Slovensko-nacijonalen list.
.Jeseniška Straža' izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 кгбпе; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
svoboda, čast, narod, rcsnica.'
Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže* v Kranju.


^	x'-f lilte-jiti ssi'iaixxaa lWO*3.

I. leto.
Čudne razmere pri c. kr. avstrijskih drž. železnicah.
Šfcofja Loka, koncem julija 1U05.
•Ravnateljstvo imenovanih železnic v Trstu je sprejelo lansko leto blizu 40 uradniških ašpirantov, večinoma iz Trsta, in tudi nekaj Nemcev, katere sedaj pošiljajo prakticirat na progo Ljubljana-Trhiž. Tako se nahajata dva teh tržaških ašpirantov Lahonov jeden lam gori v Lescah, kateri komaj za silo lomi slovenščino, drugi baje že oženjem pa v Ratečali-Beli peči, kateri je trd Lah in ne umeje niti bescdice našega jezika.
Mogoče, da se jo poslalo nekaj teli laških ašpirantov tudi na druge jiostaje gorenjske proge in na glavno progo Fontabelj-ŠL Valentin; to nam ni znano. Po prestanih izpilili bo"do ti ašpiranli odpoklicani nazaj v Trst in po otvoritvi bohinjske železnice premeščeni iia razno štacijo novo otvorjene proge.
Tri vsem tem sumljivo jo pa lo, da laško časopisje v Trstu in (joiici molči in ne čihne niti besedice o sjirojetju toliko ašpirantov, nam skrajno nas])i'olnih narodnosti! Umevamo zakaj! Sme lahko zadovoljno biti s činom tržaškega ravnateljstva c. ki', avstrijskih drž, železnic, da je ono postopalo tako skrajno strankarsko Lahom v ])rid. — To bi bil krik in vik v laških in nemških novinah, ko bi
PODLISTEK.
Na Golico!
I'otopisiie črtice iz K:ir;ivmik.	Dnije.
Prelep pa je pogled na lo lepo vrsto straž koroško-kraiijskili — slikovitih Karavank s tistimi značilnimi obrisi in čudovitimi liki, ki so lastni le njim, in tirolskim Dolomitom. Predvsem se poklonimo njihovemu gospodarju, našemu sosedu onstran sedla Kočne, mogočnemu Stolu, na katerem je, ticjal bi, tekla zibel našega planinstva. Za 'ijim doli proti jugovzhodu zreš v neredu postavljene kakor mogočne kulise vse one 2nane vrhove — Begunjšico, Zelenico, Ko-^4to, Storžič, Grintavec, Kočno i. dr. Vsa ta sicer kakor v nepretrgani vrsti vidna armada videti od tu presekana od neštetih used "1 dolin. Vse te gore pa kažejo svoja raz-in strma pobočja proti koroški strani, "1 vse se nam očitujejo v dokaj izpreme-"ji^nih podobah, — še vse bolj divje in liiutastične, nego smo jih navajaiii gledati г fiJvnine na kranjski strani.
se bilo sprejelo le polovico a.špirantov Slo-
vencev !
Tu se zopet enkrat zrcali objektivnost in pravicoljubje avstrijske birokracije v povsem pravi luči! Mogoče, da je to zopet koncesija ali politični poklon naše matere Avstrije nasproti sosedni zavezni že dokaj oholi Italiji?! Povsod imajo naši nasprotniki prednost, tudi lam, kjer bi se moralo na vsak način strogo in nepristransko postopati! Upravi C. kr. avstrijskih državnih železnic mora vendar znano bili in ji je brezdvonino tudi znano, da se Slovenci privadimo z lahkoto ne samo enega, temveč tudi več jezikov, a vendar nas povsod zapostavljajo in prezirajo našim Ijuliiii nasprotnikom na ljubo.
Nove železniške proge Heljak-.lesenice, Clelovec-.lesenice in -lescnice-Trst tekle bodo po skozinikoz slovenskem ozemlju, in kaki bodo uradniki na postajah imenovanih prog? Na Koroškem Nemci in v Primorju Lahoni, pomešani z Nemci! Ubogi slovenski kmet v Primorju, katero že sedaj Lahi smatrajo za «llalienisches (Jebiet», tebe ne čaka druzega, kadar boš na katerikoli postaji bohinjske proge v slovenskem jeziku zahteval vozni listek ali oddajal blago in pri tem se posluževal svojega dragega materinega jezika, da te bodo psovali li tržaško-lahonski uradniki z «non' capischi la lingua schiava, porche non parla
Zahodno od nas onstran globoke %a-rcsc, — Jckijcvcga sedla, nas pozdravljajo naši bližnji sosedi: zeleni Klek(1754 metrov), položni Hruški vrh (1776 metrov) in karakteristična Baba (1894 metrov), izza katere se kaže divji Greben (1974 metrov) in krasna podoba skalovile Kepe (Jepe, 2144 metrov).
Zanimivejši in vabljivejši pa je za nas vendarle pogled na koroško stran, in baš ta razgled je, po katerem je zaslovela širom sveta Golica. Težko pa je pravzaprav dati eni ali drugi strani prednost. Na kranjski strani nam veže oko in srce krasota in veličastnost Triglavskega pogorja, ki se menda od nikoder tako lepo očituje kakor z Golice, Koroška nas pa osvaja in omamlja na drugi strani s svojimi bajnimi jezeri in s svojo divno Rožno dolino ... V mogočnem pasu se vije pod nami rjava Drava, ki se druži pod Beljakom s svojo sestro Žilo. Tudi njenemu teku kakor svetlo zeleni Savi sledimo tja doli po .bujni Rožni dolini, v kateri vidimo raztresena lepa slovenska sela — daleč daleč proti vzhodu, dokler se nam ne izgubi pogled v nejasni, dimasti daljavi, v kateri
italiano, questa terra e terra italiana, capischi porco schiavo !»i. t. d. Je že naša nam Slovanom skrajno nasprotna vlada storila nedopustno napako, da je skoraj vsa dela na novih progah oddala naše dežele lačnim tujcem, kateri so pri delu imeli v službi mnogo častnikov naše nam sicer na videz za vezne, a vendar sko%-inskoz sovražne države, onstran črno-žollih kolov, iz takozvanega kraljestva polentarjev, kar se še utegne pozneje maščevati nad Avstrijo, in sedaj naj mirno gledamo in dopuščamo, da nam bo železniška uprava preplavila primorske in koroške proge z uradniškim osobjem, katero one vodno škili tja čez adri-jansko morje, pričakujoč odrešenja goriškega in tržaškega ozemlja po bratih iz kraljevine
pohintarjcv,^drngo pa sanjajoč o prodiranju prn.skih pikelhaub od Bella do Trsta. Ta bi pa bila res lepa! Ravno tako delajo z nami, kakor da bi v iitini ne imeli za nove proge .sposobnih, nemščine in italijanščine zmožnih slovenskih uradnikov in slovenskih abituri-jentov!
Dočim se premeščajo slovenski uradniki г gorenjske proge tja daleč na Zgornje Koroško in Štajersko in še dalje, se nam česlo-krat vsiljuje na našo progo uradništvo, povsem nasprotno naši naiodnosli! In koliko imamo abilurijentov, sposobnih za uradniška mesta na novih progah! Koliko abiturijenlov-
komaj, komaj opazimo konture koroško-štajerskega obmejnega gorovja okoli bisera Korotanskega — lavantinske doline — na eni strani Sinjo planino (Sanalpe), na drugi Golovec (Koralpe) in južno od njega štajersko Pohorje. Pa pustimo rjavo Dravo in pestro njeno obrežje in se ozrimo na sever, kjer „molče nas zro orjaki v led zaviti", tja, kjer nam zapirajo horizont gorostasne Ture! Ne bom našteval vseh posameznih vrhuncev, ki jih vidiš v tej mogočni verigi na meji koroško-solnograški, omenjam naj le Sonnblick, Hafnereck, Ankogel v vzhodni panogi in v led vkovana vrhova: Veliki Klek ter Veliki Venediger proti zahodu. Ob jasnem vremenu pa nas pozdravljata čez vrhove Nizkih in Radstattskih Tur iz ozadja stari, veličastni Dachstein iz bajnega Salc-kamerguta in zahodno od njega Veliki Pyr-gas. — Izza Karnskih Alp ob meji koroško-italijansko strmijo v nebo čudoviti liki slavnih tirolskih Dolomitov, katerih pa seveda zastonj iščeš, kadar je megleno ozračje. —
__Dalje prill,
prosilcev naše narodnosti za mesta uradniških ašpirantov pri ravnateljstvu v Beljaku v naprej zaznamovanih pričakuje danzadnevom sprejema, a pričakuje ga zaman! Pisec tega pozna kar štiri abiturijente iz treh občin radovljiškega političnega okraja, kateri so že lansko leto vložili prošnje za sprejem. In ko take pridne abiturijente puste čakati z mirno vestjo, kateri nimajo sredstev za študije na univerzi in ne čutijo v sebi poklica za kakršenkoli drug stan, je sprejelo ravnateljstvo v Trstu takorekoč kar na mah 40 ašpirantov, kateri niti ne umejo našega jezika, kvečjemu, da ga eni lomijo za silo. O tem naj blagohotno premišljuje cenjeni pisec uvodnega članka »Slovenskega Naroda* z dne 18. m. m. »Premalo slovenske inteligence!» Smelo trdimo, da zadnjih 15 do 20 let pri državni železnici brez dobre izdatne protekcije ni bil sprejet niti eden slovenski abiturijent! Ravnateljstvo v Trstu se bo bržkone izgovarjalo, da ni bilo Slovencev-prosilcev in da se jih ni zglasilo zadostno število. Na to zopet lahek odgovor; zakaj pa ni beljaško ravnateljstvo sprejelo one slovenske prosilce, kateri so lansko leto in mogoče še preje vložili prošnje za sprejem in jih odstopilo tržaškemu ravnateljstvu ? In zakaj se taka mesta ne razpišejo v slovenskem časopisju? Tako postopanje ne zasluži nika-kega pardona! Slovenski državni poslanci, vsi na krov! Vaša sveta dolžnost je, da preprečite nadaljni sprejem ašpirantov zgolj nemške in laške narodnosti, ker taki vendar niso uporabni in sposobni za čisto slovenske kraje, koder bodo tekle nove železnice.
Dopisi.
Mojstrana. V soboto je bila sodnijska obravnava v Kranjski gori glede „divje jage". Kako „kunštiii" so naši Nemci, se razvidi iz tega, ker sta tožitelja L. in J. naenkrat dobila poziv kot obtoženca. Švabček Breit-munderl je namreč hotel zasukati vso stvar in uravnati tako, da bi on igral vlogo „nedolžnega jagnjeta". Pri sodniji sta mu napadena slovenska fanta povedala v obraz vso fčsnico in Munderl je — molčal. Dreyfus je priznal vse svoje grehe in je tudi pri volji poravnati se. Ne tako pa, kakor smo že omenili Švabon Munderl. Zraven pa laže^ da se kar kadi, ker on trdi, da ima šele malo časa „morilno cev", dočim se lahko dokaže po pričah, da je že pred več leti nosil revolverček kakor svojega najpriljub-Ijenejšega tovariša seboj. Čudno se nam le zdi, da se more sploh kaj verjeti takemu človeku, ki nima nobenega značaja. Usiliti nam hoče svojo nemško kulturo, zraven pa ne pomisli, da se ga izogne vsak pošten Slovenec in da se od tega germanskega iz-izvača kolikor mogoče bolj oddalji . . .
Jezički, i<lobasice v špajziii vise;
gostilničar nudi, prodaja jiii vse . . . oj pridi, prijatelj, saj . . .
Lakota — je-šc . . .
Mojstrana. Prav čudno gostilno-„gast-haus" imamo tukaj. Gostje, ki pridejo mirno v gostilno in zahtevajo pijačo, se navadno ozmerjajo in sprejmejo s psovkami. Pijača se mora večkrat dobiti iz gostilne Šmcrc, ker gospa gostilničarka ni sposobna za „kšeft". Na praznik Vel. Šmarna je razgrajala sicer ta vedno pobožna dvojica in vpila na vse grlo: „Saj pgbam, da je «stgraža»
auptlažnivc". Za to pregreho in obrekovanje naložili bomo pokoro. Zakaj naša ,,Straža" ve dobro, kje so pota proti takemu obrekovanju. Tukaj je res časih čudno . . .
Je še lakota . . .
spored
slavnostnih prireditev povodom odkritja
Prešernovega spomenika dne 10. sept. 1905 v Ljubljani.
Ob 10. uri dopoldne se zbero društva in odposlanstva pred „Narodnim domom".
Ob polu 11. uri dopoldne odkorakajo društva in odposlanstva v določenem redu po Franc Jožefovi cesti in Prešernovih ulicah na slavnostni prostor, kjer
ob 11. uri dopoldne zapojo ljubljanska pevska društva pod vodstvom koncertnega vodje profesorja Mateja Hubada Ant. Ned-vedovo kantato „Slava Prešernu".
Po kantati govori član odbora dr. Ivan Tavčar slavnostni govor, nakar se odkrije spomenik.
Nato se vrste govori slovanskih odposlancev.
Končno prevzame po odboru pozvan, župan Ivan Hribar spomenik v last in varstvo mestne občine ljubljanske in pevska društva zapojo po Kamilu Mašku uglasbeno Prešernovo pesem „Strunam".
Društva in korporacije odkorakajo potem v poklonstvenem pohodu mimo spomenika po Sv. Petra cesti, čez jubilejski most, po Kopitarjevih ulicah. Vodnikovem trgu mimo Vodnikovega spomenika, čez Mestni, Stari trg in Sv. Jakoba trg, po Trubarjevih ulicaii, po Bregu čez Turjaški trg, po Gosposkih ulicali, po iztočni in severni strani Kongresnega trga, po Šelenburgovih ulicah, po Knaf-lovih ulicah mimo Valvazorjevega spomenika in po Blciweissovi cesti pred „Narodni dom".
Ob 7. uri zvečer: komersi v „Narodnem domu", hotelu „Ilirija", hotelu „Lloyd" in v gostilnici „pri Novem svetu".
V Ljubljani, meseca avgusta 1905.
OdborzapojtaVljcnjtprc^crnoVegaspomeniHa.
Jfovičar.
Seja občinskega odbora na Jesenicah bo v nedeljo dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne pri občinskem uradu.
Volitve so pred durmi in bodo meseca novembra 1.1. razpisane. Radi znane nemško-klerikalne zveze na Jesenicah skoro gotovo pade tretji razred v nemške roke, ako se Slovenci ne bodemo odločno postavili po robu. Slovenska stranka sme pač upati na zmago v drugem in prvem razredu, ako ne bode v volilno pravico častnih občanov zopet posegla kaka skrivnostna vladna nem-škutarska roka, česar smo mi Slovenci že itak — navajeni. Hočemo videti!
Zadeva o častnih občanih je še tudi vedno nerešena. Kako mnenje naj dobimo o našem slavnem deželnem odboru ? Ali nam sedi nemštvo res že povsod na vratu I
Nemška šola na Savi se prav pridno zida, da se bodo lahko v najkrajšem času vzgajali slovenski janičarji. Kaj pa bo s slovensko osemrazrednico ? Ali na& misli vlada združena z Nemci celo na naši materinski zemlji požirati kar na debelo?! Sicer pa ni fuda, ker merodajni slovenski krogi spijo,
kadar bi morali braniti pravice narodove. Tužna nam majka!
Po neljubi pomoti smo zadnjič izpustili imena nekaterih gospic, ki so prijazno sodelovale pri sokolski slavnosti, in sicer gdč.: Cilka Klinarjeva, Ela Meschikova, Tilka Mencingerjeva in Minka Res-m a nov a.
Nenadoma je odšel v Ameriko tukajšni pleskarski mojster J. Bricelj. Pred par dnevi bi bil moral iti na orožne vaje. Vzrok odhoda je - ker mu vojaška oblast ni dovolila odgoditev orožne vaje, za katero je prosil in — skrajna nepremišljenost, a ne more biti govora o kakem begu, ker je sin .premožnih ljubljanskih staršev in bo trpel škodo le njegov oče. Toliko v pojasnilo, ker se širijo razne, popolnoma neosnovane govorice.
V cerkev gremo v nedeljo 27. t. m. na izrecno vabilo župnika g. Janeza Zabu-kovca, ki bo pridigal oRicmanjih in jeseniških antikristih, kakor smo čuli iz prižnice preteklo nedeljo. Povod temu je dala naša notica v „Jeseniški Straži" o Ric-manjih in neki citat nemškega filozofa Nietz-scheja iz njegovega dela Antichrist. Opozorimo vsakogar, naj skrbno pazi, kaj se bo govorilo o Ricmanjih, ker bomo pozneje tudi mi o stvari natanko in nepristransko poročali. Pridigovalo se bo najbrže pri jutranji maši.
Novice iz Mojstrane. Mizarski mojster P. išče deset zidarjev za ,,malto nositi" . . . Pogoj: ,,nemško pokoljenje". — Srne in srnjaki se vedno gostejše zbirajo po njivah in travniki)! ter delajo domačinom veliko škodo. Kje so pa lovci? — Na potu iz Mojstrane proti Dovjemu stoji tablica ,,Privat-strasse". Ker Slovenci nismo primorani znati tuje jezike na domači zemlji, zatorej lahko vsak vozi brez skrbi po oni cesti, dokler se dvojezične tablice ne postavijo. — V tovarniškem skladišču zraven Save morajo on-dotni delavci svojo potrebo opravljati v Savi, na pro.stem, tako da je že več tujcev oso-bito dam prišlo v veliko zadrego. Ali nima tovarna toliko, da bi svojim delavcem pri-skrbila pošteno stranišče in ali je to zdravju v korist??? Ako tam v Rajhu kaj jednacega trpe, mi Kranjci dosedaj tega nismo bili navajeni in tudi ne maramo se navaditi take nemške kulture. Na več gostilnah beremo še vedno zraven gostilne nemški — „Gast-haus". Opozarjamo dotične gostilničarje, naj bodo vendar malo ponosni sami nase in odstranijo „Gasthaus". Tujci bodo ravno tako radi v gostilno zaiiajaii in Vas bodo zraven spoštovali, med tem ko Vas sedaj zavoljo nemškega „Gasthaus" morda zasmehujejo. Domačini-Slovenci, na dan i
Novice z Dovjega. Na novi slovenski šoli, katera bode kmalu dokončana, bere se samo nemški napis: ,,Bauunternemer Tolazzi Lees Veldes—Laibach". Ali ni to naravnost sramotno za slovensko občino? Slovenski denar — nemška mavlia. Kje ste, možje, da zavrnete to sramotenje slovenskega naroda? — Kakor se govori, dobimo v kratkem na Dovje posebno kuhinjo, v kateri se bodo klobasice in jezički kuhali in prodajali. ,,Munderl" se lahko abonira na „Gabei-frdhstnck".
Imenitne razmere vladajo na našem kolodvoru. Neki železniški uslužbenec Kr o-b a t h mrcvari slovenščino kakor mačka miš. Stranke prinašajo slovenske listine, ta za-
griznjeni „sudmarkovec" pa ostentativiio izdaje nemške ter vse prestavlja na nemško. Čudimo se, da se upa taka nemškutarska ničla tako izzivajoče postopati na slovenski zemlji. Sploh pa je postal jeseniški kolodvor pravo pribežališče tukajšnjih hajlovcev ter bomo primorani o tej stvari še na drugem mestu odločneje govoriti.
Novi kolodvor se je odprl v petek 18. t. m. Vstop na peron bo dovoljen samo proti izkazu vstopnice za 20 h.
Starega Quercha naj bi drugi naši nemškutarji posnemali. Mož je bil včasih kaj srdit hajlovec, a danes je vendar uvidel, da pri nas za nemštvo ni pravih tal.
Vse častne naslove, ki sta si jih pridobila Zabukovec in Zabret v javnosti za svoje trudapolno delovanje, smo čitali v sobotnem ,,Slovencu". Mi imamo le toliko pripomniti, da jima je nadel te lepe priimke, ki jih sicer v polni meri zaslužita, klerikalni nemškutar — Pongratz. S tem se toraj pogovorite o tej zadevi.
. Napaden je bil pretekli teden neki delavec od dveh neznanih ljudi na potu med Hrušico in Dovjem, ki sta mu pobrala nekaj malega denarja. Delo v predoru gre h koncu in okrog Hrušice se tudi prikazujejo sumljive osebe, ki motijo javno varnost. Saj je bil že celo vlak parkrat v nevarnosti. Varstvena oblastva bodo imela kmalu dovolj dela.
Ponesrečil se je 23. t. m. Franc Razin-ger z Jesenic v tovarni na Savi. Poškodovan je na roki in glavi. Roko mu bode najbrže treba odrezati.
Radovljiški dekan Novak je prišel v sredo 23. t. m. v naše župnišče, da se prepriča, če je resnica, kar smo mi pisali o ajmohtarski mladini v noticah ,,Sodoma in Gomora". Nesramnost teh ljudi sega tako daleč, da so se predrznih vabiti nekatere Jeseničane v župnišče, kjer naj bi izpovedali, kar vedo o tej zadevi. Jeseničanom svetujemo, da vržejo drugikrat tistega na prav enostaven način na cesto, ki bo taka nesramna vabila donašal. Ali ne vedo, kje je Kranjska gora, da se sodnim potom operejo?! Gospod Zabukovec, ali res mislite, da so ljudje teko presneto neumni, da ne bi spoznali vaših komedij.
Strokovno delavsko društvo na Savj je čutilo na svojem zadnjem zbororanju potrebo znesti se tudi nad našim „Sokolom". Mi se dosedaj za strokovno društvo nismo niti najnianje brigali, ker smo jedva vedeli, da nekje na Savi životari pod črnimi krili Zabukovčevimi. Veseli smo sicer, da je tamkaj zbran cvet najneizobraženejšega našega delavstva, a da je njih neumnost tako velika, da se upajo z delavskimi člani „Sokola" Ic primerjati — tega še nismo vedeli. Tem inferiornim ljudem svetujemo, naj puste naše „Sokole" enkrat za vselej na miru, ker mi se nismo še nikoli trudili pridobiti za svoja dru-Stva tako delavstvo, ki je po na: u k i h Z a b u k o v C a in Z a b r e t a že tako P one u m njeno, da spi o h n i m a več 41 oči trezno in samostojno misliti ' e r j C tudi svojemu narodu p o p o I -Ч o m a od tu j e n o.
Slovensko telovadno društvo „Sokol" na Jesenicah vabi k izletu v Kranjsko goro ž njim združeni javni telovadbi v "cdeljo dne 3. septembra 1905. Vspored:
Ob I'/i odhod z Jesenic na Hrušico; ob 2'/* prihod z vlakom v Kranjsko goro; ob S'/a javna telovadba na vrtu g. Slavca. Prosta zabava. Rojaki! Kranjska gora nam je v našem boju vedno zvesto stala ob strani, pokažimo ji svojo zahvahiost in udeležimo se mnogobrojno izleta !	Odbor.
Lepe slike o zadnjem sokolskem izletu je napravil fotograf g. Fr. Pavlin. Nekaj je izloženih pri g. Ambrožiču. Kdor si hoče omisliti kako sliko, si jo lahko naroči.
Dovški župnik, g. Aljaž se je minuli ponedeljek vrnil domov zdrav iz „Leoninuma" v Ljubljani, kjer se je dlje časa zdravil. Dovžani in Mojstranci so ga zelo slovesno sprejeli. Gasilni društvi z Dovjega in Mojstrane z zastavo ter šolski otroci v belih oblekah so ga čakali ob prihodu. Šolska deklica ga je nagovorila in mu je podarila lep šopek. Vidno ginjen se je g. Aljaž zahvalil s solzami v očeh svojim župljanom, ki znajo ceniti svojega priljubljenega dušnega pastirja. So pa tudi upravičeni. Je pač velik razloček med njim in našim Zabukovcem.
Listnica uredništva.
članek .Organizacija delavstva" pride prihodnjič. Hvala!
Slavnim šolskim vodstvom
se priporoča tiskarna Iv. Pr. Lampret v Kranju, zlasti ob začetku šolskega leta. Izšel bo v tej tiskarni jako pripraven
„Učiteljski koledar"
ki obsega tudi imenik šol in učiteljstva, stalež in zapisnik. Islotam se dobe tudi po najnižjih cenah vse šolske tiskovine.
Na prodaj je
mlin
s 4 tečaji na Bledu.
roj.isiiilii daje Kiiinc C vek v Kamniku
od 9 kron naprej, ročnih košaric, kovčekov in razno galiUilorijsko in šp(4'(4'i,|sko l)liiyo po niijnižjili cenah 1(4 Г)	priporoča
iaida Rani, KraipoilKloiii šili
IVI. Vidic
izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl)
V Lescah na Gorenjskem
priporoča svoje izdelke. ,	29—1«
postrežba točna. Cene ni^ke.
M
HOTEL „ILIRIJA
U
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke.
Za miiogobrojcii obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
w 0
0
©
iirar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov I. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6—36
# 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Ako hočete
dobro idočo uro poceni
С<2У7/У('
tvrdke 3{. Suffner, ur ar v }(ranju.
31-16
G
Kaj je
li-fc
a
sevdun
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
usina voda.
Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7.	3—35
pIVolfarne	^ ,
G. Ancr-jcfib dedičev
V £i
• . « «•___#
Wolfove ulice št. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo.
Pivo se oddaja v sodcili in zabojih.
Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljali, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra).
Ustanovljena leta 1854.
Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno.
Poštne hranilnice račun št. 8i)7.
ЛјНзш in založmKMo
l'oštnc lirniiiliiice račun šl. 8()7.Г)()!).
Pr. £affl])rct V 1{тџ
KrcdnUtVo in upraVniiltVo
„Gorcnjca"
t(reiiniiltVo in upraVniiltVo
„Jescni^te 5tražc"
Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice.
Vizitnico, kiivorlo, pisma, račune, okrožnico, vabila, dopisnico, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjijjn i. t. d. i. t. d.
Razglednice v več barvah.
^zVdujc
VsaHoVrstna tl;l(ar;l(a deta
V VsaHem obsegu po HotiHor možno nainiijih cenah.
Zaloga:
Šolske tiskovine.
Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem".
,Osebna dohodnina'
Uredil Valenlin C. kr. davčni nadzornik.
Ciifna in uXu;na izVrSileV. — ){itra in lo(na postrežba. — ]<a željo se poillje tudi proračun tro^KoV.
Izdaja narodni konzorcij .Jeseniške Straže',
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lamprct v Kranju.