Primorski
neviuk
*SfySSK]^“Cena 70 lir
TRST, nedelja, 29. novembra 1970
Leto XXVI - Št. 271 (7765)
NEKAJ MISLI OB OSMEMI llAZ1AS”JEN * rosLA"s“ Z“0F[MC'
SLAVNEM SVETU SKGZ Izglasovana zaupnica vladi
o konjunkturnem dekretu
Slovenska kulturno - gospo-Odarska zveza ima danes 7°i osmi glavni svet. Na njem b° zbralo domala devetdeset 'kgatov 20 organizacij, ki so J^jene v zvezo, ter številni rabljeni zastopniki družbeno-W&čnega življenja dežele Fur-fb'ie - Julijske krajine, Slonje, Koroške, itd. Vodilni zveze polagajo obračun r^®ga dela, želijo pa se isto-ozreti na sedanji politač-^ Položaj slovenske narodnostjo skupnosti v Italiji, dojeti y®fcvitne značilnosti sedanje-? trenutka in zaznati silnice, delujejo v njem.
J^kšne bi lahko bile pogla-ugotovitve, ki izhajajo iz /***> sedanjega poglavja boja Jr® narodnostne skupnosti za in razvoj?
Predvsem nenehna rast spozna v osnovnih slovenskih jj“*®cah, da s stopnjo uveljavil1 pravic ne moremo biti k voljni in da se moramo boriti predvsem sami. V i®ktičnem soočanju posamez-tališč in koristi skupin in skušamo poiskati Idstreznejšo obliko boja, ki ^ jo narekuje življenje, v k r* b>i preko izražanja svo-volje v prvi osebi uveljavili ji0 politično akcijo.
J^kušnje nas učijo, da je tak-smoter mogoče doseči z j/^jslco enotnostjo zagovomi-U4 različnih interesov, vendar Robnih evidentirati in se JJipno z ostalimi boriti za Jetičen interes, ki se danes kabinsko enotno javlja zno-/bj manjšine, to je za global-Zakonsko zaščito. Ko nakar JJJ6mo možnosti oblikovanja ^stojnega osebka, to je norije povezave slovenskih sil v njihovega enotnega nasto-navzven, za dogovorje-. korake in vprašanja, pa se J^bi zavedamo, da bo učinko-t^b takšne akoije naše manj-^ dosežena ob razumevali demokratičnih in napred-v/ sil ter njihovemu angaži-za cilje naše narodno-Tdmbne politike.
Procesu družbene preobraz-u v Italiji smo že bili de-U*11 ber želimo biti še v večji v®14 kot doslej deležni podpo-. marksističnih, laičnih in kar L. kih sil, ki vidijo v našem j, m sestavni del svojega bohoti krivicam.
se bežno ozremo nazaj, i^m° videli, kako se naš po-(3 spreminja. Sprememba ni Jbna samo ob primerjavi pr-v Povojnih in sedanjih letih; l^kd izstopa tudi ob eno->L>vm primerjavi stopnje pra-£ Pred nekaj leti in danes, ^^mo skromne sadove, ki vrtelo različnih dejavnikov: J®^sem našega, ki je bilo lo m>lj naporno, pa dela, ki tv 8a napredne in demokratič-mie opravile sebi in nam in ne prav na koncu ajmbate mirnega in pri j a tel j-vzdušja, ki se na našem Uj^ru poraja zavoljo prija-itj^kih odnosov med Italijo j. ugoslavijo.
^dkor je res, da pritiski ni-tfcVe^ tako hudi, pa je tudi ^d smo še daleč od tega, w m se nam ne bilo treba ^ bati za odtujevanje naše-tu mvlja. Pričakujemo nadalj-kj. Poustvarjanje ugodne po-klime, v kateri bi se Ognile v dejanja številne, J lePe obljube. tttK*® baše napore posvečamo osmemu razvoju ob tukajšnji
meji, ki obojestransko
du predsednika Tita možnost, da njegov obisk pospeši reševanje naših odprtih vprašanj.
Po našem prepričanju mora slovenska narodnostna skupnost v Italiji biti nosilec boja za dosego pravičnega manjšinskega zakona ter jo morajo pri tem razumeti im še odločneje podpreti italijanske nar p redne in demokratične sile. Slovenija, kot naša matični, domovina, ki je prevzela odgovornost za usodo svojih ljudi za mejo, ob tem ne more biti brezbrižna.
Želimo, da bi današnji glavni svet SKGZ pomagal okrepiti notranjo moč naše narodne skupnosti za učinkovito premagovanje vsakovrstnih težav ter utrditi temelje za nove nedvomno odgovornejše naloge, ki jih bo enakopravno sporazumevanje na našem in širšem evropskem prostoru i > stavilo tudi pred nas.
GORAZD VESEL
Do ponedeljka bo vlada postavila na glasovanje celoten dekret skupno z zakonom o razporoki
RIM, 28. — Po večdnevni neprekinjeni seji poslanske zbornice, ki je trajalo noč in dan, se je danes zjutraj položaj glede konjunk-turnega dekreta razjasnil, čeprav z dejanjem, ki ga je leva opozicija ocenila za neprimernega. Vlada je postavila pred poslansko zbornico vprašanje zaupnice. Ob glasovanju je bilo prisotnih 578 poslancev; večina je torej znašala 290; za vladni predlog, ki se je nanašal na vladne popravke konjunkturnega dekreta, je glasovalo 341 poslancev, proti jih je glasovalo 237, pet poslancev skupine «manifesta» se ni udeležilo glasovanja, monarhisti pa so se vzdržali.
Do ponedeljka bo vlada postavila na glasovanje celoten ko-njunkturni dekret skupno z zakonom o razporoki. 5 tem glasovanjem se bo zaključilo dolgo obdobje parlamentarne bitke med vlado in opozicijskimi strankami.
Vlada je sklenila postaviti na glasovanje vprašanje zaupnice na današnji seji, ko se je v poslanski zbornici nadaljevalo glasovanje o popravkih, ki so jih
predložili zlasti psiupovci. Poleg tega sklepa je vlada na seji odobrila med drugim na predlog zunanjega ministra Mora, zakonski osnutek o ratifikaciji in izvajanju sporazumov z Jugoslavijo podpisanih v Beogradu 30. decembra 1968 in 16. aprila 1969, ki urejujejo ribolov italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah za obdobje od 1. januarja 1969 do 30. decembra 1971. Vlada je na predlog ministra za delo in socialno zavarovanje Donat-Cattina odobrila tudi osnutek dekreta, ki se nanaša na podporo brezposelnim
.....................Hlinili..........................n...
PISMO GRŠKEGA ANTIFAŠISTA IZ ZAPORA
Po dveletnem mučenju policija poskusila umoriti Panaguiisa
Nov val aretacij v Atenah po atentatu proti Trumanovemu spomeniku
Žal moramo ob končič seštevku ugotoviti, da stop-i °dnosov italijanskih oblar nas močno zaostaja za J1084 do nemške manjšine in . CaPlja za stopnjo italijan-' Jugoslovanskih odnosov. £ vidimo v bližnjem priho-
l,l,|iiiiiinii„,„,„,11,11111111111111111111111111111111
^ Titovim obiskom v Rimu
^žno sporočilo Jarnesin«
k 28. — Tiskovna agend «Vi A poroča:
krogih Fannesine so ozna-Popolnoma neosnovane ne-hjCč časnikarske vesti, na o-Ujjj1 katerih, naj bi se priprav leaL,°L> prihodnjem obisku predli^ lk;> Tita v Italiji, razprav ‘n rešiti teritorialna vpra ttkad obema državama*.
tijski postaji na atenski periferiji.
Polidja ni objasnila razlogov, ki so privedli do množičnih aretacij. Domnevajo pa, da so aretadje” zvezi z včerajšnjim atentatom proti spomeniku bivšemu ameriškemu predsedniku Harryju Trumanu v središču Aten. Za ta atentat si je prevzela odgovornost protifašistična organizadja «gibanje 20. oktobra*.
Gabaglio na zasedanju delavcev ACLI
TARANTO, 28. — Predsednik ACLI Emili o Gabaglio je n a vsedržavni skupščini tovarniških skupin ACLI poudaril v svojem govoru, da je Jug s svojo človeško
in sodalno dramo odkrit dokaz zakoreninjene nezmožnosti kapitalističnega sistema, da bi rešil vprašanja razvoja. Iz tega, je dejal Gabaglio, izhaja zanimiv poduk za tiste pri katerih je, kot pri ACLI, dozorela analiza in u-gotovitev, da je treba nadaljevati po pot; iskanja alternative, ki mora sloneti na popolnoma različnih vrednotah, ki so nasprotne vladajočim.
Gabaglio je nadalje poudaril, da je treba sedaj poglobiti izkušnje in napraviti iz ACLI na Jugu in na Severu avtonomno sodalno salo, ki bo kot katoliška komponenta italijanskega delavskega razreda, v službi napredovanja delavskega razreda in popolne osvoboditve človeka.
Aleksander Panagulis
LONDON, 28. — Britanski tednik »The Observer* objavlja danes pismo, ki ga je Aleksander Panagulis skrivaj poslal iz grškega zapora v London. Panagulis, ki je bil obsojen na smrt zaradi poskusa atentata na predsednika grške fašistične junte Pa-padopulosa, piše med drugim, da so ga po aretadji avgusta 1968 v zaporu strašno mučili.
«Celi dve leti — piše Panagulis ■ so me držali v popolni izo-ladji, polidja pa me je strašno mučila, da bi priznal, da sem pripravil bombo, ki naj bi razstrelila avto ministrskega predsednika*. Grški antifašist trdi, da je moral tudi po obsodbi dan in noč nositi lisice ter spati v celid brez postelje. Panagulis zanika, da bi aprila letos poskusil samomor, kot je trdil atenski režim, in pravi, da ga je policija poskusila umoriti, nato pa je, ko se je poskus izjalovil, razširila vest, da je poskusil napraviti samomor.
Pismo, ki je dolgo štiri strani, je Panagulis poslal grškemu političnemu izseljencu Georgesu Ya-napulosu, profesorju ekonomije na britanski univerzi v Readingu.
Iz Grčije prihajajo medtem zaskrbljujoče vesti o množičnih are-tadjah nasprotnikov fašističnega režima. Vojaška policija je preteklo noč aretirala bivšega poslanca »Centristične zveze« Vasiliosa Intzesa in preiskala njegovo stanovanje. Aretirana je bila tudi skupina ljudi, med katerimi sta bivši poslanec Talbot Kefallinos (prav tako pristaš Centristične zveze) in odvetnik Evanghelos Yannopulos, 59 let, ki je pred kratkim branil nekatere obtožence delovanja proti režimu, ki jih je vojaško sodišče obsodilo na dolge zaporne kazni.
Aretirana je bila tudi gospa Papamargaris, žena nekega grškega ekonomista, ki je bil aprila letos obsojen na pet let zapora pod obtožbo, da je bil zapleten v atentate, ki jih je pripravila organizacija »demokratične zaščite*. Vsi aretiranci so sedaj na poU
•iimimiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitmimimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHNHiHHM
PO ATENTATU NA MANILSKEM LETALIŠČU
Papež nadaljuje obisk Filipinov
Poziv filipinskim študentom Atentator se počuti «poraženega»
MANILA, 28. — Vsa filipinska polidja je mobilizirana, da bi o-mogočila papežu Pavlu VI. nadaljevanje obiska na Filipinih. Papež, pozdravljen z navdušenjem in simpatijo od ogromne množice, je obiskal najprej univerzo Santo Tomas v Manili, nato pa se je udeležil konference azijskih škofov.
Študente univerze Santo Tomas je papež pozval, naj iščejo ravnotežje med »kritiko* in »velikodušno predanostjo*. »Vi — je dejal — ste napredujoča avantgarda vaše države. Mladina Filipinov, kot mladina vse Azije, hoče naprej. Toda, ali veste, v katero smer naj se obrnete? Imate jasno sliko dljev, ki si jih zastavljate? Vaša starost — je nadaljeval Papež — je kritična starost: kritika pa je lahko zelo koristna družbi, ki ni nikoli popolna. Vaša starost pa je tudi doba velikodušne predanosti, in prav to si od vas pričakuje filipinski narod.*
Na škofovski konferend je Pavla VI. pozdravilo dvesto škofov z Daljnega Vzhoda, ki so se zbrali, da bi proučili ,kako razširiti vpliv katolidzma na kontinentu, ki je povečini nekrščanski. Papež je pozdravil škofe s priložnostnimi besedami, nato pa je sprejel 150 vietnamskih duhovnikov _ in laikov, koterim je izrazil željo, da bi kmalu prišlo do miru v Vietnamu. Papež je sprejel nato tudi delegacijo Formoze.
35-letnega slikarja Benjamina Mendoea, ki je preteklo noč skušal papeža umoriti, so medtem prijavili sodnim oblastem pod obtožbami »poskusa umora* in »napada na visoko osebnost*, pripravljajo pa tudi obtožbo «upirania Bret°ciH» MadNVa pobrila je pripravila canes kratko tiskov
kmečkim delavcem. S tem dekretom bodo kmečki delavd dobivali enako podporo kot vsi ostali delavd.
Toda položaj okrog konjunkturnega dekreta se je razvozlal ob 3. zjutraj, ko je načelnik poslanske zkupine PSIUP Ceravolo, po prvem tajnem glasovanju popravkov, ki so bili zavrnjeni, izjavil, da njegova skupina umakne vse svoje ostale popravke razen desetih. Ceravolo je dejal, da je njegova skupina nadaljevala dolg boj proti dekretu s konstruktivno perspektivo, s dljem, da bi u-stvarila pogoje politične alternative sedanji vladi. Nato je poudaril, da se je v ta njih boj vrinil MSI z »nizkotno strumental-nim* manevrom in si prisvojil vse njihove popravke. Zaradi tega je PSIUP svoje popravke umaknila in bo osredotočila ves svoj boj na osnovne točke dekreta.
Potem ko je večina poslanske zbornice zavrnila še nekatere popravke opozicije, je vlada kot smo že napisali, predložila glasovanje o zaupnid. Sklep vlade je sporočil zbomid predsednik Coloinbo ob prisotnosti skoraj vseh ministrov, nakar so pred; stavniki. posameznih skupin dali glasovalno izjavo. Med drugimi je Bertoldi (PSI) izjavil, da bo njegova skupina glasovala za zaupnico, zavedajoč se odgovornosti, ki leži na vladi in nevarnosti krize, ki bi nastala v vladi in v državi, če bi bil dekret zavrnjen. Poudaril je, da so socialisti v vseh teh^ dneh poskusili najti stično točko z zahtevami ljudske opozicije. Nekatere zahteve so bile sprejete druge pa ne. Toda upoštevati je treba, je izjavil Bertoldi, da PSI ni večinska skupina v okviru vladne večine. Tudi sodaldemokrati so izjavili, da bodo glasovali za zaupnico vladi.
Za komuniste je spregovoril Na-poliitano, ki je dejal, da bo njegova skupina odrekla vladi zaupnico zaradi protiljudskega značaja dekreta, pomanjkljivih predloženih popravkov, nevarnosti, ki preti parlamentu z zahtevo glasovanja o zaupnici in zaradi zaprtega stališča, ki ga je vlada zavzela v pogledu delavskih zahtev. Naito je Napolitano obsodil vlado dvoumnosti in zlasti Krščansko demokracijo, ki nima v svoji sredi samo konservativnih in refarmdstičnih sil, marveč tudi reakcionarne sile. Zato, je dejal Napolitano, bo KPI nadaljevala z bojem za spremembo politične smeri in sprejela neposredno konfrontacijo z večino.
Za demokristjane je dal glasovalno izjavo poslanec Fafobri, ki je poudaril, da bo konjunkturni dekret ostal v zgodovini parlamenta zaradi obstrukoionizma, ki je prizadel funkcionalnost poslanske zbornice.
no konferenco, med katero so lahko časnikarji postavljali atentatorju razna vprašanja. Mendoza je med drugim povedal, da se po neuspelem atentatu čuti »poraženega in razočaranega* ter da bi »z veseljem začel znova*. Ko so ga vprašali, če se kaj sramuje svojega dejanja, je odgovoril: »Česa naj bi se sramoval?* Mendoza je potrdil, da je atentat pripravil sam z namenom, da «odpravi vse predsodke*. «Jaž — je dodal — niman nobene religije, ne sledim nobeni ideologiji. Krščanstvo podpihuje praznoverje in religija pomeni praznovanje*.
Namesto da bi me obsodili je še dejal slikar — bi mi morali čestitati. Povedal je tudi, da je že podpisal popolno priznanje svojega dejanja, izrazil pa je prepričanje, da ga ne bodo obsodili. »Nasprotno — je dodal — še čestitali mi bodo!*
Na vprašanja časnikarjev je na kratko odgovarjal tudi poveljnik policije, ki je predvsem govoril o obtožnici, ki jo pripravljajo proti Mendozi. Na vprašanje o atentatorjevi prištevnosti je dejal, da je težko smatrati za umsko popolnoma zdravega človeka, ki je skušal umoriti papeža. Dodal je, da je bolivijski slikar stalno pod zdravniškim nadzorstvom psihiatra manilske policije.
Iz New Yorka pa so danes sporočili presenetljivo vest, da bodo prihodnji ponedeljek v galeriji na Madison Avenue odprli slikarsko razstavo Benjamina Mendoze. Med razstavljenimi deli je tudi slika ki kaže Kristusa pod križem, za njim pa razgaljeno žensko, ki se pripravlja, da ga napade z nožem v roki. Slika, ki stane pet tisoč dolrrV., nosi naslov »Jezus in jeza*.
21. kongres SVP
MERAN, 28. — S poročilom dr. Silviusa Magnaga predstavnikom nad 50 tisoč članov se je pričel kongres južnotirolske nemške ljudske stranke (Siidtiroler Volkspar-tei), na katerem so sprejeli tudi nekaj statutarnih sprememb in ocenili izvajanje »paketa* za Južno Tirolsko in nemško manjšino v Italiji.
»Za točke, o katerih je veljala obveza, da bodo uresničene sedaj, lahko rečemo, da so bile izpolnjene,* je dejal Magnago, in dodal, da ne more izreči globalne ocene izvajanja »paketa*, ker se je izvajanje šele začelo. Pri tem je Magnago omenil tudi, da je sprejem nekaterih točk bil pogojen po številnih vladnih krizah, ki so zavirale delo parlamenta. Zato pa je SVP zelo zainteresirana za stabilnost italijanske vlade.
Magnago je proslavil 25-letnico ustanovitve stranke in poudaril, da je sodelovala v prvem narodnoosvobodilnem odboru v Bocnu.
Skoraj tisoč delegatov je sprejelo tudi resolucijo, v kateri zahteva, naj italijanske oblasti, ki so za to pristojne, poskrbijo za televizijski prenos avstrijskih oddaj na nemškem jezikovnem ozemlju na Južnem Tirolskem.
POMEMBNA GLEDALIŠKA DOGODKA
Pogled na dvorano Katoliškega doma ob otvoritvi prve gledališke redne sezone v Gorici. (Nastopilo je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s-Cankarjevim «Kraljem na Betajnovi«)
Prizor iz tretjega dejanja premiere komedije Jeppe s hriba, ki jo je sinoči uprizorilo Slovensko gledališče
v Kulturnem domu
lllllll»IIIIIIIIHnimilllllllllll III lili lil lil IIIIIIIIIHIIIHWHniH*lllllMniIIIIHI|llllllll*HMIIHilllMnHI,HIIIHHHllNIIK,|NN*N**,,,,NN,IIIIH*|lllHI,H*l,N,|,,NINIINN,*,,INHIIIIIIIU|
Otvoritev gledališke sezone v Gorici
VARŠAVA, 28. — Francoski ministrski predsednik Chaban Del-mas je skupaj z zunanjim ministrom Schumannom zaključil danes obisk na Poljskem ter se vrnil v Pariz. S poljskimi voditelji je v Varšavi podpisal skupno izjavo o prijateljstvu in sodelovanju na političnem, trgovinskem, kuVurnem in znanstvenem
Prva organska gledališka sezona v Gorici je rezultat dolgoletnih in vztrajnih prizadevanj; toda bi bila napačna taka ocena, ki bi se oslajala ob ugotovitvi, da doseženi rezultat presega pričakovanja. To nam mora služiti kot izhodišče, iz katerega mora danes izhajati domala vsa kulturna politika slovenske nacionalne skupnosti v Italiji. Stara in vedno znova ponavljajoča se ugotovitev, da se odnos oblasti do nas Slovencev razlikuje od pokrajine do pokrajine, da so na primer naše pravice večje v tržaški pokrajini, manjše v goriški pokrajini in neznatne za Slovence, ki živijo v videmski pokrajini, postavlja deželo Furlanijo-Julijs^co krajino pred svojo odgovornost. Ta odgovornost je še večja, če pomislimo, da smo se v deželi Furlaniji - Julijski krajini Slovenci v Italiji znašli teritorialno združeni. Temu je treba dodati perspektive edine pozitivne politike, ki stremi k medsebojnemu sodelovanju na širšem mednarodnem področju, v okviru trojne vloge mostu Trsta, Ljubljane in Celovca. Na tiskovni konferenci, ki je bila 12. t. m. v sejni dvorani goriške pokrajine, je pred stavnik Slovenske prosvetne zveze podčrtal pomembnost dogovora med Slovenci in pristop oblasti k realizaciji skupnega nastopa ter ga označil kot nuj nega tudi v sklopu pozitivnih evropeističnih tendenc naše sodobnosti.
Zelja, da tudi slovenska ruv-clonalna skupnost v Italiji postane organski del Furlanije Julijske krajine se je torej u-resničila na področju naše gledališke tradicije. S poslanstvom, ki mu ga na’ana vaše življenje, s pnsetnos jo na
vsem svojem naravnem ozemlju od Spetra Slovenov in Čedada do miljskih hribov je Slovenskemu gledališču v Trstu končno priznana eposebna funkcija kulturnega delovanja v sklopu Furlanije - Julijske krajine» v smislu Člena 6 deželnega zakona z dne 2. julija 1969 številka 11. To dejstvo je treba pripisati vitalnosti slovenske narodne skupnosti v I-taliji, ki lahko odigra svojo vlogo le kot subjekt, ne pa kot pasivni inštrument, ki je namenjen žalostnemu koncu, ko ni več potreben.
Gledališka sezona v. Gorici je torej nastala iz skupnih naporov vseh Slovencev ob sodelovanju oblasti in Ustanove za kulturne umetniške dejavnosti (EMAC). Slovensko gledališče v Trstu, skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete je zadostilo pričakovanju naših ljudi, ki si želijo kulture in ki vedo, da je tudi od kulture odvisen naš narodnostni obstoj. Gorica mora obdržati svetle tradicije kulturnega središča. Zaskrbljujoče zatišje od petdesetih let dalje ima svoje razloge drugod, ne v naših ljudeh. Ti so povezani z zemljo in narodom tako, da lahko v vsakem trenutku narodnostna bitnost lahko računa z njimi.
Gledališka dejavnost v Gorici postaja pomemben činitelj kulturne prisotnosti. Italijanska gledališka sezona privablja v gledališče «Verdi» vedno širši krog obiskovalcev. Gledališče «Verdi» je sicer v privatni lasti in Gorica ne razpolaga s pravo gledališko javno dvorano. Letos je italijanski del dosrgel v Gorici rekordno število 650 abonentov. Naša druš-
tva so v desetih dneh nabrala 372 abonmajev. Abonmajska kampanja pa še ni zaključena in se bo število abonentov še povečalo. Skupno število gledaliških abonentov v Gorici tako presega 1000 gledaliških stalnih obiskovalcev. Ob otvoritveni predstavi slovenske gledališke sezone v Gorici 26. t. m. je bila dvorana «Katoliškega doma» nabito polna in so morali ljudje odhajati, ker v dvorani ni bilo več prostora. To je pomemben uspeh, ki jamči za uspeh vseh predstav, ki se bodo vršile po zahtevnosti odrskih postavitev v treh dvoranah, v Katoliškem domu, v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu in v gledališču «Verdi».
Program Slovenskega gledališča v Trstu se bo tako redno izpolnjeval tudi v Gorici, kar seveda predstavlja ne samo bistveno postavko za goriške Slovence, ampak tudi bistveno potrebo našega Slovenskega gledališča v Trstu.
FILIBERT BENEDETIČ
Nov poskus invazije Gvineje
DAKAR, 28. — Radio Conakrjr je danes sporočil, da je dvesto portugalskih plačancev vdrlo preteklo noč na gvinejsko ozemlje v severni pokrajini Oundara, kjer so jih obkolile čete gvinejske vojske. Gvinejski predsednik Se-kou Toure je poslal generalnemu tajniku OZN U Tantu brzojavko, v kateri mu sporoča o novem napadu ter zahteve, naj OZN preuči položaj, k; je nastal v Gvineji po novem poskusu invazije, tokrat s kopnega.
PnmorclcHKtevnik
TRŽAŠKI DNEVNIK
29. novembra 1$
Nfl PRIHODNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
POMOČ ZA RAZVOJ DOMAČEGA KMETIJSTVA
Seja bo v torek - V proračunu 1971 večji globalni sklad za posege v korist kmetijstvu in kmečkih domov • Dežela bo pomagala uresničevati podvige po «zelenem načrtu»
DRUGA PREMIERA SG V NOVI SEZOM
Komedija «Jeppe s hriba» sinoči v Kulturnem domu
Pred premiero otvoritev slikarske razsta. ve Rudolfa Sakside v foyerju balkona
Deželni svet se bo ponovno se stal v torek, da bi razpravljal o zakonskem osnutku, ki določa vrsto posegov na področju kmetijstva in kmečkih domov. Sledilo bo ime-novanje predstavnikov deželne u-prave v razne javne organe In usta nove.
V deželnem proračunu za poslovno leto 1971 so predvideni precejšnji Izdatki v pomoč kmetijstvu. V dokumentu je v tej zvezd navedena globalna postavka, ki se nanaša na posege na raznih področjih, najvažnejše točke v postavki pa veljajo preosnovi eksperimentalnih zavodov in kmečkih posestev, utrditvi hkirogeolo'kih pogojev in raznim iz-boljšanvam v življenjskem standardu kmečkega delavstva. Vidni posegi so predvideni tudi za kmečke domove in pa za uresničitev nekaterih podvigov, ki jih je sicer predvideval drugi »zeleni načrte.
Za navedene posege po »zelenem načrtu« je v globalnem skladu za leto 1971 zabeležen znesek 1 milijarde 890 mdiliijonv lir. Ustrezni zakon (štev. 910 iz leta 1966) katerega veljavnost se bo zaključila letos, je kakor 2nano predvideval vr-rto državnih posegov za razvoj italijanskega kmetijstva. Deželna u-pnava je svoj čas sklenila, da bo državnim nakazilom pridala kot doipalnllo le neka ‘ - edstev iz lastnih blagajn. Dap -i posegi pa se bodo lahko začč. zvajati samo po sprejetju novega petletnega načrta za razvoj državnega gospodariva. Znesek, id se pri tej postavki nahaja v deželnem proračunu, bo moral potemtakem počakati ne-fcflcori&čen do trenutka, ko bo sprejet ustrezni državni zakon.
Za deželno eksperimentalno središče v kmetijstvu, ki ga nameravajo v kratkem ustanoviti s posebnim zakonskim posegom deželnega odbora, bo Furlamija-Julijska krajina dobila važen instrument za strokovno napredovanje v kmetijstvu. Središče bo organizirano tako, da bo lahko poseglo na več področjih tol hkrati pospeševalo napredek s pomočjo tudi perifernih odsekov, U jih bodo postavljali tam, kjer bo za to največja potreba. Z uresničitvijo novega zavoda bo dežela prevzela v lastno finančno režijo tudi eksperimentalni kmetijski postaji v Vidmu in Gorici.
Deželna uprava namerava krepko poseči tudi na področju krnečih domov. Ustrezni zakon predvideva podeljevanje raznih prispevkov kmetijskim delavcem in sicer tožno na račun predvidenih izdat-
s tem pa dodeljuje nova sredstva v sklad za gradnjo, predelavo ati razširitev kmečkih domov.
V letu 1971 bodo ie dežetnth blagajn prenesti na račun ERSE 250 mHftjanov lir; iz teh sredstev se bodo podel jev? h prispevki za uresničevale kme-jskih posestev družinskega značaja. To je namreč ena izmed osnovnih nalog, zaradi katerih je nastala deželna ustanova ERSA. Za posege, ki so namenjeni sestavi kmečkih posestev, so predvideni finančni prispevki iz posebne blagajne, ustanovljene z zakonom štev. 590 z dne 26. maja 1965; blaga jna Je prek ministrstva za kmetijstvo že Izplačala ERSI v prvih letih njenega delovanja eno milijardo lir. Ta sredstva pa niso zadostovala, ter je zato deželna u-prava sklenila, da prispeva v ta namen iz svojega najprej 250 milijonov lir v letu 1970, nato pa še 250 milijonov v prihodnjem letu.
Iz globalnega sklada bodo nadalje namenili 200 milijonov lir za posege, ki jih predvideva deželni zakon štev. 2 z dne 23. januarja 1967. Gre za posege deželnega od-bomištva za kmetijstvo, in sicer za izvedbo njenih del zaradi hidroge-odoSkih nesreč, za popravilo javnih dei na področjih, kjer se izvaja bontfika, za regulacijo potekov v goratih področjih in podobno.
Za drugo predstavo svoje nove I poltretje sezone, ki je sinoči doživela v na-1 je. In 1
šem Kulturnem domu svojo krstno slovensko premiero in prvo izvedbo
v Italiji, si je Slovensko gledališče izbralo komedijo danskega pisatelja in dramatika Ludviga Holberga rJeppe s hriba».
Ne da bi se spuščali v oceno sinočnje uprizoritve (ta bo sledila), ki pa je vsekakor bila na kvalitetni ravni, se nam zdi, da je bila odločitev gledališča, ko je to delo uvrstilo v svoj letošnji repertoar, umestna iz več razlogov, katerih enega je zelo dobro utemeljil v gledališkem listu predsednik SG prof. Josip Tavčar, ko je zapisal med drugim:
*Priznamo, da ga (Holberga op. ur.) tudi mi nismo poznali, dokler nismo skoro čisto slučajno naleteli na njegovo ime. A ko smo ga spoznali, smo ga takoj vzljubili in brez pomislekov vključili njegovega rJeppeja s hriba» v naš repertoar. In ne samo iz solidarnosti do drugega manjšega evropskega naroda, temveč iz trdnega prepričanja, da je Holbergovo delo v vsakem pogledu vredno, da ga poznajo naši gledalci in dn se o njem tgovori* tudi v italijanskem kulturnem svetu, v katerem je oče danske književnosti prav tako nepoznan kot v slovenskemu.
Spoznati novega gledališkega u-stvarjalca, pa čeprav starega že
S TEM SO OPOZORILI NASE
KONČANA 2-DNEVNA STAVKA GASILCEV
Sestanek pri prefektu Cappelliniju - Manifestacija po tržaških ulicah
Opolnoči se je končala dvodnevna [obeh primerih so gasilci posegli, stavka tržaških gasilcev, v okvi- j kot vedno, in ogenj v kratkem ča-
ru splošnega sindikalnega gibanja gasilcev po vsej Italiji. Že v pe tek zjutraj so gasilci sklenili prekiniti za dva dni svoje naporno delo in po mestnih ulicah uprizorili demonstracijo. V svojih delovnih oblekah so se podali pred prefekturo, kjer jih je sprejel prefekt, d-. Cappellini, s katerim se .je srečalo predstavništvo gasilcev. Po nekaterih vesteh naj bi med prefektom in gasilca prišlo do dokaj burne diskusije o te«. «k,u*toie sploh pravico stavkati in s tem izpostavljati prebivalko.., oejigKuo-stim požarov. »
K Resnici na ljubo so gasilci že od
^ ^ ^ samega začetka zagotovili, da bo-restt na izposojene kapitale, in to
m gradnjo, predelavo ali razširitev kmečkih domov. Zakon predvideva podeljevanje pomoči neposrednim efbdetovaloem im najemnikom, vendar morajo biti Slednji lastniki poslopje, v katerem živijo ali pa zemljišča, na katerem st nameravajo postaviti nov dom. Zakonska načrt,
M ga je deželni odbor predložil 23. oktobra letos, pa določa, da se smejo omenjene olajšave priznavati tudi kmečkim delavcem, hkrati
do nudili vso svojo strokovno in fizično pomoč v vsakem nujnem primeru. Stavka je pa zadevala predvsem vsakdanja dela, ne pa neposredno gašenje požarov. Prav kot naročeno je medtem prišlo do več zaporednih požarov suhljadi, kot če bi naključje bilo načrtno. Zagorela je suha trava pod univerzo in na Katinari sta, pod Go lovko, kjer gradijo novo bolnico, nastala kar dva požara in zaradi vetra ogrožala tudi nekaj hiš. V
su spravili pod nadzorstvo?
Zakaj pa pravzaprav stavkajo gasilci? Kljub napornemu in ved no nevarnemu delu, ki ga opravljajo, ne moremo reči, da jih družba poplačuje take, kot bi zaslužili. Marsikdaj prejme gasilec, ki se .je izkazal s hrabrostjo, zlato kolajno ali priznanje, toda družine od tega ne morejo živeti. Plača navadnega gasilca pa je (osnova) malo nad 70 tisoč lir mesečno. De lovni umik ■ jeuieredno naporen. Izmene trajajo 24 ur. ki .jim sledi 24 ur ppčitka,. ko pa morajo biti gasilci stalno,na razpolago za izjemne primere in posege. Prej so bili v okviru obrambnega ministrstva, kot polvojaška ustanova, se daj pa se z njimi ukvarja civilna državna uprava. Kot je dejal predstavnik stavkajočih na srečanju s prefektom, pa gasilci niso vojaki ali policista, temveč delavci, ki ima jo le uniformi podobno delovno obleko.
Generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž in gospa pozdravljata vladnega komisarja za deželo, prefekta dr. Cappellini ja, na sprejemu, ki sta ga priredila ob državnem prazniku SFRJ v petek zvečer
v hotelu Jolly
....................................................................................i...millltMiminmmmnii...................
Huda prometna nesreča v Žavljah
S pridržano prognozo so včeraj sprejeli na nevrokirurškem oddelku 35 letnega električarja Idilia Menet-ta iz Milj, Dolga krona 13, kateremu so ugotovili zelo hude zunanje in notranje poškodbe.
Osebje karabinjerske patrulje je povedalo, da je Menetto prečkal cesto pri Žavljah, ko ga je podrl na tla s fiatom 600 tržaške registracije 25-letni Mario Perim iz Naselja Sš Cristodoro v Miljah.
ANICI in AVGUŠTINU KALC
se je rodila hčerka SUZANA. Prisrčno čestitajo prijatelji! Čestitkam se pridružuje P.d. rSlavko Škamperle»
Državno učiteljišče Anton Martin Slomšek v Trstu In Slomškov dom v Bazovici priredita danes, 29. nov. ob 15.30
v Slomškovem domu v Bazovici
AKADEMIJO
v počastitev 170-letnioe rojstva ANTONA MARTINA SLOMSKA
stoletje, je vedno doživet-Holbergov *Jeppe s hriba* je bil nedvomno zanimivo doživetje, saj iz njega kljub očitnim tujim vzorom takratne dobe govori pristna ljudskost obenem pa tudi morala, id jo Holberg skozi smešne in nenavadne dogodivščine pijanega in lenega Jeppeja posreduje povsem nevsiljivo, vendar dovolj očitno, to namreč, da ne kaže puščati neumneža in primitivneža k oblasti in bogastvu, saj se potem, ko pride oblast v njegovo zavest, sprevrže v nasilneža in naduteža, ki bi vse pobesi'.
Mirno ie prastare modrosti, pa dela komedijo danes uprizorljivo tudi njena besedna sočnost, tipično nordijska naturalistična izrazna klenost, dobršna mera dramaturške inventivnosti in pa odlična tipizacija nastopajočih oseb, ki daje i-gralcem možnost, da sprostijo v njih ves svoj igralski artizem. To velja še zlasti za naslovne vloge Jeppeja. v kateri je Alojz Milič bil na moč posrečen tako v igri kot v govoru in maski.
V ostalih vlogah so nastopili še Zlata Rodoškova kot Jeppejeva žena Ni le, Stane Starešinič kot baron, Anton Petje in Livij Bogateč kot Kristian in Friedrich v kar treh različnih vlogah, Silvij Kobal kot gostilničar Jacob. Jožko Lukeš kot oskrbnik, Lidija Kozlovičeva kot njegova žena in pa Aurijon Rusija kot Magnus.
Režijo je bila n rokah mladega Maria Uršiča, ki se vse bolj u-spešrto uveljavlja v našem gledališču kot sposoben odrski ustvarjalec, originalno in vsekakor u-strezno sceno in kostume je zasnoval Uroš Vagaja, glasbene vložke pa Ivan Mignozzi. Prevod sta oskrbeja Stane Starešinič in Marko Verbič, prepesnitev pesmi pa Miroslav Košuta.
Številno občinstvo je vredstava med dogajanjem samim živo spremljalo in na koncu nagradilo vse nastopajoče, predvsem pa A-lojza Miliča, s toplim aplavzom in cvetjem.
Pred premiero je bila v razstavni dvorani v fogerju balkona ob navzočnosti ljubiteljev likovne u-metnosti odprta osebna razstava goričkega umetnika Rudolfa Sakside, ki je razstavil okrog 25 del no vejše in delno starejše izdelave.
Slovensko gledališče v Trstu
kulturni dom
DANES, 29. tv m. Ob 16. Ufi (ABONMA RED B — nedeljski popoldanski) v sredo, 2. decembra ob 16. url (ABONMA MLADINSKI V
V	SREDO)
v četrtek, 3. dec. ob 20 uri (ABONMA MLADINSKI V
V	ČETRTEK)
v nedeljo, 6. dec. ob 16. uri (ABONMA OKOLIŠKI) v soboto, 12. dec. ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 13. dec. ob 16. url
Ludvig Holberg
JEPPE S HRIBA
komedija v petih dejanjih
V soboto, 5. dec. ob 16. uri PREMIERA
v ponedeljek, 7. dec. ob 16. uri v	torek,	8.	dec.	ob	16.	uri
v	sredo,	16.	dec.	ob	16.	uri
v	četrtek,	10.	dec.	ob	16.	uri
v	petek,	11.	dec.	ob	16.	url
v sredo, 16. dec. ob 16. uri v četrtek, 17. dec. ob 16. uri v petek, 18. dec. ob 16. url v soboto, 19. dec. ob 16. uri
JANKO MODER
KEKEC
(Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom)
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno ugo pred začetkom predstav. Rezervacija na tei. 734265.
Danei, NEDELJA, n. novembra
VINKO
Sonce vzide ob 7£2 In zatone ob 16.24. — Dolžina dneva 9.06. — Luna vzide ob 6.19 in zatone ob 16.22.
Jutri, PONEDELJEK, 1* novembra
ANDRA2
Vreme včeraj: najvišja temperatura
12.4	stopinje, najnižja 9, ob 19. uri
10.5	stopinje, zračni tlak 1022 rahlo narašča, vlaga 81 odst., morje mimo. temperatura morja 13,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
28. novembra 1970 se je v Trstu rodijo 7 otrok, umrlo pa Je 16 oseb.
UMRLI SO:’54-letnt Guerrino Bat-ttgelll, 22-letnl Mario Gorella, 71-letnl Dante Stanflln, 88-letni Giovannl Me-lotin, 74-letni Giuseppe Ostroussa, 57. letni Bruno Gfneiner, 53-letna Rosa Prlmosi vd. Zadnik, 56-letnl Guerrino Paulini, 72-letnl Francesco Švara, 74.
Včeraj-danes
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST Vlile XX
TEL. 9*401 Hettembre 18/111
letni Giovannl Pellls, 62-letnl Glovan. ni Bonafč, 59-letna Lulgia Kriscak vd. Feltrin, 83-letna Maria Dussi vd. Cas. seler, 71-letna Maria Perazzl, 71.letna Anna Ceconvln por, Vesnaver, 53-letna Marlassunta Caputo por. Braicn.
OKLICI: Šofer Augusto lenco In prodajalka Marina Barbo, učitelj Pao. lo Blasi In učiteljica Sonla Ol Giovannl, uradni^ Fablo Gambardella in uradnica Llvla Stocovaz, uradnik Dui-llo Suša in uradnica Silvana Blslac. chl, univ. študent Carlo Barbutl In univ. študentka Donatella Bonačem-, sl delavec Bruno Mahorclc ln frizerka Luciana Lorenzi, Elio Paternltl in Marie Chrlstlne Orban, tehnik letenja Gianfranco Lubiana in učiteljica Lo. redana Riavinl, delavec Marino Rosi in delavka Nirvana Tellurt, ladijski risar Gualtlero Apollonlo ln knjigo-vodklnja Rosanna Fossi, električar Mario Neslch in delavka Rosa Mlstlca Lisi, električar Claudlo Furlani in prodajalka Vanda Boscolo, avtom, elektromehanik Sergio Felluga ln pro. dajalka Glullana Alesslo, trgovski vodja Giuseppe Marinetto ln uradnica Franca Petronlo, knjigovodja Valerlo Claudlo Meniš ln uradnica Laura Uc-cetta, univ. študent Fablo Debelil In univ, študentka Laura Schiffrer, šofer
Giuseppe Messlna in gospodinja Ka-tiča Rodin, študent GiannI Lombardi in uradnica Laura Bosco, univ. Stu-dent Bruno Pegan In uradnica Luisa Maria Porro, tiskar Sergio Zucca .n bolničarka Arlana Zadeu, delavec Gtorgio Llverls in uradnica Anna. marla Rlguttt, radiotehnik Claudio Veechieit In/ uradnica Nadia Fabrls, uradnik Mario Rugo-Barznal In zdrav, stvena asistentka Maria Zlatich, učitelj Bnzo Ruzzier in učiteljica Ro-lar.de Renotte, uradnik Giuseppe Ra-do Bizjak ln učiteljica Fede Puntar, radiotehnik Oscar Parovel ln gospo-dinja Sonla Lukač, delavec Bruno Giraldt ln delavka Laura Spacal, u-
SI.HOFI.KX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERI Al IT«. Ul. Mazzini 53 l'el 133-36)
Prijatelje id toaooe naprošamo ds nas oMščejc
radnik Gianfranco Pumo in uradnica Clnzla Koren, špediter Michele Bono. mo in flzioteraplstka Elizabeth Heu-berger, pometač Glullano Zaccaron In delavka Graztella Dau, trgovec Ser. glo Bensi In' gospodinja Marlnella
Vuk.	-----------
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busollnl, Ul. P. Revoltella 41; Plz. zul-Cignola, Korzo Italla 14; Pren-dlnl Ul. T. Vecelllo 24. Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) All'Esculaplo, Ul. Roma 15; 1NAM. Al Cammello, Drev. XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. Istrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
LOTERIJA
BARI
CAGLIAR1
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKF
X 2 X 2 Kvote: 12 167.400 lir;
55
87
74
77
85
54
80
85
71
43
22
24
35
!l(l
60
56
10
49
69 59
M
53
72
II
78
35 69 32 85
5 53 83
6 12 34
ENALOTTO
IX 2 I I X X 2
— 5.223.000 tor; U — 10 — 15.000 lir.
29 62 67 58 12 31
Slovensko prosvetno društvo Prosek - Kontovel
priredi danes, 29. novembra v prosvetnem domu na Proseku
RAZSTAVO
SLOVENSKE KNJIGE Razstava bo odprta od 10. do 13. in od 15. do 20. ure.
Obveščamo vse vaščane, da Je društvena knjižnica odprta vsako nedeljo od 11. do 12. ure.
GLASBENA MATICA-TRST
V	SOBOTO, 5. DECEMBRA OB 21. URI
V	KULTURNEM DOMU
V	TRSTU
KONCERT
OKTETA
GALLUS
Lovro Rešek, Matija Potokar, Janez Zadnikar, Albert Kariž, Jože Humer, Jože Požar, Stane Češarek, Stane Urbančič
Umetniški vodja;
BORUT LOPARNIK
Skladatelji:	Gallus, Foerster,
Jenko, Ipavec - Kramolc, Mirk, Venturini, Mašek, Merku, Adamič, Simoniti, Švara, Tomc, K. Pahor, Marolt, Dev, Jež.
Rezervacija in prodaja vstop nic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 29779) ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma.
Slovenski klub
priredi v torek,
1. dec. ob 20.30 večer v spomin
pisatelja FRANCETA BEVKA
Na sporedu je Mm
Kaplan Mariin Čedermac
V uvodu bo spregovoril urednik Mladinske knjige, naš ožji rojak iz Ljubljane Bogomil Gerlanc, ki je uredil v teh dneh izšlo »Bevkovo" knjigo« ln ki je tudi sicer odličen poznavalec Bevkovega literarnega opusa. Svoja Izvajanja bo povezal tudi s filmom odnosno romanom Kaplan Martin Ce dermac.
Prosimo za točnost ln vljudno vabljeni v čimvečjem številu, da se dostojno odoliimo spominu velikega primorskega pisatelja in rodoljuba !
PD IVAN GRBEC v Skednju
prireja od jutri do sobote vsak dan od 17 do 19. ure
razstavo knjige
Razstavljene bodo knjige za male m velike, primerne za Miklavževa, božična in novoletna darila.
Vabimo k obilnemu obisku I
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »TABOR*
— OPČINE
priredi v prosvetnem domu v četrtek, 3. decembra, v petek, 4. in v soboto 5. decembra
RAZSTAVO SLOVENSKIH KNJIG IN PLOŠČ
Razstava bo odprta od 17. do 20. ure.
Starši, razveselite vaše malčke.
Mali oglasi
■CITROEN« mehanična delavni, ca Samarlttam id Mlceo m prodaja nadomestnih delov III Htttmeyer 4/a.
IMATE HESEN NAMEN, da sl po-Iščete ŽIVLJENJSKEGA UKUGA/Ste osamljeni, pogrešate toplih besed m družine/ Se želite izogniti avanturam, neresnic in izkoriščanju, neugledne, mu spoznavanju na cestah m po lokalih? Pišite nam. ali pa nas obiščite Pri naših odgovorih — na kuverti ni oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSKEDOVALN1CA ZA ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie-teršnlkova 24 a
Vino iz goric Trevisa. Dobro na-mizno vino 11 stopinj po 180 »ir, boljše namizno vino po 12 stopinj 200 lir. Servts na dom Telefonirati na št
754 467
SLUŽBO DOBITA živahna ln marljiva 15-I6.1etna vajenka za trgovsko pomočnico ter 16-17-letni postrešček. Ja. viti se v Magazzlno Bertlnl, Trst. Ul F, Filzl 2/b.
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU
Išče vajence. Interesenti naj se javijo v uradu v Ul. Fos (o 1.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Išče uradnico In dve do tri dekleta ali fante z enako Izobrazbo za delo v administraciji oziroma v zunanji trgovini. Zglasijo naj se na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja v Ulici F Filzl 8 med 10. ln 12. uro.
VAJENCA mehanika In vajenca stru. garja Išče delavnica Rossi, Trst, Ul.
Flavla 26,
tolik
VERDI
Danes ob 16. uri tretja predstava Zafredove opere «Wallenstein» za dnevni red v vseh prostorih. Nastopili bodo isti Izvajalci kot pri prejšnjih predstavah: Nicola Rossi Leme-ni, Anna Maria Rota, Mario Baslola, Ruggero Bondlno, Piero De Palma. Virginia Zeanl. Antonio Boyer, Enzo Viaro, Pllnio Clabassl ln Dario Ze. rial.
Dirigent Ollviero de Febritiis. Režija Glanrico Becher. scene in kostumi Enrico d’Assia.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje piodaja vstopnic.
POLITEAMA ROSSETT1
Predstavo »Margherita Gauthler, la dame aux camelias« bodo ponovili danes ob 16.30, v torek, 1. decembra, v sredo, četrtek, petek (v večernih urah) ln v soboto, 5, decembra popoldne In zvečer. Predstave bodo do srede. 9. decembra, ko bo poslovilni nastop.
Vstopnice, tudi za sobotno dnevno In večerno predstavo, so na razpolago pri glavni blagajni v Pasaži Prottl (tel. 36372. 38547)
Razstave
V	galeriji Kulturnega doma (foyer balkona) je odprta osebna razstava goriškega umetnika Rudolfa Sakside. Razstava bo odprta do 26. dec.
V	stalni razstavni dvorani »Cesare Sofianopuloa na Trgu Papa Giovanni 6 je odprta osebna razstava mladega tržaškega slikarja Roberta Rozmana. Razstavo prireja deželni sindikat le-plh umetnosti. Odprta bo do 7. de. cembra
Nazionale 14.30 «11 falso testimone«, George Kennedy, Anne Jackson, Eli Wallach, Steve Ihnai. Panavlsion Metrocolor,
Eden 15.00 »Nini Tirabuscič, la donna che inventd la mossa», Monica Vit-ti, Gastone Moschin, Peppino De Filippo, Sylva Koseina. Technicolor
Fenice 14,30 »Uominl e cobra», Kirk Douglas, Henry Fonda. Hume Cro. nyn, VVarren Oates. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.00 «11 prete sposato«, Rosanna Podesta, Lando Buzzanca. E M Salerno. L. Salce Prepovedano mladini pod 18 letom
Excelsior 14.30 «Boatniks, i marinai della domenica«. Film VValta Dis neya. Robert Morse, Stefanie Po-v/ers. Phil Silvers. Technicolor.
Ritz 14.00 »Concerto per pištola solista«, Anna Moffo, Gastone Moschin, Rvelyn Stevvart. Peter Baldvvin Detektivka. Technicolor.
Alabarda 14.30 »Buon funerale, ami-gos.. paga Sartana«, Gianni Darkov, Daniela Giordano Technicolor.
Filodrammatico 15.00 »Le calde notti di Poppea«, Olinka Berova, Bred Harris. Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom
Aurora 14.30 «Omicidio al neon per 1’ispettore Tibbs«. Technicolor. Pre. povedano mladini pod 14. letom.
Cristallo i4.3oV4fDrafcma della gelo. sia», Marrello Mastrolannt Monica Vitli. Technicolor
Capltol 14.00 »Lad.v Barbara«. Renato dei Profeti. T«ffflf?8tor
Moderno 14.30 «Viva le donne«, Franco Franchl Clcclo Ingrassia Tech nicolor. Zadnji dan.
Vlttorio Veneto 15.00 «11 compromes. so«, Kirk Douglas. Fave Dunavvav j Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Ideale 14.30 «Alla bella Seraflna pia ceva a far 1’amore sera e mattina« Bernardette Masson, Giorglo Geret. Michel Costantin. Technicolor. Pre povedano mladini pod 18. letom.
Impero 15,00 «Due bianrhi nelTAfrica nera«, Franco Franchl, Ciccio In grassla. Technicolor,
Astra 15.00 «Alice nel paese delle me raviglle« Film W. Disneva. Tech. nicolor. Sledi dokumentarni film «Cacciatori esquimesi«. Technicolor
Abbazla 14.30 »Clakmtill« (L’uomn della vendetta). Weste«n film. Leo nard Mann, VVoodv Strade. Peter Martell. Technicolor MILJE
Verdi 15.00 »Metello«. Režiser Mauro Bologninl. Masslmo Raniert, Lucia Bosč, Ottavla Plrrolo. Tina Aumont Technicolor
KINO «|R|S» PROSEK
ponovi danes ob 16. uri dramatični ln zgodovinski — Ci-nemascope barvni film:
LA BATTAGLIA DELLA NERETVA Igrajo; S. Bondarčuk, Yul Bryn-ner, M. Dravlč, Curd Jurgens, S. Koščlna ln drugi znani Igralci
KINO Nfl OPČINAH
ponovitev ob 15. uri ITALIAN SEGRET SERVIS Zabavni film v barvah Igrajo:	Nino Manfredi in
Georgia Moll
Ob 17. url barvni kolosalnl ffiim L. Viscontija:
LA CADUTA DEGLI DEI Igrajo: Dirk Boga rde in Ingrid Thulln.
V ponedeljek ob 18. uri ponovitev filma:
LA CADUTA DEGLI DEI PREPOVEDANO MLADINI POD 18. LETOM
BANCA Dl CREDITO Dl TRIPSTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST ■ Ulic« F. Filzi it 10 f«l 38101/38045 opravila vsa bančne posla
kupuje »u|o valute
(/čara|4n|l odkupni devizni lečah	
Ameriški dolar	618,-
Kanadski dolar	590,-
Brit. iterling	1.475,—
švic. frank	142,-
hrane frank	110.—
8elg frank	12,-
rtol florim	172,-
Nemška marka	169.50
Avst šiling	23 80
Dinar	42,-
OTROŠKE
SLIKANICE
dobite razen v TRŽAŠKI KNJIGARNI tudi v:
SESLJANU
Papirnica TAGLIAFERRO NABREŽINI
Trgovina MIKA Kiosk GRUDEN BOLJUNEC
Papirnica ŽERJAL DOLINI
Trgovina OLGA KOS KRIŽU
Trafika TRETJAK TREBČAH
Trafika ŠKABAR BAZOVICI
Trafika KRIŽMANCIC ter na:
PROSEKU
Trafika SEDMAK OPČINAH
Trafika. MARIZA
ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST
Člane otroškega pevskega zbora iz Trsta obveščamo, da bodo vaje odslej vsak torek ob 17.45 v prostorih šole Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.
Prihodnja vaja bo v torek 1. decembra.
Razna obvestila
Danes, 29. novembra ob 17. uri se bo predvajal v svetoivanskem Mari. jiriem domu v Trstu film »Kaplan Čedermac«.
Združenje staršev dijakov državnega znanstvenega liceja »France Preše-ren» v Trstu obvešča vse člane nove ga odbora, da bo prva odborova seja jutri, dne 30. novembra t.l. ob 19. uri v šoli na Vrdelski cesti.
Prosimo za točnost!
Prosvetno društvo »Škamperle« pri
redi 20.12,1970 enodnevni izlet v Pazin z ogledom znamenite cerkve s fre. skami iz 15. stoletja v Hrastovljah s postankom v Matavunu.
Vpisovanje po tel. 70834 od 9. do 12. in od 16. do 20. ure.
REVOLUCIONARNO
tiho električno ogrevanje za stanovanje, vile in weekende Preizkušeno in narejeno na Švedskem
Visoka kvaliteta, modema oblika ln 5-letna garancija.. Brez problemov in nevarnosti. Mala potrošnja elektrike. Enostavna mofitšža. ObiSčite nas ali nam pišite.
UOBRINJA, TRST,
Via Contl 4-6, tel. 93-870, 72-46-36
Parfumerija
KOZMETIKA 90
Opčine, Narodna ulica W
Gospa, če želite, boste ** božič 5 let mlajši. Zam* takoj negovati svoj obri* in telo.
SHISEIDO ima vse a Vi*
lepoto.
SHISEIDO z Japonske, je lepota tradicija.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob P®*®J ^ Pepija Ostrouške daruje Kad® lalan 3000 lir za spomenik padli® tizanom na Opčinah.	/L,
Ob 9. obletnici smrti nep0Z?S očeta Franca Birse daruje *> 2.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob P®^0,,000 Franca Vrha darujejo prijatelj lir za p.d.	I. Cankar.	go
Anton Koršič daruje za P A Škamperle	1000 lir.	tja
Namesto	cvetja na	grob p0l<0^J((
Jožeta Marca darujejo Viktorij*1^ 2.000 lir za š.d. Zarja, Brun° , jo® rija Kralj 2.000 lir za prosvetu v Bazovici.	. ((j
Namesto	cvetja na	grob	jjjt.
Jožeta Marca darujeta Ra,ael.n0 Jr* ta Kocijan 2.000 lir za prosveu štvo Lipa.
io Lipa.	„m
Ker se ni mogla udeležiti P pokojnega Josipa Čeparja P ^ ||r Valerija Lenardon v spomin za Dijaško matico.
Sožalje ob smrti Franca Kavsa
Direktor Nemškega kuItun^j je štituta dr. Gerhard Martens P*1"*
del ledni«
tovariša Franca Kavsa nas
poslal ob smrti našega
ar>i>
Kri*''
pismo:
«Nemški kultura! inštitut svoje globoko sožalje *p.rlnI mu dnevniku« ob izgubi * m Kavsa, človeka velike kultuf dobrote
..ražam"
Svoje globoko sožalje izr tudi pokojnikovim svojcem-
Zahvaljujemo se vsem, spremili na zadnji poti našeg® gega
Josipa Čeparja ^
Posebna zahvala darovalce® -j ja" in vsem, ki so počasti^
spofnfn
27. t. m. je preminil’ naš dragi
JOSIP OSTROUŠKA
Pogreb bo jutri, 30. t. m. ob 15.30, Iz mrtvašnice glaV°e bolnišnice naravnost k cerkvi na Opčinah.
žalostno vest sporočajo: hčerka Aldina Vatta z družb*®’ snaha Blanca Ostrouška, sestra Marija, brat Franc in neča**-
I.T. Funebrl, Ul. Zonta 3, tel. 38006
Žalovanju se
pridružujeta družini
SCHAFFER tn PAHOR
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta ln deda
JOŽETA MARCA
še toplo zahvaljujemo C. g. župniku M Živcu za pogreb**® obrede ln tolažilne besede, č. g Peterlinu za spremstvo, * učitelju Miru PresJu za lepe poslovilne besede, pevske® zboru »Lipa« za žalostinice, vsem, ki so pokojnikov grob 0 suh s cvetjem ln ga spremili na zadnji poti.
Družine Marc. IVlužina ln Re**^*^ Bazovica, 29. novembra 1970
Pogrebno društvo lz Trebč naznanja žalostno vest, & ^ umri naš dragi
ANDREJ KRALJ (CARLI)
Svojcem Izrekamo naše globoko sožalje.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da smo 25. t. m. spre®*** Hrpeljah k zadnjemu počitku našega nepozabnega
SILVESTRA DOBRILO
Prisrčno se zahvaljujemo pevsutemu zboru, daroval®®^ cvetja ter vsem, ld so na kateri koli način počastili spomin in ga spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČE DRUŽINE Hrpelje • Trst, 29. novembra 1970
DOBRIČ
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ld so z nami soču***0-vald ob prerani izpuhi oa Sega dragega
FRANCA STANIČA
Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, dr. Posare1®? pevskima zboroma Salež - Zgonik in »Fantom Izpod Gr vaščanom, darovalcem cvetja ter vsem, ld so ga spremili zadnji poti.	,
Družine Stanič, Ostrouška In G***
Salež, Brestovica, 29 novembra 1970
m 1.	1.?»
MED ŠTEVILNIMI PREDLOGI NA DEŽELNI ODBOR
* Trije posegi v obrambo pravic slovenske manjšine
Prvega so vložili svetovalci Baracetti, Lovriha in Godnič (KPI), druga dva pa dr. Drago Stoka - Dr. Berzanti zavrnil komunistični predlog, češ da ga odbor ne more sprejeti v takšni formulaciji
i - nedavno razpravo o otira-' l”1 ^ leto 1969 in proračunu za ?! 1871 v deželnem svetu, so J^alci raznih političnih skupin Javili pred deželni odbor kakih Jfredlogov- o raznih vprašanjih, ^"^ni dokumenti se nanaša-j aa izboljšave v kmetijstvu, r.a S80 politiko države in na po-j~Ce te politike za deželne fi-*j!cei na probleme zdravstva, na j^anje Krožnega sklada za go-r«rske pobude na Tržaškem in Riškem (ki naj bi mu dežela ?®j-ala finančno razpoložljivost in ?Wtrati raztegnila tudi na vi-in pordenonsko pokrajino), 7* na razne kreditne olajšave, številna druga bolj ali manj vprašanja.
.“to vloženimi predlogi se triie ?®žajo izrecno na slovensko manj-J*,V Furlaniji - Julijski krajini, sieer gre za predlog, po ka-J?8 nai bi dežela prevzela vrsto iw°v v korist Beneških Slo-2?®vi in ki so ga vložili kotnu-tetii svetovalci Baracetti. Lo-(j? in Godnič, za predlog o priz-j?*1 višje odškodnine za razla-js"?nie slovenske zemlje, ki ga Vložil svetovalec Slovenske skup-C8 dr, Štoka in končno za pred-^ 0 Uzakonitvi nekaterih osnov-Pravic slovenske manjšine, ki * tudi vložil dr. Štoka, pj^ovaici Baracetti, Lovriha in (KPI) so v svojem predlo-Postavili zahtevo, naj bi se de-odbor zavzel, tudi v odnosu v^ave, za polno priznanje pri-jJJPPiž in pravic slovenske na-jjj , Manjšine v videmski pokra--a! Rajajoč iz predpostavke, da dežela kakor tudi država mo-voditi do Slovencev v Furla-jL ' Julijski krajmi enotno polito 86 glede na to, kje Sloveti-^Prebivajo v deželi. Deželni od-^Paj bi se nadalje zavzel za in valorizacijo jezika, kul-tju 81 izročil slov enskega premijlVa. v videmski pokrajini. Od-to 8ai bi tudi poskrbel za uresni-obveznosti, ki jih .je dežel-že prevzela v zvezi z tj/f^imi okvirnimi posegi za golfski ^ socialni preporod Na-dolin, Terske in Kanalske 1$,, *• Dri čemer naj bi deželni in J1. Pomagale tudi ustanove kot tte ^uiia, Esag m ESA. Ti po-J'3! bi hkrati stremeli za tem. (jto1 ?austavili izseljevan.je doma-12 treh dolin.
Oba Štokova predloga pa sta nasprotno prodrla. S prvim je svetovalec Slovenske skupnosti postavil pred deželni odbor zahtevo, naj bi se zavzel za to, da bi se odškodnina za razlaščena zemljišča izplačevala prizadetim lastnikom čimprej in v pravični višini. V tej zvezi je predlagatelj posebej naglasil primer zemlje, ki jo razlaščajo ustanova za industrijsko cono v Trstu EZIT v tržaški pokrajini, neodvisna družba za državne ceste ANAS, nekatere ustanove v goriški pokrajini in konzorcij za industrijski razvoj v Tržiču. Dr. Štoka hkrati vabi deželni odbor, naj bi poskrbel za to, da bi prenehali z nepotrebnim, pretiranim in nepravičnim razlaščeva-njem zemlje, tako da bi tudi kmetijstvo ne trpelo nepotrebne škode.
V drugem dokumentu pa se svetovalec Štoka obrača na deželni odbor z zahtevo, naj bi se zavzel za čimprejšnjo rešitev vprašanj, ki se nanašajo na slovensko manjšino, in ki še vedno niso rešena. V tej zvezi je navedel naslednje točke: na državni ravni je treba po predhod-
nem posvetovanju z manjšino, sprejeti ukrep, na osnovi katerega naj se prizna popolna pravica do uporabe slovenščine pred političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi; Slovencem je treba dati na razpolago takšne šole in takšne kulturne u-stanove, da bo njihova skupnost lahko ohranila in razvila svoje karakteristike; s posebnimi gospodarskimi in socialnimi posegi je treba slovenski manjšini v mejnem pasu kot pomembnem dejavniku sožitja in sodelovanja zagotoviti obstoj in primeren razvoj.
Na deželni ravni, nadaljuje predlagatelj v dokumentu, pa je treba preprečiti, da bi v gospodarskih ali urbanističnih načrtih kakršna koli pobuda neopravičeno in izumetničeno posegla v etnične in gospodarske karakteristike okolja, v katerem prebivajo Slovenci, vključeno vprašanje topooomastike. Predlagatelj v dokumentu končno vabi deželni odbor, naj bi poskrbel za priznanje obsežnejših posegov deželne uprave v korist slovenskim ustanovam.
S PETKOVE ZAKLJUČNE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Iz razprave v občinskem svetu
Glasovalne izjave so prebrali Fragiacomo (PRI), Marcheslch (MIT) Pittoni (PSI), Lonciari (MSI), Cesare (PSU), Monfalcon (PSIUP), Morpurgo (PLI), Cuffaro (KPI) in Rinaldi (KD) - Pojasnilo PSU o izjavah prof. Romana
Po županovem odgovoru svetovalcem, ki so v vseh zadnjih sejah občinskega sveta posegli v razpravo, so stališča svojih strank še enkrat poudarili najvidnejši predstavniki svetovalskih skupin v glasovalnih izjavah, ki jih povzemamo.
Prvi se je k besedi prijavil republikanec Fragiacomo, ki je dejal, da sodeluje PRI v občinskem odboru zaradi demokratičnega čuta odgovornosti, v trenutku ko leva sredina edina omogoča socialni napredek, ki ga poganjajo težki in ostri boja.
PRI je imela v Trstu tudi kritična stališča, poziva pa ostale komponente levosredinske koalicije, naj premostijo spore, ki vodijo k propadu sedanje levosredinske koalicije. Pri tem je socialiste obtožil, da imajo v koaliciji »zaviralno vlo-
goa>.
Marchesich (MIT) je poudaril, da je razprava na prejšnjih sejah sveta potekala ob odsotnosti velikega števila svetovalcev, kar dokazuje nezanimanje za dogajanje.
Socialist Pittoni je najprej zavrnil namige, da vodi KI politiko »dvojnega tira». Nasprotno zahtevajo socialisti samo, naj se spoštujejo sprejete obveznosti. Glede njihove moči v odboru pa gre po-
......nun. n......n.iiii.i.i.ii.m...........iiininH.ii.iu.il.........n"".... .............................
v PETEK ZVEČER V LJUDSKEM DOMU V TREBČAH
Nini
L* «
lok'"1'0 uvedla nekdanja slovenska i5J?*otI'ustika. Končno naj bi de-hgšjjdbor poskrbel za ustanovitev medobčinskega združenja L?8 predstavnikov na predalp-k-8. Področju, da bi tako tam-Sk Prel>ivalstvo lahko neodvis-tyj°ravnavalo svoje specifične pro-Upravnega, gospodarskega, in kulturnega značaja, ^‘tesednik deželnega odbora Ber-V je na predlog odgovoril, da {jj^elni odbor v takšni formula-ijjQ more sprejeti, nakar je sle-$4 8lasovanje, ki je dalo negativen
»T^lni odbor naj .bi tudi zagoto-l^jj^ se bo v omenjenih krajih
Važno pokrajinsko zborovanje bivših partizanov s Tržaškega
Poročilo pokrajinskega tajnika združenja ANPI - Živahna disku-sija • Pojasnila glede priznanja staleža partizanskega borca
Bivši partizani z zanimanjem sledijo izvajanjem govornikov
bragi malčki!
^ letos vam bo
SV. MIKLAVŽ
Vselil v Tržaški knjigarni
‘'k° lepih daril, in sicer
9fot°BOTO' 5‘ decembra
Večeru!
Pohitite iz izročite
|a Pisemčka s prošnjami jj, Zaljami kozmonavtu, ki “o s poštno RAKETO k*!esel Miklavžu. Raketa b e Pripravljena na odlet, ^ navz<3°l se je torej
Sai
Mii^
še 6 DNI je do avževega pristanka v
V petek zvečer je bilo v nabito polni dvorani Ljudskega doma v Trebčah pokrajinsko zborovanje partizanskega združenja. ANPI. Na zborovanju, za katero, je bilo veliko zanimanje, so prišli bivši partizani iz vseh krajev naše pokra jine. Udeležba, živahna diskusija in predlogi ter pobude, ki odhajajo do izraza v raznih vaseh, d> kazujejo, da je med bivšimi borci in aktivisti vedno bolj občutena potreba po okrepitvi organizacijskih struktur in dejavnosti. Bivši partizani in aktivisti niso vrgli puške v koruzo in se zavedajo svojih dolžnosti v sedanji kritični dobi, ko se spet porajajo fašistične sile, poleg tega pa imajo še svoje proble me, ki terjajo rešitev.
O sedanjem položaju in vlogi ter dolžnosti partizanske organizacije, o splošnih problemih in zadevah posameznikov, o pripravah na prihodnji vsedržavni kongres združenja ANPI je govoril pokrajinski predsednik Arturo Calabria. Rekel je, da so se razmere precej izboljšale, da pa morajo biti bivši borci aktivno prisotni v boju za uveljavitev ustavnih načel, za temeljite reforme, za gospodarski in socialni napredek. Združenje ni in ne sme biti strankarski privesek, ampak odprto vsem bivšim borcem in aktivistom, potrebno pa .je sodelovanje vseh, da bo združenje učinkovito opravljalo svoje naloge.
Nato .je prešel na konkretne zadeve. Priznanje statusa partizanskega borca. Po dolgih naporih orga nizacije je bil leta 1968 ponovno odprt rok za predložitev zadevnih prošenj, združenje ANPI pa upravičeno zahteva, nai bi spet odprli rok za zamudnike. Te dni se o tem pogajajo v Rimu in zato ni mogel priti na zborovanje v Trebčah vsedržavni tajnik ANPI Alfonso Bar-tolini. Nekateri so že prejeli odlok o priznanju, v prihodnjih mesecih bo prišlo več priznanj, vendar gre zadeva, zaradi birokratskih ovir, preveč počasi naprej. Marsikdo je dobil poziv, naj pošlje predpisane dokumente, nekateri pa so poziv spravili v žep in sploh niso odgovorili. To je zelo zgrešeno, saj ne morejo dobiti priznanja, dokler ne pošljejo vseh dokumentov in potrdil. Za pojasnila naj se obrnejo t sedež ANPI - Ul. Crispi 3. Kdor je dobil priznanje, naj obvesti združenje, kdor pa .je zamudil rok (10. oktobra 1968), naj si pripravi potrebne dokumente in naj
počaka, dokler bo ponovno odprt, če bo, drugi rok. (O važnosti priznanja smo že pisali in se bomo k zaderi še povrnili).
Spominske kolajne. Jugoslovanska vlada je sklenila podeliti spominske kolajne vsem inozemskim partizanom, ki so se borili v edinicah Jugoslovanske armade. Vsak posameznik mora predložiti prošnjo in izpolniti zadevne obrazce, ki jih delijo krajevni predstavniki zdru-
ženja partizanov.
Delegacija predstavnikov združenj ANPI, ANPPIA in ANED .je bila pred nekaj dnevi pri tržaškem županu, s katerim se je pogovorila o nekaterih važnih problemih ler protestirala zaradi fašistično manifestacije ob priliki shoda »arditov* v Trstu. Protestirala je tudi zaradi skrunitve spomenikov padlim ter mu izrazila zaskrbljenost zaradi zavlačevanj pri ureditvi Rižarne. Župan je obsodil fašistične manifestacije, glede ureditve Rižarne pa je zagotovil obveznost občinske uprave.
Med diskusijo je prišla do izraza odločnost bivših borcev, da se preprečijo nakane neofašistov in da se okrepi dejavnost združenja, prav tako pa so kritizirali počasnost in zavlačevanje pri reševanju prošenj za priznanja.
Predstavnik bivših partizanov s Proseka je sporočil, da so pred ne kaj dnevi ustanovili krajevno sekcijo, ki ima 63 članov, predstavnik iz Križa pa je povedal, da je njihova sekcija imela te dni občni zbor in da se ie tudi pri njih začela večja dejavnost.
Pokrajinski predsednik je pozval člane, naj bolj pogostoma prihajajo na sedež, ki je še posebej odprt za bivše partizane vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20. ure, ko so na razpolago pooblaščeni pokrajinskega odbora združenja ANPI.
upariti, da se socialistično predstavništvo v občini ni skrčilo zaradi volilnih izidov, temveč zaradi razkola. Pravilno sorazmerje so julijske volitve še izboljšale. - O razkolu je Piittani dejal, da se je tedaj «PSI osvobodila zmernih, konservativnih in brez dvoma nesocialističnih elementov*.
Po besednem spopadu z oaisovet je Pittoni odgovoril republikancu, da ponavlja teze La Malfe o »zaviralni vlogi* PSI, kot če bi ne bili prav repubMikancd tisti, ki so dolga leta načenjali vprašanja Slovencev s tem zaviralnim namenom. «Vse to dokazuje, kakšen je cement, ki veže to levosredinsko koalicijo*, je dejal in nadaljeval, da ne izraža teh svojih stališč s skritimi vodilnimi nameni, temveč zaradi potrebe, da se med strankami razvoje odkrit odnos.
Glede obstoja »dveh odborov* je Pittoni bil mnenja, da ima pravico izraziti dvom o tem, če gredo vsi v odboru v isti smeri, obenem pa željo, da bi do tega prišlo vsaj zadnje leto mandatne dobe. V odboru so doslej šli v tej smeri samo socialisti iln demokristjani... (Pri tem ga je prekinjali Orlando: »Samo KD, Pittoni...*) «župan govori, da obstaja skupna zavzetost vseh. Upajmo, da bo res tako*. Komunistom, ki so govorili o alternativah, pa je Pittond, ne da bi jih imenoval, odgovoril, da ni nakazal alternativ, temveč zahteval le izvajanje že podpisanih sporazumov.
Misovec Lonciari je govoril o »dramatičnem položaju socialdemokratov*, ki da jih levica KD in PSI hočeta vreči iz koalicije, skupno z republikanci in drugimi silami. Zahteval je, naj se govori i-skreno in pove pravi namen Pitto-nijevega govora.
Socialdemokratski prvak Giorgio Cesare je o odboru dejal, da u-streza socialdemokratom stoodstotno in ga zato tudi podpirajo. Zavrnili je tezo o obstoju »odbora v senci*, pač pa obsodil težnjo za o-stvaritev »skrivnostne večine* med KD in PSI, ki naj bi ustrezala komunistom. Taka rešitev, je dejal, je še bolj nevarna, kot nekdanje ljudske fronte, ker je sedaj KPI znatno močnejša.
Ponovil je socialdemokratsko zamisel levosredinske politike, kot srečanje med katoličani in sooiali-sti, delavci in srednjimi sloji, v okviru atlantskega zavezništva. »Razumemo*, je dejal, «napade na PSU, PRI jn druge demokrate. To je zato', “ ker ‘ smo edini jez demokracije...*
Ob zaključku je Cesare ponovil stališča PSU o reševanju vprašanj slovenske narodne manjšine.
TEDEN DOMAČEGA VINA IN PRIGRIZKA
Obnavljanje starega običaja pri Korošcih (Sv. Barbara)
Vabljiv napi* izpred 70 let: Pite konici bistro vodo...
DOMINIK ŠTREKELJ in
KAROLINA roj. GABROVEC iz Gabrovca sta te dni praznovala zlato poroko. Ob lepem skupnem življenjskem jubileju jima čestitajo ter želijo še mnogo let zdravja in zadovoljstva sin in hčerka, vnuki, sorodniki in prijatelji.
Čestitkam in voščilom se pridružujeta uredništvo in uprava Primorskega dnevnika z željo, da bi ju še mnogo let šteli med zveste naročnike in čitate-Ije našega dnevnika.
MMIMMIIIINMII
iiiiimiiimimiiim im iiiii iiiiii um ■mmimiMMiiiiminiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiii iiiiii umih tmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiitiiimiiiiimM
NOVA PREMIERA V GLEDALIŠČU ROSSETTI
POSODOBLJENA «DAMA S KAMELIJAMI»
ttofigoMu
to®* - UL. SV. FRANCI AKA
** — TEL. Al-llA
Vsem, ki so
me oo i počastili, se najlepše
ob 70-letnici epše zahvaljujem .Posebna zahvala P.d. Upi, ki mi je priredila lep
večer.
Andrej Rošem
Bazovica
«Praznični dan ob proglasitvi Margherite Gauthier za blaženo. Mimo s kamelijami, svetnico druge vrste» je naslov dela. ki sta ga po romanu (ne drami) «Dama s kamelijamh Aleksandra Dumasa ml. napisala Aldo Trionfo in Tonino Conte in ki je doživelo v pe lek svojo tržaško premiero v Ros-settiju, potem ko ie bilo v izvedbi skupine tCompagnia dei quattro» s odelovanjem tržaškega Teatra sta-bile že uprizorjeno v nekaterih italijanskih mestih in na letošnjem gledališkem festivalu v Benetkah.
Ni treba posebei poudarjati, da je to Dumasovo romantično delo (zlobnež bi ga imenoval ganljivko) pomenilo pred skoraj poldrugim stoletjem izreden literarni uspeh, solzljiva zgodba o skesani dvorjan-ki pa je številnim igralkam nudila nadvse hvaležno možnost za uveljavitev.
Aldo Trionfo in Tonino Conte sla nenadoma začutila potrebo in nav dihovalen ščeget vo ponovni obu ditvi te zaprašene zgodbe ter ute meljila to odločitev, da se pravza prav socialna angažiranost Duma sovega teksta še danes lahko po polnoma mimo prilagodi sodobnim razmeram ali drugače povedano, da je tista buržujskn družba, ki je tedaj obkrožala Margherito, še ti a nes do pičice enako prisotna v na šem svetu. Če torej lahko sprejmem Trionfovo in Contejevo dialektiko življenja, pa moram istočasno ugotoviti, da je. če upoštevamo, da se ni v tem času prav nič spremenilo, stodvaintrideset let prešlo popolnoma zaman. Taka sodba pa je že nekoliko prehuda in malce naivna, da bi lahko do kraja prepričala.
Fabulativna zasnova tega rpraz-ničnega dne» je do zadnje beseda ista oni iz Dumasovega dela (glasbeni vložki iz Verdijeve rTravia-te> to še bolj poudarjajo) le s to razliko, da Margherita tu ni več tista hotljivka, ki H je zahteiia in 1'otreba po zlatu in materialnih do
Valeria Morlconi In Ennio Bal bo v »Dami s kamelijami*
brinah edini nadomestek za bistvo življenja, pač pa modema in e-nergična ženska, ki se upre četverici »mož v fraku» odnosno družbi, ki jo izkorišča, čeprav jo ti kar petkrat umorijo. Ti zločini pa niso nikoli kaznovan i kajti storje ni so bili iz rsvetih in spoštljivih* namenov.
Ta je torej Trionfov in Contejev kritičen odnos do dela, ki pa mu manjka prave vsebine, samostojnega izraza in ne na koncu tudi ščepec dobrega okusa. Obema avtorjema, ki sta obenem režiserja, je sicer treba iz strogo gledališkega, strokovnega stališča (a kaj je gledališče?) priznati veliko drznost, včasih celo tako, da vse skupaj včasih preveč zdrkne v nejasne legorije. Vsekakor m ne moremo
«Naša jasna obveza je popolna, celovita zadovoljitev pravic Slovencev na našem ozemlju. PSU je jamstvo, da bo politika v tem smislu izvajana tudi v občinskem odboru...*
Tedaj so ga večkrat glasno prekinili svetovalci KPI: «Kaj pa je govoril Romano včeraj?*
Cesare:	»Morate nas razumeti
pravilno, ko govorimo. Prepričan sem, da vam ni treba pojasnil, kakor niso potrebna pojasnila za Romanove besede. Rekel je. da imajo Slovenci in Italijani iste ustavne pravice. .»
Tedaj sta ga prekinila svetovalca KPI Jele Burlo in Rossetti: »Ne. To ni dovolj. Gre za specifična vprašanja in ne samo za e-nakopravnost pred zakonom*.
V	splošno prerekanje se je vrinil še mdsovec odv. Giacomelli, ki je pripomni!: »Prof. Romano je povedal točno!*
Cesare je, ko so se duhovi, tudi po županovem posredovanju in večkratnem zvonktjamju, pomirili, zaključil rekoč, da se zavzetost socialdemokratov iahko preveri v slovenskem gledališču in šolah. »Za nas je vprašanje Slovencev vprašanje neke samostojne narodnostne enote*.
V	zvezi z izjavami prof. Romana nam je tiskovni urad PSU poslal pojasnilo, v katerem se zanika «šn-tepretarija na hitro napisanih kronik*. »Prof. Romano je izrazil svojo osebno simpatijo do slovenske manjšine,* nadaljuje sporočilo, »kritiziral je sftrumentaliziacijo njenih vprašanj, kot se dogaja v našem mestu, kjer Slovenci in Italijani doživljajo iste težave in ista vprašanja na osnovi nedvoumne predpostavke enakopravnosti, ki jo definirata ustava in londonski spo-razum».
K temu pripominjamo le, da smo našem poročilu zapisali Romanove izjave tako, kot smo jih razumeli in kot so jih razumeli tudi drugi svetovalci, kar je prišlo jasno na dan v sami razpravi predvčerajšnjim zvečer. Z zadoščenjem sprejemamo izjave drugih predstavnikov PSU, k; posredno potrjujejo, da so jim bile izjave prof. Romana neprijetne.
Monfalcon je ponovil svoja stališča, poudaril, da nasprotuje levi sredini v kakršnikoli obliki in da bo glasoval proti proračunu.
Liberalec Morpurgo je tudi ponovil znana stališča liberalcev. Mi-sovcem, ki so mu očitali nedoslednost, pa je vrgel, da ,so se povezali s KD proti razporoki.
Komunist Cuffaro je najprej poudaril, da kažejo županove izjave ob koncu seje nekaj novega. V glavnem, je dejal, je župan odgovarjal na utemeljene kritike svetovalcev KPI. Prav tako so na nekatere terne pristali tudi sami svetovalei iz vrst KD, kjer so razlike med strujo in strujo v nekaterih primerih večje, kot med komunisti in drugimi strujami same krščanske demokracije.
»Odbor v senci* je Cuffaro ocenil kot sad kldentolame prisotnosti nekaterih političnih sil v odboru in koaliciji. Zahteval je, naj bi občinski svet kot izvoljen organ imel več možnosti, da se izreče in vpliva na delo odbora. Župan in odbor sta navezala nove stike s prebivalstvom, govorijo celo o stiku z delavskim gibanjem. Prav, tudi zato, ker se na bari, v rajonih, pojavljajo organizmi, ki so sad spontane pobude vseh ljudskih sil in tudi duhovnikov.
Cuffaro se je ob koncu, ko je napovedal svoje nasprotovanje proračunu, kot izrazu dvoumne politike, zavzel za enotnost katoličanov, socialistov in komunistov.
Demokristjan Rinaldi je najprej odklonil obstoj alternativ levi sredini, za katero je sicer dejal, da je pomanjkljiva, vendar pa edina možnost.
»Niso zato zaslužni tisti, ki delujejo zato, da se zavre obnovitveni elan koalicije in jo omejujejo na program reda, stabilnosti, protikomunizma, zmernosti*.
Ocenil je negativne posledice krize v Rimu, kakor tudi krize na krajevni ravni in poudaril, da »ni prišlo do nesporazumov glede skupnih in sporazumnih političnih smernic*.
»Levosredinska koalicija*, je dejal, »ni neizogibna nujnost, temveč možnost, da se razvije napredna politika*.
Pozval je vse sile v koaliciji, naj strnejo vrste in terjajo od ljudi v odboru, naj delajo za glavne in prvenstvene cilje, ne pa za manjše podrobnosti, ki niso bistvene.
V tem okviru, je zaključil, naslavlja KD poriv drugim političnim silam.
Dober prigrizek je treba zaliti z dobro kapljo
Pri Korošcih, ali Sv. Barbari, od koder je lep razgled na Trst in tržaški zaliv, hočejo obnoviti stari vaški običaj, šagro ob prazniku vaškega patrona Sv. Barbare (4. dec.). S tem namenom je skupina vaščanov, ki nastopa s svojim ale goričnim vozom na mdljskem karnevalu, organizirala letos prvič praznik domačega vina in prigrizka (od 27. novembra do 9. decembra). Na dvorišču in v kuhinji vaške domačije točijo pristno domače vino, gostom pa postrežejo tudi z odličnim sirom, klobasami in zeljem, prašičjim mesom, čevapčiči in drugimi dobrinami, ki gredo vsem v slast.
Starejši vaščani vedo povedati,
kako prijetno, domače in veselo razpoloženje je biio pred leti, ko so v vasi imeli šagro in je bila živa prosvetna dejavnost. Zato z zadovoljstvom gledajo na poskus obnovitve starih vaških običajev v upanju, da bo oživela tudi prosvetna dejavnost in da ne bo pri Korošcih izumrla kar tako slovenska pesem in beseda.
V zidu ob poti, ki pelje proti šoli, je kamnita plošča z napisom: »Pite konici bistro vodo vi pa vos-niki vince sladko.* Leta 1902 je domačin v okorni slovenščini vklesal vabljivi napis ob vodnjaku. Vabilo velja tudi za praznik domačega vina.
•iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiininiiiiiimiia«
NABREŽINA
Dotrpel je Ivan Pertot
Redčijo se vrste naših preudarnih mož, skrbnih čuvarjev vsega, kar so po prednikih podedovati. Ob teh izgubah občutimo, kako se širijo vrzeli, nastajajoče v naši prvobitnosti. Ta misel je marsikoga težila, ko smo stopali za krsto pok. Ivana Pertota, katerega je dne 10. t. m. smrt rešila muk, ki jim je kljuboval p9Tia 4 leta.
Naš nepozabni pokojnik, znan kot »Nini z botegina*. je nastopil svojo zemeljsko pot 18. 8. 1885 v Nabrežini ter se razrasel v človeka, katerega bi lahko mirne duše imenovali za kraškega samorastnika. Izučen kJesar je sodeloval v 6-mesečna stavki kamnarjev, zahtevajočih v prvih letih tokečega stoletja boljše življenjske pogoje, kar je povzročilo v njegovi družini kljub dobrodelni nabiralni akdjd dobesedno stradanje. A Nineta ni strl ta neusmiljeni udarec, z njemu lastnim pogumom se je izkopal iz krize ter si počasi opomogel s trgovanjem in prevozi blaga raznim podjetnikom. Na trgu je odprl trgovino s sadjem in zelenjavo, ki mu je prinašala potrebno za skromno življenje ter mu pridobila sloves solidnega prekupčevalca.
Kako je pok. Nini kljuboval najhujšim naravnam salam, je poglavje zase! Z njegovo kobilico in polno »briško* blaga, se je dnevno in ob vsakem vremenu mučil iz Trsta v Nabrežino. V znanem predmestnem klancu »Puntarju* je moral pokojnik večkrat krepko pritisniti im pomagali živimčetu, da je premagalo strmino. V strupeni zimi leta 1929 se je Nini kleče plazil po ledeni cesti proti Kontovedu, kamor sta prišla po 3 urah z vprego vred smrtno utrujena.
Kot ga ni nobena burja upognila v njegovi vztrajnosti za obstoj, tako je bil pok. Nini tudi vzgleden in dosleden oče svojim otrokom. Vzgoja pod njegovim krovom je bila vseskozi speljana v narodne in proletarske tirnice. Sin Albin, znan po svoji značajnosti, ki jo je dokazal ob sojenju Posebnega sodišča in s sodbo sledeči ječi, nato kot aktivist in partizan, je do današ-
njih dni neustrašeno vztrajal ob svojiih delavskih načelih. Tudi hči Ida je bila dosledna aktivistka, oče Nini pa jima je skrivoma pomagal, saj je nekoč leta 1944 vozil iz Trsta orožje, skrito med svojim blagom im namenjeno borcem na Brje. Ob fašističnih praznikih so njegovo domovanje še posebej nadzorovali agenti im vohuni, ki so kontrolirali vse oremike okoli hiše.
Tak je bil naš Nim, dokler ga ni zadel na polju delni mrtvoud, ki ga je prisilil k mirovanju. V svojem novem in prijetnem domovanju pod Brščicami je ob skrbni hčerkini negi bil v mislih vedno med nami ter se živo zanimal za vsa vaška in svetovna dogajanja.
Sina Albina, hčerko Ido in sestro Kristino z družinami naj tolaži zavest, da vsi sorodniki, vaščdnd in znanci pokojnega Nineta, iskreno sočustvujemo z njihovo globoko žalostijo. Kot svojemu zvestemu naročniku jim izreka sožalje tudi naš list!
Vaščan
DOMJO
0 vaškem zboru
Na narodnostno močno ogroženem delu Tržaškega ozemlja pri Domju, so pridni, prosvete žejni domačini pred dvema letoma (7. dec. 1968) ustanovili pevski zbor, ki naj bo zametek bodočega prosvetnega društva z raznimi odseki. Pevski zbrf je od svojega začetka že večkrat nastopil in žel kot začetnik prav lepe uspehe. Predsednik Ignacij Samec je ubral pri ustanovitvi pravo pot, ko je predlagal, naj se vpelje prosvetno delovanje s pesmijo, da čujejo vaščani lepo pesem in lepo slovensko govorico. Preboleli so začetne težave in vse ovire in stopili so pred javnost, ki jih je lepo sprejela in z navdušenjem odobravala njihovo delo.
Zbor šteje danes 19 pevcev in ga vodi izvežban zborovodja, pa tudi pevci kažejo ljubezen do skupnosti in do pevskega učenja. Upamo, da bo prosveta pri Domju šla po začeti poti; društvu so dali tudi ime po našem domačem pevovodji in skladatelju Franu Venturiniju, ki se je tudi sam pevsko udejstvoval prav v Bregu. Želimo, da bi zbor uspeval in se krepil s pritegnitvijo mladih moči, ki bodo porok za njegov nadaljnji razvoj.
Kakor smo slišali pri Domju na sedežu društva, bo ta nova prosvetna celica zaprosita za sprejem v čanstvo Slov. prosvetne zve/e, kjer bo v bratskem objemu z drugimi prosvetnimi društvi tvorila nov člen med zamejskimi pevskimi zbori.
Vaščan
mimo tega, da celo izredno Živah na in umetniško pomenljiva igro | Valerije Moriconi ki se ji občasno pridružuje prava igralska virtuoz nost, ne more reš;ti te monotoni in statične postavitve »Dame s ka melijami*.
Prav tako je treba tudi ostalim igralcem. Liji Zoppelli, Gianniju A-gusu, Enniu Balbu, Carlu Simoni-ju, Brunu Slavieru in Carlu Mon-tiniju, priznati veliko dobre volje in igralske iznajdljivosti.
Zelo lep in umetniško izrazit je bil scenski prostor Emanuela Luz zattija, na katerem je dominirala velika, bela postelja, ki se je z občasno menjavo luči spreminjala zdaj v toplo sobo. mrzlo pokopali ščt in dshtoi ort.
A T.
RAZSTAVA POHIŠTVA V ULICI SETTEFOiSTANE ŠT. M - 62
JE DANES ODPRTA OD 9. • 13. URE
POHIŠTVO
ZERIAL1
TRST
ULICA SETTEFONTANE od 58 do M ULICA S. LAZZARO - KORZO ITALIJA ULICA MADONNINA 18
PflmoiSffSttevmlf
GORIŠKI DNEVNIK
2f. novembra
NEDEUA, 29. NOVEMBRA PONEDELJEK, 30. NOVEMBRA
TRST A
8.16, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Schubert; 10.00 Godalni orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Rdngaraja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Karakteristični ansambli; 13.30 Glasba po željah; 14.46 Glasba z vsega sveta; 15.30 Kozak:	«Kcmgres» — drama;
17.36 Zborovsko petje; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika;
19.00	Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi;
KOPER
7.30, 8.30, 12 30, 14.30, 19.15,22.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba;
8.00	Partizanske pesmi; 8.40 Iz
naših krajev; 9.00 Nedeljsko srečanje; 9.30 «20.000 lir za vaš spored,); 10.00 Glasba ravenskih skladateljev; 10.45 Orkester Ray Camniff; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Fumorama; 12.05 Pogovor s poslušalci; 12.15, 12.45 '	’ 5 00 Glas-
ba po željah; 12.35 njepoli-tični pregled; 14.00 šport; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.10 Pihalni orkester;
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Spored z M' m Bon-gtarmom; 11.35 Bodite-,skl krožek; 12.00 Kontrapunkt; 12.28Hit Parade; 13.15 Popoldanska oddaja; 15.10 Popevke; 15.30 Nogomet; 16.30 Popoldne z Mino; 17.35 Spored s Paolom Villag-giom; 18.30 Nedeljski koncert;
19.30	Glasbena medigra;
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Popevke; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori;
12.00	Športne napovedi; 12.30 Spored s Pinom Donaggiom;
13.00	Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.00 Dan po Canzonissimi;
14.30	Preizkušajo se diletanti;
16.00	Neapeljske pesmi; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Operetna glasba; 18.00 Nove ital. pesmi;
lil. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Čajkovski;
13.00	Medigra; 14.00 Folkl. glasba; 14.05 Simfonični orkestri;
17.30	Plošče; 18.00 Literarna oddaja; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert;
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 17.00 in
19.30	Poročala; 8.05 Radijska i-gra za otroke; 8.47 Mladinska glasba; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.40 Vesele melodije; 11.15 «25 let republike)); 12.10 Čestitke podjetij za dan republike; 13.15 Popevke Jožeta Privštoa; 13.30 «Smeh v partizanski koloni«; 14.05 Praznično športno popoldne; 16.00 Domače, poskočne in vesele melodije; 17.05 Minute za operno glasbo; 17.30 Radijska igra; 18.20 Jugoslovanski plesni ritmi v solistični glasbi; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer«; 22.20 Za ples in razvedrilo;
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Mladina in izseljenstvo; 12.30 Risanke; 12.55 Dan po Canzonissimi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja;
15.00	športno popoldne; 16.45 Spored za otroke; 17.45 Nogomet; 17.55 P. De Filippo «La car-retta dei corndcd«; 19.00 Dnevnik; 19.10 Nogomet; 19.55 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Le oinque giomate di Milano«; 22.10 športna nedelja;
23.00	Dnevnik.
II KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.25 Filmi 70.
TRSTA
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.40 Radio za Sole; 12.00 Trobentač Calvert; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Pacchiori;	17.20 Za
mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zborovsko petje; 19.35 Revija glasbil; 20.00 športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.20 Pripovedniki naše dežele; 21.15 Ro mantične melodije;
KOPER
7.30, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročala ; 7 00 Jutranja glasba; 8.00 Gianni ndi; 8.15 Strani albuma; Otroški kotiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.00 Juke box; 10.30 Skladbe velikih mojstrov; 11.30 Skladbe za kitaro; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Ansambli lahke glasbe; 14.45 Čestitke delovnih kolektivov; 15.45 Po domače; 16.00 Pesmi narodov Jugoslavije; 16.30 Prenos RL; 19.00 Orkester NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 1?	15.00, 20.00 Po-
ročila; 8.30 Ju nje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt;
13.15	Hit Parade; 13.45 Spored s Claudiotn Villo; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za o troke; 16.20 Oddaja za mladino
18.15	Popevke; 19.00 Kulturna od daja; 19.30 Luna park; 20.20 Se stanek petih; 21.05 Koncert;
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti: tenorist Benia-mino Gigli; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14 05 Juke box;
15.00	Ne vse, toda o vsem; 15.40 Kolesa in motorji; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Rimska srečanja; 20.10 Glasba po željah; 21.20 Variete; 21.45 Nove ital. pesmi; 22.00 Kvizi narobe;
lil. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.20 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Simfonične skladbe; 15.30 Cima-rosa: «La baronessa stramba«;
16.30	Klavirske rkladbe; 17.25 Strani albuma; 17.40 Jazz;
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	10.00,	12.00,	15.00,
17.00, 19.30 Pcpočila; 7.50 Informativna oddaja; 8.05 Veseili tobogan; 9.05 Veseli ritmi in melodije v prazničnem jutru; 10.05 Komorni zbor RTV Ljubljana;
10.30	Spomini vidnejših politikov na prve volitve in porajanje republike; 11.15 Po naši domovini z godci in pevci; 12.10 Čestitke podjetij za dan republike; 13.15 mladi svet; 15.05 Simfančini orkester RTV Ljubljana praznuje 15-letnico obstoja; 16.40 «Po domače«; 17.05 Radio klub; 18.35 «Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Zabavna glasba;
20.00	Marij Kogoj: «Cme maske«; 22.15 Vedre melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabav-V muzejih NOB; 14.05 Kar poje na glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih — arhitekt; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za mladino; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Dvom» — film; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Ekonomska panorama; 22.05 Beethovnove skladbe.
JUG. TELEVIZIJA OD 29.-S1. DO 5.-XII.-1970
NEDELJA, 29. novembra
9.25, 20.00, 22.05 Poročila; 9.30 Po domače; 10.00 Kmetijska odtaja; 10.50 Bratovščina Sinjega jaleba; 11.15 K. Destovnik-Kajuh: Sedem ljubezenskih; 11.30 TV cažipot; 13.15 Test z glasbo; 13.30 Poje Miroslav Cangalovič; — ■Športno popoldne; 18.30 «Meste-je Pejrbotn«, ser. film; 20.35 «Le-vičarji«, humor, odd.;
PONEDELJEK, 30. novembra
10.00,	20.00,	23.00 Poročila;
10.05	Otroci revolucija; 10.25 Glasba ne pozna meja; 11.15 Radost Evrope; 11.35 Kolo okrog sveta;
12.35	Folklorni festival podonav-
skih dežel; 13.25 R. Dhomd: Godalni kvartet v f-duru; 13.35 S. Rahmaninov:	Prvi nedokončani
godalni kvartet; — športno popoldne; 18.00 «Z godbe o Tuktu-|u», mlad. film; 18.15 Obzomtk; 18.30 Znanost in mi; 19.05 Ma-ksimeter; 20.35 A. Ingolič: Ubita samota, TV drama; 21.25 Teh naših 50 let:	Leto 1943;
TOREK, 1. decembra
10.05, 20.00, 22.40 Po-ročila; 10.10 Narodna glasba; 10.45 Radovedni slonček; 11.25 M. Kozina; Simfonija; 12.15 Petrova gora v NOB;
15.35	Nove melodije; 16.30 Življenje v oktobru, karavana Bratstva; 17.00 L. Van Beethoven: Simfonija št 4; 17.45 Dve polj-od pravljici; 18.00 Risanka; 18.20 Obzornik; 18.35 Vesela jesen;
19.05	Oblike samouničenja, iz cikla V temnem onkraju; 19.30 Osebna nega: mastna koža; 20.36 Starec in otrok, franc, film;
SREDA, 2. decembra
20.00,	23.00 Poročila; 9.05 Osn. splošne izobrazbe; 9.36 TV v šo-
li; 11.00 in 16.45 Osn. šolske izobrazbe: Moja ulica; 11.30 Angleščina; 17:60 Veliki in majhni, odd. za otroke; 18.30 Na sdeml stezi; 19 05 Glasbeni dnevnik; 19.20 Reportaža; 20.35 I. Cankar: Kralj na Betajnovi;
ČETRTEK, 3. decembra 20.00, 22.45 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 An glešftina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli, ponovitev; 17.45 Ve seli tobogan- Colje; 18.15 Obzor nik; 18.30 «Velika pustolovščina«, ser. film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 «Dokitor v hiši«, ser. oddaja; 20.35 A. Marodič: Gobarji, iz cikla Mali oglasi; 21.20 Kulturne diagonale;
PETEK, 1. decembra 20.00, 23.05 Poročila; 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v So*l, ponov.; 16.10 Omove splošne izobrazbe; 17.45 Bratovščina Sii\jega galeba, VII. del; 18.15 Obzornik; 18.30 Popularna glasba; 19.05 Dobra soseda — stanje in prihodnost italijansko jugoslovanskih odnosov;	20.35
»Bratje Marx na dirkah«, amer. film; 22.00 OObletnica v hiši, ob 25-letnici PORLA.
SOBOTA, 5. decembra 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 TV v šoti; 11.00 Osn. splošne izobrazbe; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 16.55 Obzornik; 17.00 Po domače; 17.20 «Ivanhoe», ser. film; 17.45 in 18.40 Drl. prvenstvo v košarki, Beograd: Zadar; 19.20 Po poti sloveneke državnosti; 20.35 Rodovnik, zabarvno^lan-bena oddaja; 21.40 «Sv<* v katerem živimo«, film; 22.01 »Nepremagljivi«, ser. film;
SKLEPI OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
300 milijonov lir bo potrebnih za ureditev ubožnice v Ul. Baiamonti
Občinsko podjetje potrebuje 580 milijonov za nov elektrovod in za metanovod v Ločnik
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki jo je v petek zvečer vodil župan Martina, je odbornik za zdravstvo dr. Tomassich predložil v proučitev načrt za preureditev občinskega doma onemoglih v Ui. Baiamonti v moderen sot ni in pomožni center na osnovi p.i-poročil, kot jih je dal pred časom občinski svet. Načrt so izvedli ar-hitekti-strokovnjaki ob sodelovanju Mednarodnega centra za socialno pomoč. Osnutek načrta je odbor o-dobril; predvideva okrog 300 milijonov lir stroškov. Dom onemoglih bo razdeljen v dva dela: v dnevnem delu bodo imeli zdravstvene in higienske naprave, menzo, dnevne prostore, igrišča in delavnice za prosto in koordinirano delo. V drugem delu bo prenočišče-hotel za posameznike in za manjše družine. O tem načrtu bo moral naknadno razpravljati občinski svet, ki ga bodo
Jicali na sejo v petek 4. decembra ob 18.30.
Odbornik za finance je nato predložil v odobritev sklep, da se vključi v proračun občine za 1971 strošek 580 milijonov lir, ki so potrebne za finansiranje izrednih del, ki jih imajo v načrtu Občinska podjetja v Gorici. Gre za nove in okrepljene napeljave za sprejem električnega toka, ki naj bi jih izvedli ob premestitvi podružne postaje EN EL na Majnico. Obenem bodo okrepili elek-trovoda proti Vidmu in Redipugli. Novo postajo za razdeljevanje toka, ki jo nameravajo zgraditi Občinska podjetja za dobavo toka v mestu, po predmestjih in na področju industrijske cone, bo stala v celoti 480 milijonov lir. Preostalih 100 milijonov lir pa je potrebnih za napeljavo metana v Ločnik.
Odbornik Paulin je predlagal nekaj ukrepov v korist občinskih u-službencev. Pri tem gre predvsem za stalno namestitev občinskih delavcev, kakor to predvideva novi občinski pravilnik. Odbornik Agati je obravnaval nakupe nekaj zemljišča za ureditev nekaterih cest ter je predlagal tudi popravek cen za materjal cestne signalizacije.
Župan Martina je nadalje predlagal odobritev novih tarif za taksije ter predlagal, naj vključijo v dnevni red za občinski svet tudi pooblastilo za upravni odbor. Prihodnja seja odbora bo v sredo 2. decembra, ko bodo nadaljevali s pripravo občinskega proračuna za 1971.
ne so bile tri liste CGIL, CISL in UIL med katerimi naj bi izbralo svoje zastopnike 295 uslužbencev tega podjetja.
'oseženi rezultati so bili naslednji: volilo je 236 delavcev; za CGIL 139; za CISL 57 in za UIL 29. CGIL je dobila dva zastopnika, ter po e-nega CISL in UIL. Petega zastopnika bodo morali izvoliti enkrat pozneje uradniki, ki se tokrat volitev niso udeležili .
Izid volitev v «La Giulia»
V petek 27. t.m. so bile s slaščičarski tovarni «La Giulia« volitve nove notranje komisije. Postavlje-
Prometni predpisi za Andrejev sejem
na Verdijevem korzu 13. Prvi kulturni večer bodo posvetili pred kratkim umrlemu goriškemu rojaku, pisatelju Francetu Bevku. Prikazovali bodo film »Martin Čedermac«, posnet po Bevkovem delu v katerem je prikazano trpljenje slovenskega duhovnika v času fašističnega ustrahovanja.
Predstavniki kluba so nam zagotovili, da bodo tudi letos nastopili v Gorici predavatelji iz Trsta, Go rice pa iz Slovenije, podobno kot v drugih letih.
Na tržaški univerzi je promoviral za doktorja kemije VENCESLAV DEVETAK z Vrha.
Športno združenje Mladost iz Doberdoba mu iskreno čestita.
Občinska uprava v Gorici je v zvezi z Andrejevim sejmom, ko se predvideva večji promet in zasedba javnih prostorov za razna zabavišča, odredila za dobo od 5. decembra ob 12. uri pa do 13. decembra naslednje prometne omejitve
po gonških ulicah	i SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA
..tejdev hitrosti: po Ul. Brassa j (od Trga Culiat do Ul. Seminario),
Ul. Giustiniani (od Rafuta do Ul.
Alviano) Ul. Bombi (vključno v predoru), ter Ul. Oriani je dovoljena največja hitrost 20 km na uro.
Prepoved ustavljanja: Korzo Verdi na obeh straneh na odseku med Ul. Crispi in Ul. Seminario (z izjemo odseka ob Ljudskem vrtu);
Ul. Mameli cela in na obeh straneh in pravtako Ul. Boccaccio ter Ul.
Oberdan; Travnik ves vključno sredinski višji prostor; Trg 27. maržo v celoti; Ul. Roma na obeh straneh od Travnika do Ul. Crispi; Ul.
Cadorna na obeh straneh od Drevoreda XX. septembra do Ul. Pe-trarea; Ul. Petrarca vsa na obeh straneh; Trg Battisti ves osrednji del in delno ob robu; Drevored XX. septembra na obeh straneh od Ul.
Cadorna do Ul. Zorutti; Ul. S. Chia-ra vsa na obeh straneh.
Prepoved prehoda: na Travniku v urah največjega prometa: Ul. O-berdan v obeh smereh v urah največjega prometa: isto velja tudi za ulice Boccaccio, Cadorna. Petrarca in Trga Battisti.
Začasna ukinitev prepovedi prehoda: Ul. Morelli med Crisni in 0-berdan.
VESTI IZ STANDREZA
Vaška delegacija pri županu zahtevala ureditev ceste
V soboto bo Miklavž obiskoval otroke po hišah
V petek zvečer je šla do gori-škega župana Martine delegacija trgovcev iz Štandreža, ki jo je spremljala občinska svetovalka Vilma Brajnik-Corva. Delegacija je županu predložila peticijo s podpisi 70 vaščanov iz Štandreža. V njej ugotavljajo, da je Mihaelova cesta v Štandrežu že dolge mesece zaprta zaradi popravil in kanalizacije in da zadnje mesece sploh vsa dela na njej počivajo, cesta pa je še zmeraj zaprta. Od tega imajo zlasti štan-dreški trgovci veliko škodo, pa tudi drugi domačini so prizadeti. Zato se zahteva, naj bi čimprej zaključili s potrebnimi popravili in cesto t odprli za normalen promet, ki je prekinjen že nad leto dni.
župan je delegaciji, v kateri so bili poleg Vilme še Berto Lavrenčič, Ivan Fros, Franko Broto in Vittorio Selva, obljubil, da bo dal že v nekaj dneh odgovor, potem ko bo zbral potrebne informacije o vsej zadevi.
MIKLAVŽEVANJE priredi p.d.
n m m umu i ■■ iiihii im n m 1111111111111111 iiiiiiiii ■■iiiuniiitiii in umi tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiifllliiiiii
V	petek pričetek sezone v klubu «Simon Gregorčič»
V	petek prične z rednimi tedenskimi večeri klub »Simon Gregorčič« v Gorici. Predavanja bodo tu di letos, kot običajno, v dvoranici
uiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiHiiiiii
VESTI IZ SOVODENJ
Domači 60-letniki so proslavili svoj jubilej
Obvestilo za davke in za občinsko dražbo drv
Včeraj so v Sovodnjah slovesne proslavili svojo 60-letnico mladeniču letnika 1910 iz Sovodenj in drugih vasi te občine. Dopoldne ob 9.30 se jih je zbralo v gostilni pri Vuku devet, nekateri tudi s svojimi ženami in skupaj so šli k maši. kjer jim je župnik g. Humar držal krajši nagovor. Nato so odšli pred spomenik padlim pred županstvom in tam položili lep lovorov venec. Eden izmed njih, Štefan Marušič, je pri tem imel kratek nagovor, v katerem je poudaril, da se klanjajo spominu tistih, ki so dali svoje življenje zato, da lahko danes praznujemo nas jubilej. Njim gre tudi zasluga, da smo dosegli večjo svobodo in demokracijo. Naj jim bo ta venec skromen znak naše hvaležnosti. Govornik je tudi priporočal mladini naj čuva pridobitve, za katere so dali svoje življenje tisti, ki jim je postavljen ta spomenik.
Po tem slovesnem delu so jubilanti v spremstvu svojih »boljših polovic« napravili obisk po vseh gostilnah na področju občine v Sovodnjah, Rupi, Gabrjah, na Vrhu, v Rubijah in zaključili s skupnim kosilom »pri Mirkotu« v Sovodnjah.
Pri proslavi so bili prisotni: Štefan Marušič, Ivan Vižintin, Alojz Pisk, Ludvik Peric in Jožef Sfiligoj iz Sovodenj, Anton Florenin iz Ga-brij, Leopold Devetak, Ernest Devetak in Emil Cotič z Vrha. Pet pripadnikov tega letnika pa je bilo zadržanih, da se slavja niso mogli udeležiti.
Občinska davčna komisija se bo sestala na posvet v sredo 2. decembra ob 19. uri na županstvu. Ob tej priliki bodo proučili 10 pritožb proti odmeri občinskih davkov, ki so prispele v času od zadnjega zasedanja te komisije, ki ji sedaj predseduje Emil Lasič.
Dražbo drv bo imela občinska u-prava v nedeljo 6. decembra in sicer v Rupi pri pokopališču ob 9. uri dopoldne, nato pa v Sovodnjah ob 10. uri »na produ«.
Pobiranje davkov bo na županstvu v Sovodnjah v četrtek 10. de-embra od 8. do 12. ure. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorico lahko plača zapadle obroke ob tej priliki.
Pritožbe v Tržiču zaradi bencina
Kakor pred rvekaj dnevi iz Gra-deža tako so včeraj poslali tudi iz Tržiča pritožbo s številnimi podpisi na vodstvo trgovinske zbornice v Gorici. V njej ugotavljajo, da je odbor proste cone zmanjšal količino bencina proste cone samo za potrošnike na goriškem podeželju, dočim .je na področju proste cone v Gorici in Sovodnjah ostal obrok nespremenjen. Na koncu predlaga jo, naj bi znižanje veljalo v enaki meri za vse potrošnike na Goriškem če že mora priti do takega znižanja zaradi velikega porasta števila avtomobilov.
Povečane vzdrževalnine v vseh pokrajinskih zavodih
Povečani stroški v vseh ozirih - V četrtek seja pokrajinskega sveta
Na redni tedenski seji pokrajinskega odbora so razpravljali predvsem o vzdrževaloinah v pokrajinskih zavodih in ustanovah. O tem vprašanju je poročal odbornik za finance Lodi. Ugotovljeno je bilo, da se bodo vzdrževalnine v prihodnjem letu znatno zvišale, to iz več razlogov. Na prvem mestu so stroški za osebje, ki se bodo precej zvišali v skladu z nedavno sklenjenimi sporazumi med upravo in sindikati, na drugem splošni dvig vseh dobrin, od hrane do vseh drugih stvari, ki jih potrebujejo v teh zavodih, nazadnje se vzdrževalnina dvigne še, ker je v teh zavodih, k .er imajo razne bolne otroke, vedno manj gojencev. Pri teh zavodih pa je le visoko število gojencev porok za majhne, gospodarsko utemeljene vzdrževalnine. Odbor bo predlog o povišanju teh vzdrževal-oin predlagal v odobritev pokrajinskemu svetu na prihodnji seji, ki bo v četrtek.
Isti odbornik je nato predlagal prodajo nekaterih stanovanj, ki so pokrajinska last, uslužbencem, ki v njih bivajo. Ta prodaja se izvaja na podlagi sklepa, ki ga je sprejel letos spomladi takratni pokrajinski svet. Odbornik Corbatto je predlagal nakup nekaterih naprav za potrebe nekaterih šol, odbornik Tac-chinardi pa podaljšek za zaključke del na cestah turističnega značaja Moša — križišče pri Vipolžah ter ceste na Kalvarijo.
Precej sklepov s področja osebja je predlagal odbornik Waltritsch. V zadnjem času so namreč izvedli več notranjih natečajev za povišanje osebja in za namestitev v stalni organik ljudi, ki so bili doslej v nestalnem razmerju z upravo. Pričeli so tudi izvajati zakon štev. 336 iz leta 1970, ki predvideva določene ugodnosti za javne uslužbence, ki so bili člani vojnih foimacij, v partizanih, vojne sirote, vojni invalidi in podobne. Dva uslužbenca sta že bila na podlagi tega zakona postavljena, na lastno zahtevo, v predčasni pokoj. Odbornik Bottegaro je nato predlagal še nekaj sklepov s področja javne pomoči.
V	četrtak bo sega pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu so še točke, ki so ostale nerešene na prejšnji seji- Dodatne točke se nanašajo na predračun za leto 1971, na obračun za leto 1969, na predujme za uslužbence pokrajinske uprave. Raz pravljali bodo tudi o vzdrževalninah v zavodih, razpisali bodo natečaj ze nagrade visokošolcem, imenovali bodo revizorje za pokrajinski obračun za leto 1970, imenovali bodo člana upravnega odbora goriške bol nišnice v zameno odstopivšega člana. Na tajni seji bodo razpravljali še o nekaterih nagradah osebju.
taja v Ronkah okrog gradbenega načrta
V	Ronkah je prišlo do precej hudih nasprotij med tamkajšnjimi političnimi silami, ker je večina svetovalcev pred kratkim odobrila gradbeni načrt. V občinski upravi so le komunisti, od zunaj jih pod pirajo socialisti, v opoziciji pa so demokristjani in en socialproletar-
MODERNA VINSKA KLET SACTA v Angorisu pri Krmlnu Ima zmogljivost 40 tisoč hi; kleti |e prideš,jena tudi destilerija in tovarna penečih vin. Njen lastnik je Locatelli, ki je pred časom prodal ke rami Mm tovarno v Pordenonu neki ameriški dražbi ter t izkupičkom nakupil nekaj posestev okrog Krmina in Čedada. Oe se je njemu izplačalo vložiti svoj kapital v zadružno klet, tedaj se kaj take ga izplača tudi vinogradnikom zadružnikom, le da pravilno pripravijo In rpravljajo skupne koristi
ski svetovalec. Za gradbeni načrt so glasovali komunisti in socialisti, demokristjani in socialproleta-rec so glasovali proti, proti se je izjavila tudi PSU. Baje je bil proti takemu gradbenemu načrtu tudi bivši župan v Ronkah Tullio Tre visan iz vrst KPI, ki je sedaj le svetovalec. Zaradi tega njegovega odpora so ga izključili iz KPI. Verjetno bo Trevisan sedaj dal ostav ko tudi na svetovalsko mesto.
Zapora ceste v Štandrežu
Od torka 1. decembra in predvidoma za 10 dni bodo zaprli za promet Ul. Tabaj v Štandrežu in sicer na odseku od križišča na Tržaški cesti pa do pokopališča. Zapora je potrebna zaradi polaganja vodovodnih cevi.
<0. Župančič« v soboto, 5. decembra. Za razliko od prejšnjih let bo Miklavž letos obiskoval otroke na njihovih domovih. Obhod se bo začel ob mraku. Prijave in darove sprejemajo na sedežu društva.
Predavanje o jamah
V sredo 2. decembra z začetkom ob 20.30 bo v klubu »S. Gregorčič« v Gorici, Verdijev korzo 13, načelnik jamarskega odseka pri SPD govoril o Aragonitni jami pri Ravnah blizu Cerknega. Pri tem bo na posebnem filmu prikazal zanimivosti te jame. Poleg tega bo s pomočjo številnih diapozitiv prikazal lepote in zanimivosti drugih kraških jam.
Odobren priključek na avtocesto v Gorici
Pokrajinska sekcija PSI v Gorici .je prejela brzojavno sporočilo ministra za javna dela Lauricella. da je upravni odbor ANAS odobril gradnjo priključka na avtocesto v Gorici na tržaški cesti. Pri tem bodo odpravili železniški prehod na tem odseku. Za izvedbo tega dela so odobrili izdatek 545 milijonov lir.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza v Gorici opozarja vse pridelovalce vina da je zadnji rok za prijavo letošnjega vinskega pridelka za zamudnike še jutri, 30. t.m. Isto velja tudi zo vinogradnike iz Brd za prijavo izbranih sort grozdja, kolikor tega še niso storili.
Za izpolnjevanje prijav in za podrobnejša pojasnila naj se prizadeti obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2 po možnosti že v dopoldanskih urah v ponedeljek.
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj so pridržali za 15 dni na zdravljenju v tržiški bolnišnici Leopolda Radetiča iz Jamelj, ki si je priprl z vrati svoje kleti levo roko, da si .je zlomil kazalec.
Za 20 dni pa so pridržali na zdravljenju Ano Radolovič por Ghinni iz Tržiča, ki si je pri padcu n ,	.	...	na domu zlomila desno roko v za-
Prcdavanje o vzgoji p^u.
V torek 1. decembra bo v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu I-talia v Gorici vzgojno predavanje.
Ravnatelj pedagoškega zavoda pri univerzi v Trstu prof. Enzo Petrini bo govoril o temi »Aspekti in problemi stalne vzgoje«. Predavanje se bo začelo ob 18.45. Vstop je prost.
llllllll•lllmllllllllllllllalllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllll■■l>lUllllllUllllllllllllllll||||||||||||||||mlll|||||nlU
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Nova gledališka premiera
S komedijo Romanov in Julija bo Primorsko dramsko gledališče gostovalo tudi v Gorici
Te dni je Primorsko dramsKo. zal Stane Leban, znani gledališki gledališče postavilo na novogori-1 amater ki je že celo desetletje eden
V petek, 27. novembra je diplomiral na tržaški univerzi za doktorja kemije
VENCESLAV DEVETAK z Vrha. Ob tem življenjskem uspehu mu čestitajo prijatelji.
ški oder svojo tretjo letošnjo in obenem deseto premiero, odkar de luje kot pokLicna gledališka hiša. Gre za igro Petra Ustinova Romanov in Julija, ki .jo bodo imeli v kratkem priložnost videti tudi Slovenci v goriški pokrajini. Z njo bo namreč nastopilo v Katoliškem domu v okviru svojih rednih go stovanj v zamejstvu, ki jih organizira Slovensko gledališče iz Trsta
Nalašč smo zapisali, da gre za igro. Težko bi jo namreč opredelili za komedijo ali pa satiro. Peter Ustinov obravnava v Romanovu in Juliji izredno aktualno dogajanje v obdobju hladne vojne iz prve polovice petdesetih let Ne dopušča nobenega dvoma, da gre za izostreno kritiko odnosov med obema svetovnima velesilama, Sovjetsko zvezo ter Združenimi državami Amerike. Način obdelave teme pa je mestoma satiričen in mestoma izrazi to humorističen. Na kratko: V ne-k; majhni revni evropski državi si stojita nasproti veleposlaništvi obeh velikih sil. Veleposlanik Zdru Ženih držav Amerike ima za mo žitev godno hčer, ki ima že doto čenega moža, veleposlanik Sovjet-ke zveze pa sina, z zaročenko ki ie sicer zaposlen na ledolomilcu, a je trenutno na obisku pri starših. Med hčerjo in sinom obeh vele poslanikov seveda pride do ljubezenskega razmerja, ki vzbudi pri uradnih predstavnikih obeh držav hudo kri. Po številnih peripetijah pa se ob aktivnem sodelovanju predsednika revne države, ki nudi gostoljubje obema veleposlanikoma, vse srečno konča. Ni treba posebej poudarjati, da je vse dogajanje postavljeno izven okvira normalnega sveta, v neki povzdignjen sani ski svet, kjer pač zmaguje pravičnost.
Po mnenju kritikov Je bil temelj ni vzgib za igro Ustinova satirične narave. Sam tekst pa hkrati nu di veliko več humorističnih, rekli bi celo larpurlartističnih elementov. Prav tem elementom je posvetil režiser dela Andrej Stojan tudi osrednjo pozornost. Tako je postavil na oder delo z dokaj orne jeno satirično ostjo. Pri tem sta mu šla precej na roko Vladimir Rijavec s scensko zasnovo ter Milena Kumarjeva, ki .je poskrbela za ustrezne kostume. Rekli bi, da je v celoti »orizoritev dobro uspela, pokazala je dokajšnjo sin-tetičnost vseh kreatur jev prechlave.
Med igralci se je najbolje udi e
izmed stebrov novogoriške gledališke hiše. Pokazal je dobršno me ro inventivnosti v prehajanju iz ene v drugo situacijo. Pomembneje sta izstopala še Tone Šolar kot nadškof in Mateja Glazar.jeva kot Julija. Med ostalimi igralskimi liki naj omenimo Jožeta Zalarja. Berte Ukmarjevo, Ferija Camplina (ki je prvič nastopil) Janeza Lavrina (prav tako novo pridobitev gledališča), Iztoka Jereba (tudi delnega debitanta), Matjaža Turka, Je rico Mrzelovo Iva Berišica in Ernesta Zego.
Iz goriške bolnišnice
Prejšnji večer ob 21.20 so pripeljali v splošno noriško bolnišnico 42-letnega Bruna Pasquinija iz Gorice. Korzo Italija 124, ki je oil žrtev prometne nesreče. Zdravniki so mu ugotovili udarec in rano na lobanji ter so ga pridržali za 7 Jtu na zdravljenju.
Včeraj nekaj pred 15. uro pa so pridržali za 10 dni na zdravljenju 8-letnega učenca Giorgia Maregi iz Gorice Ul. Casale 11, ki je dobil pri prometni nesreči poškodbe na desni nogi, desni roki in udarec v lobanjo. V obeh primerih .(e na pravila zapisnik prometna po licija.
L
arovi in prispevki
P.d. «Župančič» r Štandrežu za njegov filmski odsek, je darovalo podjetje Marzolli in Nanut (import-eksport) 25.000 lir; Market S. An-drea pa 25.000. Pri prejšnjih darovih se je vrinila neljuba pomota pri imenu daravalca Pintar in ne Pintaro, kar s tem popravljamo.
Za Dijaško matico v počastitev spomina pok. Petra Boškina iz Pev me daruje družina Florenin (gostil na) v Gabrjah lir 3.000.
sam0®*
_ ob
VERDI: Ob 15. uri «La confas&j0 ne«, I. Momtand in S. Sign#*' kineinaskapski film v barvat. OORSO: Ob 15.15: «DramB» la gelosia« tutti particolah cronaca, M. Mastroiami k* Viitti; Italijanski film v bar'T" MODERNISS1MO: Ob 15. uri lddi sulTasfalto a tutta Wria»* ■ Agostlnl ln S. Leonardi; it®® ski kinemaskopski film v b«5"" VITTORIA: Ob 15. uri nApl«11^ mento col disonore«, M. C™?
M. Lee; italijanski film v M*'** mladini pod 18. letom pKP0^ dan.
CENTRALE: Ob 15. ai <1	^
giolini piu matti del	'
Franchi in C. Ingrassla; skl film v barvah.
Tržič
AZZURRO: 14.00. «E1 CondoO,* Clift In G. Brown. Kinema*w v barvah.	^
EXCELSIOR: 14.00 »Grande per il raket della droga«, Taylor. V barvah.	žjS
PRINCIPE: 14.00 «Topolii»
Walt Disneyeva barvna sli*4® Izven programa «1 tre Porce‘‘~L| S. MICHELE 14.00 «Quei te®*^ sulle macchine volanti«, A- , In T. Thomas. Kinemask«*’ barvah.
l\ova Gorica
SOČA «Burne no« lady francoski barvni film —
18. in 20.
SVOBODA «Deklica -som«, italijanski barvni f®“ ob 16., 18. in 20.
DESKLE:	«Barbarella», frark®0^
italijanski barvni film ln 19.30.
ŠEMPAS: «Dnevl jeze«, barvni film — ob 16. in 1 'L. KANAL: «Enajst zapovedi«, 1 slovanski barvni film — 00 in 19.30.
PRVACINA:	«V vrtincu
italijanski barvni film	0
In 19.30.
RENČE: «Bratje s Sicilije«, riški barvni film - ob 16. '&1
DEŽURNI LEKARNI
V	G°BICI	M »
V Gorici je danes ves0 ponoči dežurna lekarna TA NI, Korzo Italija 10, tel. **
V	TRŽIČU	£*
Danes ves dan in jutri	^
ču dežurna lekarna «A1 Bed dr. De Nordds, Ul. Rosseffl * tel. 7-23-40.
Včerai-danes
KOJSTVA. SMRTI IN PO*'* ji
V goriški občini se jc °?. unir’ 28. novembra rodilo 31 otr<»i -jtl lo 16 oseb, poročila sta se in 5 so .jih oklicali.	Vj’
ROJSTVA: Antonio MusfStuccl( viana Kemperle, Andrea Qjt\, MARKO Tomšič, Giuseppe p.A. MassimiKano Orsini, Barbar j. lessandro, Laura Spitale*1« . ^ mo Cosulich, Elisabetta sandro Rosa, Cristina Be>uari»’ Massimo Baradel, (limone <]}■ Daniela Demicheli, Sebastjanu nin, Arianna Bellan, strovined, Alessia Rigotia, g»' Fantini, Ettore Franco, .f18 russ^ ber, Luca Tarnat. Antonella ggu lo, Magda Bressan, Alberto^j, bin, Marco Visintin. Dario g* Debora Vitale, Manuela M4* brina Cidin.	—jeb4'
SMRTI: mehanik 55-letm nik Giusto Firminio, 86-letna nia Cailigaris vd. Donda, -fgfOi jenec 85-letni Ladislao ” jpsfc upokojenec 78-letm Antsruo upokojenec 82-letni Leopoldo vj. tin, gospodinja Maria Pasku pi(r Markočič, učiteljica 4■,■*etnal!06|>,,' vanna Valenti por. Sivilotti, dinja 78-letna Luigia Sche
** El'5"'
betta Della Schiava vd- 1 * >fi' upokojenec 78 letni Ermenegu°^ii(ia
ftncrtrtrlimo 77-lpfnfl ^ dl'
Kerpan, direktor 64 letni ^raIgliS Maver, gaipodin.ja 73-letna^^ti,
%
coni, gospodinja 77-letna l8 (fr Nanut por Glessi, upokojeni- pa. letna Marghenta Orazietti rt^li* ternolli, gospodinja 80-letna Bizjak vd. Slokar. 66 letni Tranquillini, 81 letna
vd. Milost in upokojenec
Rosario Buccheri.	Ne'
OKLICI:	živinski	nadzorni* ^
reo Marizza in gospodinja LaU urafr zei, študent Lino Urdan in-tu<jeh‘ niča Santuzza De Tomasi; s Emilio Ra det ti in študentka,«) ryam Leban; študent Livio_ in študentka Maria PogE': .iark* nik Vojko Lutman 'n tapet” Laura Baldassi.
POROKE: uradnik Luigi * $ in baristka Adeiia Gabriele' hanik Bruno Pmetto in gosi* Mariagrazia Zuttiom
ZAHVALA
n, 18
Toplo se zahvaljujemo so z nami sočustvovali naš« drage mame
Alojzije Tomšič por. Cotič
Se posebna zanvaia g-Humarju, sorodnikom,	nJ4**
cvetja in vsem, ki so počast*1 spomin.	rij*.
Hčerki: Ivanka in j
ter sin Mirko t
Sovodnje, 29 novembra
1970
Trgovina
čevljev
JUREN

Velika hMn čevljev In torbic po
GORICA
Largo XXVII MarzO * Palača INPS
Via IX Agoato 1
II
Oktet Gallus ponovno v Trstu
Otopil bo v soboto,
J' decembra ob 21. uri ,Celiki dvorani Kultur-nega doma
t«bf^ne pevce okteta Gallus iz slov|ane' ki sodi med prvovrstne "'enske pevske ansamble bomo tim' '2PPet v na^i sredi-. Zadnjič ,t 1'it slišali pred nekaj leti, v 50 ^stopali še kot ansambel »n« ..oktet*, ki te tedaj s svo-«0 razgrel in navdušil na-, pn-instvo. Ob tej priložnosti , J^orski dnevnik napisal da lulif t mojstrsko izvajal spored j tiskih, narodnih in umetnih, jlli*n*kih, srbskih, makedonskih, .latinskih in ruskih pesmi. Kri-. “rin
‘morskega dnevnika pa je
™ a
rj f se je predstavil kot komor-
% ^ru3'm povedal naslednje :
i|,Harisarnbel kultiviranih pevcev, !^en najboljših slovenskih pev-il^. tfadicij. Njegovo izvajanje ki na zanesljivi intonaciji, na lil,^ 9lasovih, na bogastvu izraz-,k„ern' na zlitosti in harmonični
Od
1,. njegovega zadnjega nasto-u:le °ktet, ki se je pred tremi , imenoval po slavnem slo-j/pern glasbenem mojstru Jaco-H^iPtelinu - Gallusu, umetniško ‘j ,er se razvil v odličen pev-
8nsambel.
&
iQ .?en v ožji domovini nastopa ttu!us» tudi na koncertnih odrih ijla|lni- Tako je ponesel mojstrska slovenske vokalne glasbe v
Člani vokalnega okteta «Gallus» iz Ljubljane
POMEMBEN SLOVENSKI KULTURNI JUBILEJ
50 LET JSLOVENSKEGA BALETA
Vrsta prireditev z nastopom slovitih svetovnih gostov in domačih baletnih umetnikov
Slovenski balet slavi 50-letnico svojega nastanka in obstoja. Za dostojno počastitev tega pomembnega kulturnega jubileja so v Ljubljani ustanovili pripravljalni odbor, ki je pripravil in uskladil vrsto prireditev. Slovesnosti so se začele v sredo s podelitvijo priznanj za dolgoletno delo na področju slovenske baletne umetnosti, nato pa so v operni hiši odprli razstavo posvečeno 50-letnici. Sledil je slavnosti baletni večer z nagovorom prof. dr. Bratka Krefta in slavnostnim govornikom Slavkom Bohancem, sekretarjem za prosveto in kulturo, sledil je koncert baletnih del, v četrtek pa je bila premiera Baletnega večera slovitega ruskega koreografa Sergeja Lifarja iz Pariza, v petek pa je bila na sporedu premiera Adamovega baleta <t.Giselle» z gostovanjem prvakov moskovskega Bolšoj teatra Natalijo Bessmerl-novo in Mikali ja Livrovskega.
Sedanji vodja Slovenskega baleta dr. Hentik Neubauer je takole prikazal zgodovino slovenskega baleta od njegovih prvih začetkov do danes:
Prve baletne predstave so v Ljubljano in s tem v Slovenijo prinesle razne tuje potujoče gledališke družine že v osemnajstem stoletju. Z zgraditvijo dežel-
tj||. "“ve
^010'Avstrijo, Nemčijo, Nizozem-lt>Vo ' ®ijo, Grčijo in Egipt. Nje-

koncertno izvajanje so po-*udi domače in inozemske postaje.
SREBRNI JUBILEJ DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE
V	25 LETIH IZDANIH 3809 KNJIG
V	SKUPNI NAKLADI 22 MILI JONO V
Poprečna naklada izdanih knjig je znašala 6000 izvodov, kar je za slovenske prilike precej - Rekord v enem letu - 224 izdaj!
V letu 1945, kmalu po osvoboditvi, je bila ustanovljena Državna založba Slovenije. V jesenskih dneh tistega leta je kot svojo prvo knjigo izdala pesniško zbirko Otona Župančiča «Žimzelen pod snegom*. Od izdaje te knjige je poteklo že četrt stoletja in Državna založba Slovenije te dni obhaja svoj srebrni jubilej. Proslavlja ga z delom, z novimi publikacijami in prireditvami, ki naj opozorijo slovensko javnost na ta jubilej in kulturno poslanstvo, ki ga je v teh letih po osvoboditvi opravila ta osrednja slovenska založba.
"%ke'
J
s katerim se bo oktet \'t*avil prihodnjo soboto v Kul->1,J11, domu predstavljajo poleg Ijjj dh mojstrovin Jacobusa Gal-dd Predvsem pesmi primorskih Sliij ’e]iev: Frana Venturinija, Valj p ^Ihka, Rada Simonitija, Kareja, Danila Švare in Pavla 1^*1U|a- Pester program obsega krp n*katere pesmi, ki so se na-toi občinstvu posebno priljubile oj, n' Pr. Venturinijeva Nocoj pa Mirkova Na trgu, Pa-S*V* se sl'** Maroltova Poj-u rute in druge.
kj0“0,r'i koncert torej obeta, da O« lepa manifestacija sic-'!<>v pesm'. zato vse ljubitelje L Pskega petja posebej opozar-'n iih vabimo, da se ga poleno udeležijo.
<*|9||H|||||I||||„„|,|,„||||,„| || || m, |IIIIII||,|||| |,| m ||||||||,||||||||||| IIIHIIHII Ul 11111111111111111IIIIHIII
Smučke naših otrok
Na uri pravljic v Tržaški kujigarai
^ soboto Miklavževo obdarovanje v knjigarni
*n ^tavanje Tržaške v roarsičem presegata V j® dela, ki ga imajo druge (wW>vske hiše. To je seveda Sa J,v° Slede na to, da je knji-ki je dejansko S) .VSe|h Slovencem in ki je Sla ,ia8a še v strogem centru z®to je še toliko bolj pri-J zbirališče slovenskih ljudi,
V. °p kupovanju slovenske ti-Nj, “esede radi srečujejo v
S .f/^ka knjigama — s pridev-** !ta|K'Venska i° označujejo tudi " mJ** — je razumela pomen ki ,i° iRra v življenju :W ■ Slovencev. V ta namen ^Vn<>st ^lemen't’ sv°i° kulturno
Na v8* s številnimi pobudami: e ustaljen običaj, da ob •I Sre?'1 domačih avtorjev pripra-v stvnk,nje med pisateljem in ob-iiuLjU *n tako se že več časa liknV,”. Prostorih izmenjuje.jo tu-%|taj1a d0'3 naših umetnikov —
. rf,zstavljajo svoje slike na j, j1 *likarskega ex lempore, ki i V bl0rganizirala KASTA.
okvir dejavnosti Tržaške r. tir^ sPada tudi zadnja pobu-Pravljic ob sredah. Prav ^ 0 sredo ob 17. uri so se . ™ 'c' prvič zbrali okrog pri-.	*'k*, ki jim je brala in se
Nttj razgovarjala o bogati slo-Niii,,ladinski literaturi. Malih t bij* C,ev ie bilo preko 20 in to 'udi za organizatorja pri-senečenje. Prav številnost občinstva dokazuje, ko-lHiIt Potreba po rednih mla-k Prireditvah, pa čeprav je ita , 10Je pravljic, i!.	ki jo je vodila Al en
pi4 |d°va, je bila pestra in pri-. ie lahko prisrčno vsa-*Hj,. ®Pje teh naših kresničk živ-NHi’. P^orda bi kazalo opozoriti ' “ * ha to, da je najprimemej-
^.ki.^*. knjigarna je s to svojo
sv. Miklavž obdaroval v knjigarni vse pridne otroke in jih obenem opozoril na dar, ki ga bodo odslej lahko vse leto vsako sredo okušali: uro pravljic!
M.
revije
V^lst otrok na pravljični uri ritju*0 Petega do devetega leta.
> knjigarna je s to svojo .N4 t? .katero upamo, da bo po-Jj (,,?dicionalna oblika srečava-*'b otrok, pokazala velik “Vhi, k), kar lahko Imenujemo £ dolgoročno naložbo. Naš »v bdo0.!1® ta način že od mla-c bp®, *'vel v stiku s knjigo, ki ,.| N)dno prekrvljala in kul-
^ bdgl**0 srcdo bo iira pravljic ”dlt», zato pa bo v soboto
MLADIKA št. 10
Oktobrska, 10. številka »Mladike*. posveča precej prostora nastopajoči kulturno - prosvetni sežem. V uvodnem sestavku «jesen kuce na delo* piše Ivan Udovič o tem, kakšno naj bo življenje v župnijskih prosvetmh dvoranah. Zavzema se, naj bi prosvetni večeri bili domači: «v dvoranah naj zveni naša beseda, le izjemoma tuja* piše in ugotavlja, da bodo v bližnjih mesecih dograjeni nekateri novi župnijski domovi. Pod naslovom »Kje oo kaj v novi prosvetni sezoni* so nanizane nekatere prireditve katoliških prosvetnih organizacij na Tržaškem, Goriškem in v beneški Sloveniji, v posebnem stolpcu pa so naštete teme, katere nudi Slovenska prosveta župnijskim krožkom za njihove večere.
Peter Maljuc se navdušuje nad 29. oktobrom ob koncu prve svetovne vojne, ko je po razpadu Av-stroogrske »Slovenija osnovala svojo prvo slovensko vlado*, F. M. pa piše o koroškem plebiscitu 50 let kasneje in ugotavlja, da »Avstrija, in to urejena in demokratična, katoliška in socialistična Avstrija, še ni pokazala dobre volje pri reševanju manjšinskega vprašanja, kaj pa šele, da bi ga začela resno reševati*. Anka Tomazin poklanja svoj spisek umrlim, J. Brecelj piše na kratko o prebujanju narodne zavesti naših ljudi, Maks šah pa povzema podatke o številu vpisanih v slovenske šole v letošnjem letu. J. Pertot piše o letovanju v Kanalski dolini. Psiholog Danilo Sedmak je vrsto svojih kvalitetnih prispevkov tokrat posvetil vprašanju »Dvojezičnost da ali ne* in prihaja do zaključka, da je treba otroka učiti tujega jezika na podlagi materinščine. Sergej Pahor je objavil razgovor z deželnim svetovalcem dr. Dragom Štoko v zvezi z njegovim nedavno sprejetim deželnim
(Nadaljevanje na 6. strani)
Po podatkih iz jubilejne bibliografije, izdane v teh dneh izhaja, da je Državna založba Slovenije opravila veliko delo. V 25 letih je založba izdala 3809 del v skupni nakladi čez 22 milijonov knjig! Poprečna naklada knjig je znašala šest tisoč izvodov, kar je za slovenske prilike sorazmeroma precej. To pa tud pomeni, da je založba dala letno na knjižni trg skoraj milijon knjig. To kar 25 let zdržema!
Seveda je založniška dejavnost Državne založbe Slovenije bila v posameznih letih različna. Že v letu 1945 je izšlo kar 17 knjig. Naslednja leta se je število izdanih publikacij sukalo okrog 150 del, kar pomeni, da je založba izdala vsak drugi dan po eno publikacijo. Leta 1951 je število izdanih knjig preseglo 200 publikacij. Nato pa je založniška vnema nekoliko popustila. V letih 1965-70 pa založba že prekaša lažje dosegljive najvišje dosežke iz časov 1949 . 1951. Največ knjig v enem letu je izšlo leta 1966, ko je DZS dala na trg 224 izdaj. Lani je izšlo 146 knjig, podatki za letošnje prvo polletje govore o 76 publikacijah. Ti številčni podatki pa ne govore ničesar o izboljšanju vsebinske kvalitete knjig, o pestrosti in raznovrstnosti, torej predvsem o kvalitetnem premiku in skrbnejšem izboru izdanih del. Prav tako ti podatki ne govorijo o kvalitetnejši opremi, o večjem bogastvu ilustracij. Naj na primer navedemo samo dvoje knjig, ki sta v številčnem pregledu enaki drugim izdajam. Slovar slovenskega književnega jezika, ki pomeni eno temeljnih del ne samo za slovensko lingvistiko temveč naj bi pomenil temelj vsega našega pisanja, je prav toliko vreden kot morda ena izmed slikanic za naše najmlajše. Tudi nedavno izdajo o slovenskih impresionistih, ki pomeni v slikovnem pogledu najboljše, kar smo doslej izdali na tem občutljivem področju likovnih monografij, težko primerjamo s kakim poprečnim prevodom preteklih let. Res je, da se v statističnih pregledih pozitivne strani izenačijo z negativnimi, toda na splošno je opaziti v zadnjih letih vsestranski napredek kvalitete, ki uvršča Državno založbo med najbolj solidne, najresnejše in najkvalitetnejše založniške hiše, saj vztrajno, brez posebnega zunanjega hrupa, brez posebnih pestrih reklam a resno izpolnjuje svoje kulturno poslanstvo.
žavna založba Slovenije je v petindvajsetih letih svojega obstoja izdala 1300 knjig za šole, 873 leposlovnih izdaj, domačih del in prevodov. Nadalje je Državna založba Slovenije izdala 703 znanstvenih in strokovnih del (vključno znanstveno in strokovno periodiko ter slovarje), ter 258 umetnostnih edidj, med katerimi je bila večina glasbenih, toda tudi veliko likovnih publika cij. Med navedenimi deli je bilo 119 prvič natisnjenih leposlovnih izdaj, 546 prvič natisnjenih znanstvenih, poljudnoznanstvenih in strokovnih del ter 205 prvič natisnjenih umetnostnih izdaj, med katerimi je bilo spet 22 umetnostnih mononrafii.
Prav gotovo predstavlja največji prispevek Državne založbe slovenski kulturi izdajanje Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Ta zbirka, ki jo založba izdaja vseh 25 let, je dosegla že 97 zvezkov in bo kmalu izšel stoti zvezek. S tem bo založba uresničila nekako dve tretjini tega za
gami ni prezreti zlasti velike izdaje zbranega dela Ivana Cankarja, ki bo samo obsegalo trideset knjig, od katerih jih je na trgu že 10. Vzporedno s slovenskimi klasiki so vedno zavzemali častno mesto med izdajami DZS tudi svetovni klasiki. Naj omenimo sabo Shakespearovo zbrano delo, ki še izhaja, Leva N. Tolstoja izbrano delo v 12 knjigah, Moliera, Dostojevskega, Puškina, čigar izbrano delo v šestih knjigah je pravkar že drugič izšlo. Tudi starim klasikom Grčije in Rima je založba posvetila vso pozornost, saj je izdala nekaj del, ki sodijo v standardne izdaje klasičnega slovstva. Tudi domačim sodobnikom je Državna založba posvetila vso potrebno skrb in številni slovenski avtorji so prvikrat prišli s svojimi deli med ljudi prsv preko te založbe.
Poleg leposlovnih izdaj je velik delež doprinesla Državna založba Slovenije z izdajanjem strokovnih, znanstvenih in poljudnoznanstvenih izdaj. Poleg 19 knjig Zgodovinskega časopisa sodi v to zvrst Zgodovina slovenskega naroda (žal sta izšla le dva zvezka), 4 knjige Ljubljana v ilegali, dve izdaji Kardeljevega dela Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, dve knjigi zgodovine narodov Jugoslavije, pa zbirka Kultura in zgodovina, v kateri je doslej izšlo 36 del v 38 knjigah. Pred dvema le-, „na je začela izhajati posebna zbirka Moderna družba. Ne smemo prezreti tudi spomine (De Gaulle, Čujkov, Žukov), pa slovenske izdaje Zgodovine človeštva, ki jo Državna založba izdaja v sodelovanju z UNESCO. Potem pa so še umetnostne izdaje, medicinska dela, nad 400 glasbenih izdaj, vrtnarska dela. Vseh del ni mogoče našteti, celo naštevanje vseh knjižnih zbirk bi zavedlo predaleč, saj jih ni nič manj kot enaindvajset!
Državna založba lahko s ponosom gleda na opravljeno delo. Zato je prav, da je svojemu srebrnemu jubileju dala primeren poudarek tudi na zunaj. Državna založba je v dneh svojega jubileja priredila izdajo svojih publikacij, organizirala posebno prosla-
vo, predvsem pa je izdala nekaj posebnih knjig. Prav ob jubileju je izšla likovna monografija o slovenskih impresionistih. V počastitev 25-letnice obstoja založbe je DZS dala na trg novo izdajo Župančičeve knjige Zimzelen pod snegom, ki je docela enaka prvi izdaji pred četrt stoletja. Nadalje je izdala drugo knjigo svoje Bibliografije, ki zajema čas od septembra 1965 do junija 1970. Izdala pa je tudi posebno, skrbno ilustrirano slovensko berilo za 1. in 2. razred, namenjeno učencem posebnih šol za mentalno prizadete otroke.
Sl. Ru.
nega gledališča leta 1892 v Ljubljani, pa je vodstvo gledališča občasno že angažiralo za svoje predstave prve plesalke. Prvi plesni nastopi na slovenskem odru pa se pojavijo z organizacijo rednih slovenskih gledaliških predstav Dramatičnega društva v Ljubljani. Kot plesalci in plesalke so nastopali kar igralci sami. Pomemben dogodek v sklopu teh nastopov je bila gotovo prva izvedba Ipavčevega baleta - pantomime «Možiček» 3. decembra 1912.
Vse do konca prve svetovne vojne je od današnjih baletnih ansamblov v Jugoslaviji obstajal baletni ansambel le v Zagrebu, kjer se je baletna skupina osnovala 1894. leta. Pač pa je leta 1918 bil prvi osnovan prav ljubljanski balet, saj _ je beograjski začel z delom šele po letu 1921, medtem ko so vse druge baletne skupine v Jugosla viji, med njimi tudi mariborska, zaživele šele po osvoboditvi.
Že jeseni 1917, leta so se začela pripravljalna dela skupine slovanskih kulturnikov in finančnikov za oživi.ev slovenskega gledališča v Ljubljani. Poleg Drame in Opere so že tedaj mislili tudi na osnovanje slovenskega Baleta, in ko se je osnoval iz te skupine Slovenski gledališki kon-zo_cij in so se odprla vrata slovenskega gledališča v sezoni 1918-1919, je začel poleg drugih ansamblov z delom tudi prvi slovenski poklicni baletni ansambel, osnovana pa je bila tudi baletna šola Narodnega gledališča.
Prvo desetletje
Prvi baletni mojster je bil Čeh Vaclav Vlček, prva solista pa njegova rojakinja Hana Klimenlova, pa tudi d uge plesalke so bile Čehinje. Poleg delovanja v operah in operetah se je prvi ansambel predstavil še na Baletnem večeru z javno produkcijo balet ne šole, v kateri so se učile tudi prve Slovenke.
Za prvo desetletje je bilo značilno predvsem hit o men avanje baletnih mojstrov. Za Vlčkom je prišel Vaclav Pohan, nato Grega Poggiolesi, pa Aleksander Trobiš in Marija Tuljakova ter ponovno Vlček, dokler ne prevzame vodstvo baleta v sezoni 1928 1929 Pe ter Golovin.
Že v sezoni 1919 1920 je balet nastopil s samostojno baletno predstavo - »Coppelio*. Tej so sledile še uprizoritve drugih velikih baletov klasičnega železnega repertoarja kot »Kraljica lutk*, »Les Sylphides», «šeherezada» in jeseni 1921 tudi že »Labodje jezero*. Spomladi 1922. leta je Jelena Poljakova postavila na poklicni baletni oder prvič tudi ba-
let na glasbo slovenskega skladatelja — »Plesno legendico* Ri-sta Savina.
V sezoni 1923-1924 je začel sodelovala pri baletnih predstavah solo plesalec Peter Golovin, kasnejša dolgoletni baletni mojster in vzgojitelj baleta.
Ob koncu desetletja se ljubljanski balet opira že povsem na domače plesalke in prve moške plesalce, Golovin pa se pričenja uveljavljati kot koreograf.
Drugo desetletje
Pod Gotovino vam vodstvom se vzgaja slovenski balet in uveljavljajo se tudi prve solistke, ki ostanejo steber ljubljanskega balela dve desetletji — Silva Japelj, Marta Jakše - Remškar, Gi-zela Pavšič - Bravničar, Erna Mohar. Baletni ansambel tudi nekajkrat gostuje v Mariboru. Število ansambla se zaredi finančnih težav gledališča zmanjša in tudi število baletnih predstav se zmanjša skoraj na polovico manj kot v prvem desetletju Med predstavami je treba posebej omeniti ponovno postavitev Ipavčevega «Možioka», krstno u-p. izoritev »Maske rdeče smrti* na glasbo Slavka Osterca in Baletni večer del slovenskih skladateljev, vse v koreografiji Gotovina, ki postane poznan po svoji neizčrpni fantaziji. Poleg te ga še prvi obisk plesnega para Pie in Pina Mlakar, ki postavita za ljubljanski balet Beyerjev balet »Punčka* ter gostovanje koreografa Maksa Fromana.
Baletni ansambel se je v tem času preselil iz tesnih prostorov v poslopju dramskega gledališča najprej v manjše dvorane Opere, nato pa nekaj časa najema dvorano v Narodnem domu v kateri prvič malo svobodneje zadiha.
Tretje desetletje
Še vedno pod vodstvom Petra Gotovina se število ansambla zopet veča in se v njem pričenja uveljavljati tudi čedalje več moških plesalcev. Po Slavku Erženu in Štefanu Suhiju se priključila ljubljanskemu baletu še Boris Pilata in Maks Kirbos, eden najboljših moških plesalcev v vsej Jugoslaviji, pa še vrsta mlajših — Polik, Čarman, Pogačar, Hiti, Laznik. Pilato in Kirbos se tudi poskušata v koreografiji.
Ena najboljših predstav v tem času je Griegov «Peer Gynt», pa ljudi nova «Seherezada» v Gotovi-novi koreografiji.
Leta 1944 uspe Golovinu, potem ko z adaptacijo pridobi novo ba letno dvorano, odpreti Operno baletno šolo, ki naleti na izreden odziv med mladino. Med drugim se vpiše vanjo tudi sedanja prva
.....mirnimi.........................
Saksida v Kulturnem domu




V galeriji Kulturnega doma (foyer balkona) je bila včeraj zvečer odprta osebna razstava goričkega slikarja Rudolfa Sakside. Razstava bo odprta do 26. decembra
plesalka Lidija Lipovž - Sotlarjeva. Še pred tem pa se vključi v ansambel tudi Tatjana Rem-škarjeva, hčerka solistke Marte, ki je pomagala Golovinu tudi s pedagoškim delom.
Po osvoboditvi postavi Golovin še dva baleta, eden od teh je krstna izvedba »Mafenke* na glasbo slovenskega skladatelja Škerjanca, nato pa prevzame vodstvo ljubljanskega baleta Pia Mlakar ob pomoči svojega soproga Pina Mlakarja. Ponovno zaživi Operna baletna šola, ki leta 1948 preraste v samostojno ustanovo — Državno nižjo baletno šoto pod ravnateljskim vodstvom Pina Mlakarja. S tem se pričenja prvič pri nas sistematsko poklicno baletno šolanje, ki tra.a v okviru te šole štiri leta.
Mlaka jeva kot koreografa postavita v tem času zopet slovensko noviteto — »Diptihon*. balet na glasbo dveh stavkov Simfonije Marjana Kozine. Poleg »Vraga na vasi*, v katerem glavne vloge plešeta koreografa in gostje, postane popularna predvsem Hrističeva «Ohridska legenda*, postavljena izključno s solisti in ansamblom ljubljanskega baleta.
Četrto desetletje
Ljubljanski ansambel gre prvič v inozemstvo. Gostovanju v Gradcu sledi še obisk Celovca, Trsta in Passaua v Nemčiji, poleg tega pa gostuje še v Skopju, Beogradu, Dubrovniku ter nekaterih krajih v Sloveniji.
V ljubljanskih Križankah se odpre letno gledališče kjer kmalu srečujemo ljubljanski balet kot rednega vsakoletnega zakupnika prostornega odra. na katerem se predstave navadno zožene med stene opernega odra razžive in zadihajo v širino m s tem v prostor.
Koreografa Mlakarjeva poleg nekaterih svojih repertoarnih baletov Dostavita na novo »Coppelo* na Delibesovo glasbo in «Pepelko» na glasbo Prokofjeva. Med slovenskimi deli so tokrat na vrsti «Lepa Vida* Vilka Ukmarja, Rozinov «Diptihon» z dodatkom še enega stavka preraste v »Tripti-hon», ki se mu priključi kot dopolnilo večera balet Bojana Adamiča »Po našem ljubljenem mestu* kot prijeten prikaz stare Ljubljane.
Ob prelomu tretjega v četrto desetletje se izvrši v Ljubljani pravzaprav , prva zamenjava generacije slovenskih baletnih soli- i stov in ansambla, ki je od Go- » lovinovega vodstva dalje, nekateri pa še pred tem, tvorila jedro ljubljanskega baleta. Na njihovo mesto pridejo že omenjeni Tatjana Remškar, Lidija Sotlar, Stane Polik kot prvi solisti, pa še vrsta drugih, vse do začetnikov, ki prihajajo postopoma iz baletne šole.
Državna nižja baletna šola se preosnuje v Srednjo baletno šoto s šestletnim in kmalu nato celo osemletnim šolanjem Ravnatelj postane bivša Golovinova solistka Gizela Bravničar, v klasičnem baletu vzgaja mlade plesalce predvsem Lidija VVisiakova, v karakternem pa Nada Murašova. S srednjo baletno šolo se dejansko šele odpre možnost pravega po klicnega razvoja slovenskega baleta; z rednim strokovnim šola njem in dotekanjem novih kadrov se dviguje tudi nivo baletnih predstav vse do danes.
Peto desetletj*e
Na prehodu v peto desetletje odide Pia Mlakar v pokoj in vodstvo baleta ter dediščino Gotovina in Mlakarjevih prevzame pisec tega sestavka.
Ansambel se še vedno izpopolnjuje številčno in kvalitetno z rednim delom baletne šole, ki dobi nove prostore in se združi z Glasbeno šolo v enoten Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Predstojništvo šole je sedaj v rokah Lidije Wi-siak, ki ji pri pouku pomagajo že njeni učenci, ki so se izšolali v njenih razredih od leta 1953 dalje, ko je šola pokazala svoje prve absolvente.
(Nadaljevanje na S. strani)
................•mini.MM.........i....m..
Mednarodni glasbeni festival v Brnu
Letošnji mednarodni glasbeni festival v Brnu je že petič po re du zbral evropske muzikologe iz štiriindvajsetih držav in posameznike celo iz Amerike in Japonske. Ugled, ki si ga je festival prido bil v glasbenem svetu po zaslugi neumornega iniediatorja in organi zatorja dr. Rudolfa Pečmana, ra ste iz leta v leto. Vse več glasbenih strokovnjakov se udeležuje te visoko priznane mednarodne pri reditve. Seveda nudi bmski festi val s svojimi raznorodnimi temat skimi posvetitvami široke možno sti vpogleda v češko glasbeno ust varjalnost v povezavi z evropsko glasbo. Tako je bil prvi festival posvečen ustvarjalnosti češkega komponista Bohuslava Martinuia, drugi antični glasbeni zvrsti «Mo stca antiqua», tretju Janačkovim delom «Leoš Janaček et Musiča Europaea», četrti vokalni glasbi tMusica vocalis», letošnji pa češki in evropski glasbi z naslovom
_________________________ _o_______	*Musiča Bi lica el Puropaea*.
ložniškega načrta. Med temi knji- ' Vsakolt-uu leslimli posredujejo
umetniške prireditve z najboljšimi domačimi in tujimi glasbenimi umetniki in ansambli in pa delovno znanstveno razpravljanje muzikologov, teatrologov, pedagogov in drugih glasbenih delavcev na kolokvijih.
Letošnji glasbeni kolokvij je bil posvečen češki glasbi in njenem pomenu za evropsko glasbo. Zvrstilo se je kar oseminštirideset refe ratov v češkem, nemškem, angle škem, francoskem in ruskem je zdku poleg mnogih diskusijskih prispevkov. Razpravljalo se je o šestih zanimivih temah. Raznovrstnost in bogastvo razprav sta raz vidni že v samih naslovih, kot: Češka glasbena teorija, Češka glas ba 19. in 20. stoletja, Odmevi če ške glasbene tradicije do izven češkega glasbenega razvoja v 18 stoletju, Glasba čeških narodov in Mannheimska šola, Manirizern v glasbi 16. in 17. stoletja. Zvrsti in tipizacija skladb pozne gotike in reformacije na češkem ozemlji
zasedala tudi konferenca Mednarodnega združenja ljudske glasbe in prav tako tri dni študijsko raz pravljala o zgodovini ljudske glas be do leta 1500. Študijsko razglabljanje glasbenih znanstvenikov je bito letos torej podvojeno. Ves ta delovni program pa so skozi de set dni spremljale svečane umetniške prireditve, ki so za staro-slavno Brno, ki se s ponosom in ne zaman naziva kot Janačkovo mesto, velik kulturni praznik.
Po svečani dopoldanski otvoritvi fanfar iz Janačkove sinfoniette v bmski magistratih dvorani m otvoritvenih govorih predstavnikov oblasti in festivala, ki ji je sledil komorni konoert pihalnega kvin leta skladbe Antonina Rejcha, je začel slavnostni spored festivalskih prireditev Londonski simfonijski orkester, ki ga je vodil tempera mentno in izredno dinamično diri gent Andrč Previn Izvedli so Er. Simpsonovo III. Symphonie, A Dvofakov Koncert za violončelo
V okviru letošnjega festivala jt , in orkester s češkim čelistom Jo
sefom Chuchrom in I. Stravinske ga Ognjeni ptič s tolikšnim glasbenim žarom, da .ie londonski or kester doživel v nabito polni dvo rani fasciniranih poslušalcev prav cati umetniški triumf.
Predolgo bi bilo že samo naštevanje festivalskih prireditev, kaj šele poročilo o njihovih u-metndških dosežkih Vendar naj med simforučnimi koncerti ime nujem uspeh Dresdenske filharmonije, ki ji je dirigiraj Kurt Masur, dva izvrstna koncerta Državne f*i harmonije Brna jx>d dirigentskim vodstvom Františeka Jileka in Ji fia Waldhausa in končno Češko filharmonijo iz Prage j»d odlič nim vodstvom Vaclava Neumanna, ki je slavnostno in navdušujoče za ključila festival s češkima skladbama P. Bofkovecove Sinfoniette in J. Sukovega Zorenja.
Nešteto je bilo komornih koncertov v izvedbah domačih in tujih ansamblov. Znani Smetanov kixtr-tet je izvajal izključno skladbe
čeških avtorjev; dela moravskih skladateljev so izvedli Moravski kvartet, Foerstrov nihalni kvintet, Due Bohemi in Češki komorni solisti. Slednji so z brniškima Akademskim pevskim zborom in Komornim orkestrom Bohuslava Mar-tinua izvedli v katedrali sv. Petra veličastni koncert Magnifikat J, D. Zelenke in Vejvanovskega Missa Martialis. Freiburški baročni solisti iz Vzhodne Nemčije in Komorni orkester Bohuslava Mar-tinua so pod vodstvom Jana Štycha izvedli v Mahenovem gledališču zanimiv koncert Zelenkovega Kvarteta, Richterjevo Flavtovo sonato, F. Bende Trio Sonato in Jtfi Bende melodramo Medea. Sem bi prištel še solistični koncert vzhodnonemških umetnic violinistke Jen-ny Abel in pianistke Marie Berf-mannove, ki sta izvajali del«
EMIL FRELIH
(Nadaljevanje na 6. strani)
Prwiorsir! Ttjiovm k*
29. novembra 0 ^
Veljaven od 29. novembra do 5. decembra 1970
OVEN (od 21. 3. do 20.4.) Teden bo razmeroma miren in poslovno bolj ali manj uspešen. Tudi moralno se boste temu primerno počutili. Bodite previdni v svojih izjavah, ki naj ne odkrivajo poslovnih tajnosti Neka oseba, ki ste ji posvečali pozornost, vas bo izdala. Zdravje odlično.
BIK (od 21. 4. do
/" ■S 20.5.) Skušajte ostati f	kar se da «pri tleh*
I	J in pustite druge, da
J plavajo v oblakih. Čas ni za eksperimente, ki vas privedejo v težave. V ljubezni boste preživljali krizo, ki pa bo le uvod v razdobje prijetnega razumevanja. Zdravniški pregled bi bil odveč.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Utrdili boste svoj položaj in | poleg moralnih boste doživeli še materialna priznanja. Ne boste mogli istega reči za svoje načrte v ljubezni, kajti tu je precej narobe. Krivda je deloma vaša, pa tudi ljubljene osebe, živčne motnje.
ŠKORPIJON od 24.
10. do 22. 11.) Osnovni problemi ostajajo nerešeni in prve dni v tednu boste imeli težave. Oddahnili se boste proti koncu tedna, ko boste doživeli tudi lepo prigodo v nekih novih čustvenih odnosih. Bodite nekoliko previdni. Zdravje odlično.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ves teden bo živahen, toda rezultati ne bodo ustrezali naporom. Možen je tudi spor poslovnega značaja in da zabredete v nepotrebno zagato. Nekdo vam skuša moralno in materialno škodovati. Razvedrili se boste v domačem krogu. Glavobol.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Vse bo teklo kot po olju, kajti po uhojeni poti je laže voditi kot po novi cesti. Za daljšo dobo pa bo treba kaj novega. Sedanje zadoščenje naj vam bo v vzpodbudo za prihodnjo dobo. Ljubosumje je povsem neupravičeno. Želodčne motnje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nikakršnega zadoščenja, ne moralnega ne materialnega ne bo, kajti vaši načrti bodo kar splahneli. Krivda bo vaša, ker ste zahtevali več kot ste mogli dati. Tudi v ljubezni ne bo vse gladko. Utrujenost se kaže na razne načine in počitek bi vam ne škodoval.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaše zadržanje v službi ali na delu ni takšno, kakršno bi moralo biti. In to se vam maščuje. Na srečo je vse to prehodnega značaja in proti koncu tedna boste želi nove uspehe. Tudi v ljubezni vas čakajo lepi trenutki. Z zimo se bodo pojavile stare težave.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nepredvideni dogodki bodo močno vplivali na razmere na delu ali v službi in ni rečeno, da bi vam kaj ne spodletelo. Zato bodite previdni. Hkrati pa ne spravljajte v težave sodelavcev. Oseba, ki ste ji posvetili vso pozornost, vam bo pozornost vrnila. Zdravje odlično.
KOZOROG (od 21.
12. do 20.1.) Neki vaš sodelavec ali poslovni' tovariš vas bo razočaral. Žal, se bo to izražalo tudi v materialni obliki. V prihodnjih dneh bo prišlo do manjše spremembe, ki bo vplivala tudi na vaše odnose v družbi, kjer ne bo vse prav. Zdravje kot po navadi.

VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pazite se pred ljudmi, ki se vam kažejo za prijatelje, dejansko pa bi vas radi spodnesli. Svoje načrte držite zase, da bi jih kdo ne izkoristil zase. Oseba, ki vam je zelo pri srcu, bo doživela manjšo krizo. Imejte z njo razumevanje. Glavobol.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Če boste lah-! ko rekli za prvo polovico tedna, da je bila odlična, bo v drugi polovici več težav • prvenstveno materialnega znača-čaja. Drugič ne sezajte previsoko, ko vesto.i da višin ne zmore-' te. Nepopustljivi bodite do nekih želja, ki so izrazite kaprice. Nerazpoloženi boste.
Lasulja uniseks v prodaji
Ameriška frizerja Ann Charles in Roger Deanfrasio sta napisala knjigo z naslovom »Zgodovina las*, v kateri pravita, da bodo trije moški od štirih v prihodnjih tridesetih letih nosili lasuljo. To pa zato, ker postaja vedno bolj moderna bohotna pričeska. Mogli bodo izbirati med enostavnejšimi lasuljami za šport, resnejimi za urad in fantastičnimi za mondena srečanja.
Zavodi za lepotičenje so se precej spremenili, odkar tudi moški skrbijo, kako so počesani. V Parizu je n. pr. takšen zavod, ki ga vodi Maria Carita moral v dveh letih enkrat povečati število osebja zaradi navala moških strank. Sedaj že ni več čudno, ko vidimo pri frizerju fanta pod napravo za sušenje las. Poleg tega pa je na tem področju prišlo tudi do novosti: v prodaji je že lasulja uniseks, ki je primerna tako za žensko kot tudi za moške.
Psihologi menijo, da je moški postal tako zahteven, kar se tiče pričeske, ker je tudi moda postala pisana in ker standard dovoljuje več časa za osebno nego. Toda k temu moremo prištevati še druge vzroke kot n. pr. strah, ki ga moški občuti, celo v podzavesti, ko ve, da bo izgubil lase. Zdi se mu, da bo izgubil nekaj svojega in pri tem trpi njegova skrita in neizražena želja, da bi bil lep.
Resnica je ta, da so moški lasje danes v večji nevarnosti kot nekoč. Nekateri znanstveniki so namreč u-gotovili, da zastrupljanje zraka in preutrujenost, predvsem intelktual-nega značaja, pripomorejo k prehitremu izpadanju in ošibitvi las. Danes ima kar osem mladih fantov od desetih mastno lasišče in začnejo zaradi tega izgubljati lase že pri 14 letih. To je seveda pripomoglo k povišanju prodaje preparatov proti mastnim lasem in Izpadanju. V Franciji znaša ta povišek 67 odst., v Italiji pa približno 30 odst.
KRIŽANKA
A B C D E F G H I J
			•	'				—	■	—	—	—	n
													
										g			
										g			
													
mm													
								■				gfg	
[								g					
													
													
													
			-						-	-	-	_____		
VODORAVNO: 1. telesni stražnik srednjeveških vladarjev in knezov - ime slovenskega skladatelja Parme, 2. drugo največje mesto v Argentini - antični vrč z dvema ročema, 3. sodobni slovenski slikar in ilustrator (Nikolaj) - pod . ljubljanska tovarna zdravil, 4. pravo - sokrvica, cepivo - bivši turški oblastniki, 5. ena od elektrod - kradljivec čebelji samec, 6. organizacijska oblika v praskupnosti - otočje blizu Sicilije - kemični znak za natrij, 7. avtomobilska oznaka Splita - veliko pristanišče v Iraku - Estonec, 8. kraj pri Zidanem mostu - reka na Tirolskem - televizijski zaslon, 9. grobo orientalsko domače sukno - izbrana družba - ime nemške filmske igralke Fiirstenberg, 10. vrsta raz-cvetja - steza - angleška športna igra, 11. mesto na Hrvatskem, v Gorskem Kotom - država v ZDA, 12. pruski generalfeldmarkal (Helmut
HiiiiniiMiBBMimiiiiguiiiiiiiiiiimiHimiiHHiiiiHiiM
Kratke zanimivosti
Trenutno polagajo največ upanja v presaditev las. V ZDA se je tej operaciji podvrlo kar 20 tisoč prebivalcev, kar je malo v primerjavi z 20 milijoni prebivalcev, ki nosijo lasulje in lasne vložke.
Taki kozmetični proizvodi in presaditve pa še vedno nekoliko psihološko pogojujejo moškega. O tem nerad govori in nekoliko zavida ženski, ki zna to sprejemati že od nekdaj brez kompleksov. Da bi premagala ta upor, so mnoga podjetja sprejela trik, da prodajajo preparat, ki krepi rast las, kot kolonjsko vodo.
Ameriška frizerja, ki sta napisala knjigo, o kateri smo govorili, pa sta mnenja, da se bo to kmalu spremenilo. Tudi moški bodo do teh proizvodov brez kompleksov kot ženske, pravzaprav jih bodo ženske usmerile po tej poti.

Tekoče gorivo za ogrevanje
KEROSHELL
Petrolej za ogrevanje doma
TELEFONIRAJTE NA:	811-304 — 812-316
LA NAFTA
di FURLAN GIUSEPPE - Rio Prtmarlo Z - TRST
•e
jriteJUuMčfiGs kčfi&u
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
DIKEKCIJA: KOPER
Prlstaniiki trg 3
•TLEFON:
Tt-LEX:
21-830
34-117
y
M f	• carinjenje blaga
•	transportno zavarovanje blaga
•	kontrola transportnih dokumentov
•	dodajanje ledu in uskladiščenje blaga redni zbirni promet iz eviopskih centrov čezmejni prevozi z lastnim kamionsMm parkom
•	agent organizacije LATA
•	blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka In Koper
•	sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini
Poslovne enote v vseh republiških sred'tčih, v vseh jugoslovanskih pristaniščih In na vseh obmejnih prehodih
ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER
SPECIALIZACIJA
KARAKAS, 28. — Prihodnjo nedeljo bo prvič v Venezueli 4. kanal »Venevision* oddajal program po satelitu, tako da ga bodo lahko sprejeli tudi oddajniki v Evropi. To bo za Venezuelo zelo pomembno, saj bodo po televiziji lahko prikazali tujim državam venezuelsko umetnost in folkloro. Musical, ki ga bodo oddajali prvič, bedo lahko gledali gledalci iz Argentine, Čila, Kolumbije in Španije. Verjetno pa tudi gledalci iz Mehike, Kostarike in Portorika.
LONDON, 28. — Angleška BBC je oddajala 45-minulni dokumentarni film, ki nosi naslov »The End of the Dialogue*, ki je posvečen črncem v Južni Afriki. Film so na skritem snemali v Južni Afriki člani »Pan afriškega kongresa*, to je organizacije, ki so jo oblasti prepovedale.
Film prikazuje razliko med življenjem črnskega in belopoltega prebivalstva. Tako pridejo do izraza podatki kot tisti, ki pravi, da 50 odst. črnskih otrok, ki so stari manj kot 5 let, ne priživi te starosti. Drugič pa tudi, da je srednja življenjska doba črncev 34 let. Vlada potroši 10 krat več denarja za vzgojo belega otroka kot temnopoltega.
Seveda je film vzbudil ostre reakcije. Poslanik Južne Afrike v Londonu Henrik Lutting je napisal BBC protestno pismo, v katerem pravi, da film obrekuje Južno Afriko brez realne podlage. Luttinga so pred tem povabili na debato po predvajanju filma, toda on je povabilo odklonil.
trdonebni soglas-
Carl, 1800-1891) nik.
NAVPIČNO: A. antično mesto, ki ga je opisal Homer v »Iliadi* -smučarska disciplina, B. pripadnik romanskega naroda - otok severo -vzhodno od Trinidada, C. prisednik pri sodni obravnavi - starorimski pesnik, D. nočni lokal v večjih mestih - obdobje - kratica za «ljud-skotehniko*, E. umetnost (lat.) -ime italijanske pesnice Negli - pripovedni pesnik, F. vulkanski otok pred jugozahodno obalo Sumatre -italijanski pisatelj (Ignazio), G. kazalni zaimek - zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, H. smolasta rastlinska snov za lepilo -kratica za »avtonomno pokrajino*, I. tečaj denarne enote v mednarodni trgovini - glavno mesto Gane, J. muslimanski duhovnik - ameriška filmska igralka (Sandra) - odžagan kos debla, hlod, K. različna soglasnika - grafični postopek - junakinja romana »April* Mire Miheličeve, L. star avstrijski novec - geometrijski lik, M. država na zahodu ZDA - hrvatska ilustrirana revija, N. vesolisko vozilo - pokrajina v Južnoafriški republiki.
REŠITEV PREJŠNJI* KRI? VN*<F
VODORAVNO: 1. grozdje — Ara-vali, 2. rokomet — lastnik, 3. apno
—	turist — Apo, 4. Mao — Lidija
—	etan, 5. Ir — nakana — krona, 6. kosa — a — oral, 7. Grant — trakar — no, 8. Lana — brdavs — kip, 9. Oka — triola — Mimi, 10. budnica — Erjavec, 11. Anastas — narcisa.
50 LET SLOVENSKEGA BALETA
(Nadaljevanje s 5. strani)
Število ansambla se giblje okrog 40 plesalcev in to število leta 1968 calo preseže. Od večjih baletov ko-reografira Metod Jeras, solist ljubljanskega baleta, «Bahčisarajsko fontano*, Henrik Neubauer pa »Ognjeno ptico* Stravinskega, «Tmjul-čico* Čajkovskega in še dva baleta Prokofjeva — «Kamniti cvet* in «Romea in Julijo*. Novi slovenski baleti obogatijo baletni reper-
toar — najprej «Iluzije* Slavka Osterca, nato pa Svarova «Nina* ter še štirje krajši baleti — »Festival* na Drugo suito za godala Marjana Lipovška, »Godec* Vilka Ukmarja, »Obrežje plesalk* Zvonimirja Cigli-ča in «Seranda» Benjamina Ipavca. Poleg omenjenih koreografirata še Manja Sevnik in Štefan Suhi, občutno pa popestrijo baletni program tudi gostje, ki prihajajo sedaj pogosteje v Ljubljano. Iz Beograda postavi najprej Dimitrije Parlič ve-
iimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiB
Mednarodni glasbeni festival v Brnu
(Nadaljevanje s 5. strani)
čeških komponistov F. Bende, J.
di zunaj čeških meja. Izredno uspela je bila tudi impresivna scena Vojtecha Štolfe. O grandioznem
L. Dušika, J. H. Vonseka, B. Mar- j zbo].u ^ odličnem orkestru ni be-tinua^ in J. JSuka, koncert Češkega \ setj Prav tolikšnega, če ne še večjega uspeha, je bila deležna Ja-
noneta iz Prage v dvorani gradu Slavkov (Austerlitz), znanem po bivanju Napoleona v času bitke na Slavkovu in pa nočni koncert vokalistov in instrumentalistov slušateljev Janačkove glasbene akademije pod skupnim naslovom Češki preporodov nokturno. V študiju Radia-Bmo pa je bila dvakrat predvajana tudi eksperimentalna svetovna glasba v izvedbi poljskega Ansambla tolkal iz Poznanja in eksperimentalna glasba čeških skladateljev v izvedbi praškega Kvarteta Bohu-slava Martinua Studia avtorjev in Studia Brno.
Bogat in raznolik program koncertov so dopolnjevale glasbeno-dramatske predstave zeških komponistov v izvedbi Janačkove opere Državnega gledališča v Brnu. Sloki ga uživa broška Opera na
svojih evropskih gostovanjih zlasti s češkimi deli, je tudi tokrat potrdil visoki umetniški nivo opeinega ansambla in posameznikov. Izredno svečano je bila izvedena Smetanova opera «Dalibor» pod vodstvom izkušenega dirigenta čeških mojstrov Vaclava Noseka in v režiji priznanega, žal, na pragu letošnje jeseni preminulega režiserja Miloša Wasserbauera. Naslovno vlogo je pel eden najboljših današnjih čeških tenorjev Vilem Pfibyl, Milado Zdenka Kareninova, češkega kralja Vladislava Rene Tuček, vodijo straže Budivoja Vaclav Halif, ječarja Beneša pa Josef Klan, torej solisti, ki so v glasbenem svetu poznani po gostovanjih bmske Opere tu-
načkova opera «Katja Kabanova* spet z izvrstno Zdenko Kareninovo v naslovni vlogi. Ppd vodstvom dirigenta Františka Jileka je v impresivni režiji Oskarja Linharta in v sceni priznanega mojstra Fran-
tiška Troestera, bogato zaživela v pestrih barvah Janačkova glasba
prepolna slovanske mehkobe in dramatične pretresljivosti.
Prvič v Brnu izvedena E. F. Bu-rianova opera «Marša» je pod vodstvom dirigenta Jana Štycha in zlasti v iznajdljivi režiji Milana Pa-seka doživela izreden umetniški u-speh. K temu so pripomogli vsi solisti z Anno Barovo na čelu kot izvrstna Maryša.
Zadnji dan festivala so bili mednarodnemu občinstvu prikazani tudi dosežki mlade Komorne Operi Janačkove Akademije glasbenih u-mejnosti v Brnu z novo komično opero «šala o kadi*, ki jo je duhovito skemponiral mladi Evžen Zamernik in z Martinujevo popularno komično opero «Komedija na mostu*. Obe deli sta z mladimi pevci dokazali, da raste na Akademiji pevsko-igralski naraščaj.
Če v skopih besedah strnemo izredno uspele prireditve v sklopu letošnjega bmskega festivala, moremo samo zabeležiti nadvse uspešno izvedbo festivala tako po glasbeno umetniški kot študijsko znanstveni strani, ki z domačo dejavnostjo na široko odpira vrata v širni glasbeni svet.
»Stoto-
čer, sestavljen iz Bizetove nije v C», Banfieldovega «DvoWJ|f
kasnf
in Stravinskega «Petruške», —7.1 Vera Kostič »VibraOF
je pa še Vera Kostic «*“*. L, Krešimdra Fribeca. Razen njjl*1 J* uspe pridobiti vodstvu še šn , Dolina, znanega angleškega
r
ca, za postavitev Adamove ^ ^
le», bisera romantičnega bale^ kot nasprotje temu postavi lw • . ta še bivša primabalerina teatra iz Moskve Aleksandra • hajlovna Balašova radoživi ® . mični balet iz konca 18. s, .... «Navihanko» ali «La Fille naal B dee*, kot se imenuje v Delo s tujimi koreografi P0**1® vo spodbudo na razvojni pod 8 ljanskega baleta.	s
Ljubljanski balet si utrdi mesto tudi s preimenovanjem ne hiše v ustanovo z imenom in Balet ter zagotavljenima premierskima večeroma v eni s» ni. Število gostovanj v jn0Z^Lije narašča, zato pa je žal ce" g, manj gostovanj doma, in to nančnih razlogov. Poleg P0®, L. gostovanj v Gradcu in Celovcu P tuje ansambel v tem obdobju . Moskvo, kjer izvede balet «DV ter v številna italijanska m^f_o Treviso, Reggio Emilia, ' Mantova, Brescia, Guastalia- 1'V) obišče enkrat Zagreb za obl«® Osterčeve smrti gostuje v oh ^ skem Veržeju, nastopi dvakra Jesenicah, odpre vilo Bled za

diteic
t k
%
v
bffle
®sl<
nost s svojim koncertom ter Sj, leg vsakoletnih nastopv v Y m kah — spočetka v okviru Ba , „a. bienala, ki ga vodstvo Festivala
to ukine — udeleži 1969. lela ___________________.	v siu
festivala «Marmor in zvoki* v * skem Arandjelovcu.
MLADIKA št. 10
(Nadaljevanje s
zakonom, K. S. pa piše o
slovenskih telovadcev v tok1®^.
telovadci milijonskih narodov. tin Jevnikar se je tokrat v s j.
pregledu «sodobne slovenske
prei;
ske literature* pomudil pr} P ^ murskem piscu Feriju Bukvic . ( p. Baziliju Valentinu in Pn J prvi Prepeluhu - Mihaelu Jerasu-se je po vojni naselil v ZD"’ jjji, najprej v ZDA in nato v Avstr^
tretji pa je umrl leta 1969 v Sledi še nekaj kulturnih zaP^j
kulturni koledarček in Pa Vr teti z odgovori uredništva. Na ® ^jo pisem, ki se nanaša na g jj-Prešernovo proslavo, urednis ^ reka v odgovoru upanje, da $ goče tudi tokrat izvesti ® proslavo.	^

RICHMOND, 28. - Sidncy Poitier je odločil, da bo daroval 5. odst čistega dobička, ki ga ima od svojih filmov, univerzi za črnce v Richmondu v Virginiji. Poitier se je rodil na Antilskih otokih, nikoli ni obiskoval šole in je samouk. Vedno poudarja v razpravah s črnci, da je izobrazba sredstvo za človeški in družbeni razvoj.
PARIZ, 28. — Jean-Louis Trinti-gnant je odločil, da bo postal režiser. Trenutko že piše tramo z naslovom »Une Journee bien Remplie*, za katero ga je navdihnil obraz preprostega italijanskega strojnika. Oseba njegovega filma pa bo francoski pek star 50 let, toda po duhu otrok. To pa ne bo psihološka analiza, pač pa zgodba, v kateri ne bo manjkal humor in ki bo slonela predvsem na podobah.
PARIZ, 28. — Yves Montand, Simone Signoret, Mikis Theodorakis, Costa Gavras, Jorge Semprun in Michele Ray so poslali gubernerju New Yorka Nelsonu Rockefellerju telegram, v katerem ga pozivajo, naj ne ekstradira v Kalifornijo, kjer bi jo lahko obsodili na smrt, Angelo Davis, članico organizacije »Črni panterji*. Telegram poudarja, da je Rockefeller vedno trdil, da je njegova največja skrb prav usoda črnskih Amerikancev.
BRODOGRADILIŠTE
OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRA POŠILJA KOLEKTIV NAJLEPŠA VOŠČILA SVOJIM KOLEGOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SVETA
«VIKTOR LENAG
RIJEKA
CIRIL GALE	DESPERADO JOAOUIN MURIETTA	VLADIMIR HERCEG
L		 	 Vl/I -lOAOUIN 3E POČASI PRIHAJALI	^		
I
* i
'tok
top
»1
t
[J iz
"ide
»r
jiS
toii
£
k
“»»i
m.4'
.1.31
1.0
COc
4
Stoto"
oboja*
kas# racijo iju P»
tatooa
Sf
rta, i“ 69.1«: 3oljš*J a Jfr in to tolctj* 1 g«1" rjnali ni to ijuO"
svoj«
opff"
3pera
Ivana
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
TEDEN DNI PRED ZAČETKOM
TlstvU
»dalje iz filejih u paše« jboj»> j a ^ irffla. Don« !tnic°
iciiiir-
.t na ja«-e P lian-nega a aa-a š* sto
,^n° je napočil tudi za od-Krasa iz zgoniške občine iTjko bodo čez teden dni krstm nastop v prvenstvu J* odbojkarske C lige. Za .jv36 razmere Krasa je nasto-T tretjeligaškem prvenstvu dosežek in predstavlja JjjAte tistega cilja, ki so ga iz žgan iške občine vztraj-jftelovali že vrsto let. Kras
Kras meri v prvenstvu C lige osvojitev četrtega mesta
Vrste zgoniške šesterke so okrepili trije novi igralci
svoje odbojkarsko delo-7 Petično prd temeljih in Iv, * teti nabiral dragocene iz-dokler ni lani šesterka ja-
da je zrela za višjo
JtoMovamjem sl je Kras za-te«e in zahtevnejše obvezno-bo moralo vodstvo raču-,* Neprimerno večjimi finanč-‘®datki, kar predstavlja tre-Najbolj pereče vprašanje. * Pa bo morala prikazati hi-
»OMAČI ŠPORT
DANES
*'ia< 29. novembra 1970
NOGOMET
Hao',erska
Q,M_iliavh,
liga
Vesna * * *
l1.3n9,erska Us«
'ih ?a Proseku "^ie — Muggesana * * *
kSjPaterska liga k U v Padričah
t°rec — Portuale
'13(1
L, v Nabrežini
S" - Audax
lflae
\,5 v Križu B — Union IO30
L/, v Trstu, Sv. Alojzij
P*t|« — Breg
'5.0(1
tLna Opčinah °P — Olimpija
‘i!° Ne Proseku
“"orje B - Virtus
lu,
* v Bazovici
"	Libertas Prosek	-ji 4.
‘ * * * v Morare	
1,1 — Juventina	4J1
,0>*° prvenstvo 5,1° v Padričah Audax i|# d v štandrežu — Juventina	9* (p *
„ ODBOJKA
S)*!' turnir Brega
Jv'n 15.30 v Trstu, lon «1- maj*
0: Breg, Bovec in Kras
In Maribor
C' *wrnir
CvBCeiiur,
' " Breg, Celje
KOŠARKA
D LIGA
'7.3(1
ltf v Trstu, Ul. della Valle
Dukcevich GO
Hun,
mladinci
|l«i,uv Trstu, Ul. della Valle
'd®r — Bor
b	* * *
1jv.i{ainiJka liga
C., v Trstu, Ul. della Valle
"d®r - Polet
!'.oo v
c
Trstu, stadion «1.
Servolana
maj«
trejšo ln učinkovitejšo igro, ker so ostale šesterke te lige zelo trdoživi nasprotniki.
Kakšne možnosti ima Kras, da se uveljavi in obdrži v C ligi?
Glede na dejstvo, da so njegovi letošnji nasprotniki docela neznane ekipe je izid letošnjega prvenstva zavit v meglo. Italijanska odbojkarska federacija je že pred časom javila, da bo po tej tekmovalni sezoni izvedla nekaj sprememb v ustroju raznih lig. Tako se bo baje zmanjšalo število skupin C lige, se pravi, da se bodo letos le prve štiri uvrščene šester-ke obdržale v ligi, ostale pa bodo nazadovale. Kresov cilj je seveda uvrstitev vsaj na četrto mesto. Vendar pa ne bo naloga «be-lordečih« tako lahka, saj nastopa v «B» skupini C lige osem ekip, od katerih bo torej izpadla kar polovica sodelujočih šesterk.
Bo Krasu uspelo uvrstiti se nad zlato sredino končne točkovne lestvice?
Odgovor na to vprašanje je izključno v rokah igralcev, ki bodo letos branili Krasove barve. Večinoma bodo nastopali odbojkarji, ki so se uveljavili že v minuli sezoni, trener prof. Franko Drasič pa razpolaga še s tremi novimi pridobitvami. Nastopali ne bodo Bruno in Duško Milič ter Valter Kobal, ki trenutno služijo vojaški rok.
Pa si pobllže oglejmo posamezne Krasove igralce.
PROF. FRANKO DRASIC: tudi v letošnji sezoni bo opravljal dvojno funkcijo trenerja-igralca. Visok je 179 cm, tehta 78 kg, z odbojko se ukvarja kar 11 let, sicer pa poučuje telesno vzgojo na nekaterih slovenskih srednjih šolah. V ekipi ima Drasič ključno vlogo podajalca, vendar se od časa do časa izkaže tudi kot tolkač. Je duša ekipe in je tudi kapetan.
LUCIJAN MILIČ: višina 190 cm (na,j višji Kresov odbojkar); teža 78 kg; odbojko goji komaj tri leta; poklic: radiotehnik. Trenutno igra zelo uspešno na tolkaškem mestu in se lahko prilagodi tudi vlogi podajalca, kot v lanSkl sezoni.
VLADIMIR BUDIN: visok Je 186 cm; tehta 82 kg; z odbojko se u-kvarja 3 leta; študent. V zadnjih se Je razvil v izrazitega tol-ima tia^višjl odriv v ekipi.	• ■
ZVONKO SIMONETA: višina 170 cm; šaMI 65 kgj.-odbcgko igra- 6 let; univerzitetni Študent. 2e vrsto let uspešno igra podajalca in predstavlja za trenerja zanesljivo menjavo.
EDI ŠKRK: visok Je 181 cm; težak 73 kg; odbojko goji 4 leta; po poklicu Je elektrotehnik. Igra dobro tako podajalca kot talka ča, vendar ga bo letos trener najbrž uporabljal le na tolkaškem mestu.
STANKO ŽIVEC: višina 185 cm; teža 86 kg; odbojko goji že 7 let; opravlja poklic elektrotehnika. S svojo Izkušenostjo in lokavostjo je še vedno eden izmed najboljših Kresovih tolkačev.
ANDREJ PERSINGER: visok Je 180 cm; težak 65 kg; z odbojko se ukvarja 6 let; po poklicu je u-radnik. Perslnger je nova Kraso-va pridobitev in je v prejšnjih letih nastopal v vrstah Bora. Zelo posrečeno ln duhovito igra vlogo univerzalnega igralca in se Je takoj izkazal za enega izmed ključnih členov ekipe.
MILOŠ BUDIN; višina 186 cm; teža 86 kg; odbojko goji 5 let; univerzitetni študent. Res škoda, da se ne more tak odličen tolkač, kot Je Budin, zaradi zasebnih zadržkov redno udeleževati treningov, sicer bi bil zelo težak »klientu za nasprotno obrambo.
JURIJ VESNAVER: visok je 185 cm; težak 69 kg; odbojko goji komaj leto dni; po poklicu Je mehanik. Zaradi svoje visoke postave in izrednega smisla za odbojko je velik talent, ki dobro obeta.
ROBERT MILIČ: višina 170 cm; teža 67 kg; odbojko igra leto dni; študent. Tudi Milič je zelo obetajoč mladinec, ki bi moral v nekaj letih dozoreti kot tehnično dober igralec.
IGOR GUŠTIN: višina 186 cm; teža 77 kg; odbojko igra 3 leta; študent. Trenutno je najboljši Kresov tolkač in veliko priznanje zanj in za društvo je bil vpoklic na priprave kandidatov za sestavo državne mladinske reprezentance. V teh dneh pa sd je Igor zlomil mezinec desne roke, kar pomeni, da ga nekaj časa ne bo na odbojkarskem prizorišču.
Krasove igralce smo povprašali za mnenje, kako se bo ekipa ob nesla v C ligi. Večina je izrazila upanje, da se bo šesterka uvrstila na eno izmed prvih štirih mest. Trener prof. Drasič pa se je diplomatsko izognil odgovoru z «no oommenti).
—bs—
Orientacijski šport v Sloveniji v obliki ligaškega tekmovanja
V današnji dobi, ko prevladuje potrošništvo in motorizacija, je vsaka pobuda, da starejšega (in še bolj mladega človeka) vsaj začasno popeljemo v svet tišine, oziroma v naravo, hvale vredna. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da današnji tempo življenja vse bolj oddaljuje podeželskega in mestnega človeka od narave ter s tem od vseh njenih lepot in tudi vrednot. Da bi ponovno dosegel ta povratek k naravi, si posameznik pomaga kot ve in zna. Pa tudi tiste organizacije, ki skrbijo za rekreacijske dejavnosti, ne pristopajo k temu problemu načrtno in z organizacijskimi prijetni, ki sodijo v današnji čas in prostor. Spodbudna in bvale-vredna pa je novica, ki je prišla od ene slovenskih najstarejših in po članstvu najmočnejših organizacij, Planinske zveze Slovenije. Plenum mladinske komisije PZS je sprejel predlog za u-stanovitev lige orientacijskih tekmovanj. Taiko tekmovanje bo za naše širše pa tudi ožje slovenske razmere resnično prijetna novost. Podobna ligaška tekmovanja so po nekaterih evropskih državah že zelo razširjena ih tudi množična, kot na primer v Švici.
Namiznoteniški igralci Sokola so prej tednom dni nastopili v prvenstvu C lige doma (na sliki), danes pa gostujejo v Vidmu.
8. kolo
FIORENTINA - BOLOGNA Bemardds
FOGGIA - H. VERONA Gonella
INTER - CATANIA Trono
JUVENTUS*- ROMA Framcescon v si t N
- L. VICENZA - CACLIARI Grunti
LAZIO - NAPOIA, Angonese
SAMPDORIA - TORINO Gussoni
VARESE - MILAN Panzino
n s5
— mm m mm
11. kolo
CESENA - ATALANTA Acemese
COMO - NOVAKA Gdalluisi
LIVORNO - CASERTANA STAGNOLI
MANTOVA - MODENA Casarin
MASSESE - BARI
MONZA - BRESCIA Trinohieri
PALERMO - PIŠA Lazzaromi
REGGINA — PERUGIA Branzoni
TARANTO — AREZZO Toselli
TERNANA - CATANZARO Ciacci
A SKUPINA
C:
12." kolo '
ALESSANDRIA - PRO PATRIA Ambrosao
LECCO - DERTHONA Toso
LEGNANO - MONFALCONE Abaitj
PIACENZA - VERBANIA Cnisiba
REGGIANA - SOLBIATESE Clerico
ROVERETO — UDINESE
Bonassd
SEREGNO — PARMA Iseppi
SOTTOM ARINA - TREVISO Sgherri
TRIESTINA - TRENTO Lupi
VENEZIA — PADOVA Marino
PALAČE HOTEL
*	>	'	' i
PORTOROŽ
VABLJENI!
VAM NUDI KOPANJE IN RAZVEDRILO PO IZREDNO NIZKIH CENAH. POSLUŽI-TE SE POKRITEGA PLAVALNEGA BAZENA 25 x 12,5 M - SAUN - TERMALNIH KOPELI IN NOČNEGA BARA TER IGRALNICE.
Tudi mi zamejski Slovenci imamo v tej panogi bogato tradicijo, vse naše športne igre so imele vsako leto tudi orientacijske pohode, ki so bili dobro obiskana. Poleg tega pa so tudi nekatera naša športna društva organizirala tekmovanja v orientacijskih pohodih, med temi tudi SPDT, med katerimi so nekatera že tradicionalna. Tekmovalni dosežki so bili še kar dobri, kar jasno potrjuje, da ima ta rekreacijska avrst tudi pri nas šiirok krog privržencev.
Pa se spet povrnimo k zamisli Slovenske planinske zveze. Mladinska komisija SPZ je sprejela predlog Janeza Protnerja iz Radovljice in Joža Simčiča iz Kranja o ustanovitvi lige. Področna tekmovanja, ki bodo od sedaj naprej tri in stalna, — Gorenjska, Štajerska in Primorska — bodo postala kvalitetnejša in končni zmagovalec ne bo več odvisen samo od uvrstitve na enem tekmovanju. Poleg teh stalnih področnih tekmovanj bo še četrto, premično, ki ga bo organizirala mladinska komisija. Logično je, da bo treba za tako tekmovanje pripraviti nov pravilnik in tajnik PZS, Jože Rajer, nam je povedal, da bo treba starega popraviti in prikrojiti novim zahtevam tek-movania.
Za prihodnje leto pa je koledar prvenstva že pripravljen, da bi se tekmovalci pravočasno pripravili. Prvi nastop bo 16. maja na Kozlovem vrhu, organiziralo pa ga bo p.d. Kozjak iz Maribora. Naslednjo nedeljo istega meseca bo na sporedu »Milovanovičev memorial*. Za pokal «Je’ovica 71» se bodo planinci pamenirili 20. junija.
Za nas pa bosta nedvomno najbolj zanimivi orientacijski tekmovanji na Nanosu, 4. in 5. septembra, tekmovanje za pokal MK pa bo na Snežniku 18. in 19. istega meseca. Razen navedenih bodo organizirana še štiri področna orientacijska tekmovanja.
Poleg teh imajo v Jugoslaviji še vrsto let zvezno orientacijsko tekmovanje, kjer nastopa vsaka republika s tremi najboljšimi ekipami. Letos pripada organizacija tega tekmovanja Pleninskj zvezi Slovenije in republike bodo merile svoje moči na Pokljuki od 8. do 10. oktobra.
S tem se odpira še ena oblika tekmovalno rekreacijske veljavnosti, ld nam ni tuja in za katero imamo dokaj trdno osnovo. O tem pa bomo še pisali kasneje. G. F.
r ^ mm^
OPATIJA
ROULETTE - BACCARA CHEMIN DE FER
ODPRT VSE LETO
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje t svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA* — Piran, Župančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu Telexi: 341-22 Yu Plovba 341-23 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477

EXP0RT- IMPORT KMETIJSKIH PROIZVODOV
ZAGREB, PRAŠKA 2/11
JUGOSLAVIJA
IZVOZ — UVOZ vseh vrst svežega in suhega sadja in zelenjave, gozdnih sadežev, globoko zmrznjenega sadja in zelenjave, konserviranega sadja in zelenjave, vseh vrst sadne pulpe, koncentriranih sadnih sokov, žitaric, krme in drugih poljedelskih pridelkov.
NOVOST v našem poslovanju benih izdelkov.
uvoz kolonialnega blaga in prehram-
LASTNI POGONI:
«VITAMINKA» tovarna sadnih sokov in konserv, Banjaluka, Pilanska 23, SR BiH, telefon 21-152.
«STUBIČANKA» tovarna sadnih sokov, Gornja Stubica, telefon št. 7. HLADILNIKI Vrbovec, telefon št. 75-186.
PLANTAŽA «Miljevcb v Širitovcih pri Drnišu, telefon 229.
POSLOVNE ENOTE S SKLADIŠČI:
KARLOV AC, Kaštel, telefon 73-81.
SPLIT, Kopilica b.b., telefon 33-71.
OSIJEK, C. Cesarca 21, telefon 32-580.
SUBOTICA, Jugosla venska ulica 59, telefon 23-870.
ŠEMPETER pri Novi Gorici, telefon 21-573.
ZASTOPSTVA - BEOGRAD, Makedonska ulica 15, telefon 20-371.
ČAČAK, Bate Jankoviča 57/a, telefon 27-62.
SKLADIŠČA, TRGOVSKA MREŽA ZA TRGOVINO NA DEBELO IN NA DROBNO V ZAGREBU.
*EXPORT
IMPORT
^ovenUs, S&dje
n-n- BOttdVA PRI MARIBORU
MIKLOŠIČEVA UL. 10 - Tel. 310-688, 311-335, 311-325, 311-326, 311-327
J ' Telex Ljubljana 31379	Telegram: SLOVSAD
Hladilnice	;j
ZALOG . PW LJUBLJANI Zastopstva in skladišča
MARIBOR, BEOGRAD, SUBOTICA, ZAGREB, VOLČJA DRAGA. KANAL, KOPER in BRČKO
Zahvaljujemo se trgovskim zvezam v Avstriji in Italiji za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi za naprej! Tudi v bodoče kakor doslej se bomo skupno s kmetijskimi zadrugami, ki proizvajajo sveže sadje in zelenjavo za izvoz, s trgovskimi podjetji in predelovalnimi obrati trudili, da izvršimo solidno in takoj vsa naročila naših inozemskih komitentov z naikvalitetneišim blagom

^ namizni tenis
C liga
1» P v Vidmu
'■•ntina — Sokol
'o.oo
W v Gorici, Stella Mattutina
— Dom
'Il Heuh
Impol
DUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV - SLOVENSKA BISTRICA
ulex 033113 — Telefon: Slovenska Bistrica 81 060, 81 061, 81 062 - Maribor 22 914 -lek. rač. 5181 1-513 • žel. post: PRAGERSKO ■ Brzojav: Impol Slovenska Bistrica
IZDELUJEMO:
IZ ALUMINIJA IN ALUMINIJSKIH LEGUR PLOČEVINO, TRAKOVE, RONDEI.E, RONDICE,
PALICE, CEVI, PROFILE, ŽICO, VRVI IN VRVI Z JEKLENIM VLOŽKOM.
V	LASTNEM KONSTRUKCIJSKEM BIROJU PROJEKTIRAMO VSE VRSTE ALUMINIJSKIH KONSTRUKCIJ: VRATA, OKNA, FASADNE ELEMENTE, SAMONOSILNE FASADE IN ALUMINIJSKE NOSILNE KONSTRUKCIJE PO NAROČILU
OBRAT ZA ALUMINIJSKE KONSTRUKCIJE NA OSNOVI TEH PROJEKTOV IZDELUJE IN VRŠI MONTAŽO KONSTRUKCIJ.
V	OBRATU ZA POVRŠINSKO OBDELAVO BRUSIMO. POLIRAMO IN ELOKSTRAMO VSE VRSTE PROFILOV IN ELEMENTE V ŽELENIH RARVAH
Ha ekvatorialni planoti Med mount kenvo
MOMBASO
No je pravi babi ion airiskega, arabskega, indijskega ln rjkega življa in drugih narodov z blizu dvesto tisoč J^oi, med katerimi je najmanj belcev. Mombaso pri med najbolj vroča mesta ob vzhodni obali. Zaradi F*ke lege, kjer se poletno sonce neusmiljeno zažre v l žemljo in subtropska vlaga s svojo vročo soparlco ^ ha ceste In domovanja, zlasti v pristanišču in v čm Jteseljih na obodu mesta, označujejo tiste dneve kraj Pri peklenski kotel. V času našega obiska pa je bila u* Precej zmerna, samo tolikšna, da je prijetno spodil hdsel na kopanje v valovitem morju Indijskega oceana. °r sem mogel ugotoviti med vožnjo, mesto ne naredi lepega vtisa na človeka, posebno še, če prihaja na-j, iz Nalrobija. jj drobnejše razgledavanje smo odložili za popoldne po d ln kopanju, ko vročina popusti. Vozili smo se skozi j*1®sto mimo bogato založenih arabskih in indijskih trgo-bazarjev. Tipičen pečat Orienta. Popestrujejo tudi wa domačinov, Arabcev in zlasti še Indijk, ki so jih * Ulice.
Prešli smo ozki železni most in tako zapustili otok in mesto na njem. Most je enosmerni in ker naša stran takrat ni bila na vrsti, smo morali čakata. Edinstven pogled na staro pristanišče in arabsko naselje ob njem, je poplačal naše čakanje. Nato smo drveli po asfaltni cesti proti Nyali obali. Razkošni nasadi banan in vitke kokosove palme z redkimi črnimi naselji pod njimi, so nam pričarali pristni košček obmorske afriške pokrajine. Spotoma srečujemo pešce in redke kolesarje plemena Akamba ali Giriam, ki se vračajo iz mesta ali s polj na svoje domove. Mnoge ženske z otroki na hrbtih so gole do pasu. Svetle, s slamo ali palmovim listjem pokrite hiše, pravokotnih oblik, se belijo na koruznih poljih v senci dreves tropskega sadja. Okrog hiš letajo prikupni nagi otroci In številna kokošja perjad vidno posreduje nekašno prirodno obilje črnskega prebivalstva na tem prekrasnem in plodovitem predelu morske obale.
Ustavili smo se v naselju kjer preprosti, a spretni rezbarji plemena Akamba Izdelujejo znane in sloveče črnske figure in maske. V senci gozdov visokih dreves, so si postavili primitivne s palmovim Ustjem prekrite nizke kolibe, v katerih tešejo in izrezujejo kipe brez kakršnihkoli predlog, pač, kot si jih predstavljajo v svoji domišljiji. Sede na steptanih tleh dolbejo, režejo, žagajo in pilijo v les lz katerega nastajajo okrasni predmeti in tudi mnogotere resnične umetnine primitivne črnske umetnosti.
Hodil sem med kolibami po nastlanih kupih odpadnega lesa in opazoval rezbarje pri delu. S primitivnim orodjem so dolbli In rezljali kose lesa naslonjene ob tla, iz katerih so izluščali zaželene oblike. Zdeli so se mi zadovoljni s svojim delom in prižgane cigarete v mnogih ustih so pričale, da ne žive v pomanjkanju. Na strani teh primitivnih «atelje-Jev» je gorela grmada odpadnega lesa. Menda tli kar naprej, podnevi in ponoči, toliko je po kolibah in okoh njih lesenih
Rezbarji plemena Akamba
(foto E. Frelih)
odpadkov. Rezbarji plemena Akamba so se združili v ne kakšno zadrugo. Sredi naselja je prostorna pritlična hiša prenapolnjena z njihovimi izdelki, ki jih obiskovalci lahko kupijo na mestu samem. Hodili smo med izgotovljenimi rezbarijami iz golega naravnega lesa ali pobarvanimi s temnimi barvami in morali smo pošteno paziti, da ne bi pohodili kak kipec, ki so bili kar na kupu razstavljeni po tleh, razobe-šeni po tramovih ali pa nagrmadena, da si včasih le s težavo izkopal iz kupa primerek, ki ti je bdi posebno všeč. Vse izbrane predmete smo potem plačali pri izstopu na prostem Trgovina z lesenimi izdelki akambskega pleme.:a slovi po
vsej Keniji in izven njenih meja. Črnski rezbarji v izredno skromnih razmerah dosti lepo zaslužijo zlasti še v naseljih, kjer v naravnem tipično afriškem amtoientu skoraj vsd turisti, ki obiščejo vzhodno kenijsko obalo lahko na mestu samem opazujejo spretne roke rezbarjev pri delu.
Oprtani z dragocenimi tovori kipcev in mask, smo nadaljevali pot proti morsld Nyali obali. Skozi razkošne gaje kokosovih palm smo večkrat ugledali sinje morje s penečimi se belimi valovi. Eksotična narava nam je pričarala vso buj-nost obmorskega razkošja pod afriškim soncem, kakršnega smo si doslej mogli samo za mlšljati.
Končno smo skozi senčnati gozd visokih kokosovih palm prispeli v Diani Beach do raz košnega hotela. Seveda je bila naša prva misel kopel v Indij skem oceanu. Žal, oseka je ve čini preprečila ta užitek. Brozga ti smo po vlažnem pesku in niz ki vodi, dočim so se največji neugnano! napotili naprej pro ti morju v globljo vodo, da bi si vendarle privoščili nevsakda nje razkošje kopati se v Indij skem oceanu. Daleč od nas sc se dvigali temno koralni grebe ni, ld so v oeeid branili valo vom, da bd prodrli na plitvino Zato je bdla osvežitev in pla vanje v bazenu restavracijskega vrta v kokosovem gaju še toliko oolj dobrodošla.	Ob Indijskem oceanu \ Mombasi
(Nadaljevanje sledi)
U redni* tvo Podružnica Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
Naročnina
Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3 2 ^ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon
Oglasi
finančno
beseda.
vski tSji
višini enega stolpca: trgov-- c, .Mali oglasi*
Zs vsak mm
• up avni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali	0pravv
Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo P Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubblicita
Stran 8
29. novembra 1970
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja in tiska

Letošnje
nagrade
AVNOJ
BEOGRAD, 28. — Letošnje nagrade AVNOJ za ustvarjalnost in delo, ki je splošno pomembno za razvoj SFRJ, je po sklepu odbora za nagrade AVNOJ dobilo 24 uglednih osebnosti iz znanstvenega, gospodarskega in umetniškega življenja
Dobitniki so: Ernest BI um (Sarajevo) s področja gospodarstva, Veljko Bulajič (Zagreb) s področja filma, Branko čopič (Beograd), s področja književnosti, dr. Oskar Danon (Ljubljana), dirigent Oskar Davičo (Beograd) s področja književnosti, Vojo DimiLrijevič, akademik (Sarajevo) s področja slikarstva, Alojz Derling (Zenica) s področja metalurgije, Marijan Detoni (Zogreb) s področja slikarstva, Krsto HegeduSč (Zagreb) s področja slikarstva, Pan-telija-Panta Jakovljevič (Beograd) s področja gospodarstva, Ljubiča Jovanovič (Beograd) s področja gledališke umetnosti, Vjekoslav Ka-leb akademik (Zagreb) s področja književnosti, dr. Dušan Kanazir a-kademik (Beograd) s področja naravoslovnih ved, Mile Klopčič (Ljubljana) s področja književnosti, De-sanka Maksimovič akademik (Beograd) s področja književnosti, dr. Petar Martinovič, akademik (Beograd) s področja naravoslovnih veci. France Mihelič, akademik (Ljub ljana) s področja slikarstva, ar. Georgije Ostrogorski, akademik (Beograd) s področja družbenih ved. Meša Selimovič (Sarajevo) s področja književnosti, dr. Stanoie Stefanovič akademik (Beograd) s področja medicinskih ved, Ristd Stijovski akademik (Beograd) s področja kiparstva, Aco Šopov (Skopje) s področja književnosti, dr. Teodor Variščak. akademik (Zagreb) s področja naravoslovnih ved in dr. Vinko Žganec, akademik (Zagreb) s področja etnomuzikologije.
Nagrade bodo dobitnikom izročili 8. decembra na slavnostni seji od bora za nagrado AVNOJ v prostorih zvezne skupščine v Novem Beogradu.
PRED PROCESOM V BURGOSU
Ponovne demonstratije no barcelonski univerzi
Na svobodi še drugih 17 osebnosti iz Galvanove skupine
BARCELONA, 28. — Včeraj je prišlo v raznih fakultetah barcelonske univerze do ponovnih nemirov. V nekaterih primerih je policija intervenirala tako zunaj kot znotraj vseučiliških zgradb, da bi preprečila zborovanja študentov, ki so jih oblasti proglasile za nezakonite.
Medtem je ravnateljstvo vseučilišča demantiralo vest, da je umrl študent Jose Giovanni, katerega so včeraj prepeljali na vseučildško kliniko S. Pablo. Študent je dobil hude poškodbe na lobanji pri spopadih s policijo. Tudi neki drugi študent in trije policijski agenti so bili težje ranjeni.
Policijske oblasti generalnega rav nateljstva za varnost so medtem izpustile iz zapora polog socialističnega leadsrja prof. Galvana, še 17 oseb. V zaporu je od 19 aretiranih osebnosti ostal samo odvetnik in časnikaT Nicolas Sartorius, ki je eden od ’ vidnejših voditeljev ((delavskih komisij* (pollegaine sindikalne organizacije delavoev v Španiji). V prejšnjih dneh je vrhovno špansko 'sodišče ratificiralo razsodbo sodišča za javni red s katero je bil Sartoriua obsojen na dve leti zapora.
Kot smo že poročali, pripadajo aretirane osebnosti večinama zmernim političnim strujam v Španiji.
BUENOS AIRES, 28. — Peronovi gverilci, ki so bili oboroženi z revolverji in verigami, so davi vdrli v stanovanja treh častnikov a-meriške vojaške misije v Argentini. Pri treh ločenih, toda istočasnih akcijah je sodelovalo okoli 12 napadalcev. Po napadu so odnesli s seboj razno orožje in uniforme. V tistem trenutku niso bili ameriški častniki na svojih domovih.
Poleg Galvana ln Sartorlusa so bali aretirani včeraj zjutraj naslednji: odvetniki Jaime Gil Robles (sin bivšega ministra v republikanski vladi), Pablo Castellanos, Caye-tano Hemandez in Enrique de A-reilza (sin grofa de Motrioo, ki je bil španski veleposlanik v Parizu in Washingtonu), režiser Juan Antonio Bardem, zdravniki Angel Sopem, Jullan Candela in Cabra, pisatelja Armando Lopez Sahnas in Andres Sorel, založnik Femando Baeza, notar Carlos Bru, inženirja Eugenio Triana in Angel Ro jo (sin poveljnika republikanske vojske za časa državljanske vojne Vioenteja Roja) Enriqueta Boron in dva študenta.
Zdi se, kljub demantijem, da se je skupina res zbrala, da bi se pogovorila o političnem položaju v Španiji v zvezi s procesom v Bur-gosu proti'16 baskovskim rodoljubom.
Zvedelo se Je v tej zvezi, da se bo proces v Burgosu začel 3. decembra.
Masovna demonstracija v Milanu
MILAN, 23. — V Milanu je bila danes demonstracija »proti zatiranju*, pri kateri je bilo navzočih približno 4000 oseb in ki so jo organizirali milanska sekcija »Avan-guardia Nazionale*, delavski odbori »Borletti*. »ATM*, »Pirelli*, »Sip*, skupina delavcev, uradnikov in študentov, »Alfa Romeo*, študijske skupine, »Pihlips*, »Cologno Monzese* in »Siemens* ter »Študentovsko gibanje*. Po zborovanju in sprevodu po mestu so se demonstranti razšli, ne da bi prišlo do kakih incidentov.
NA LETALIŠČU ANCHORAGE V ALJASKI
Eksplodiralo je letalo z 219 potniki in posadko
Netočne vesti o ranjencih in žrtvah - Se niso znani vzroki nesreče
ANCHORAGE, 28. - Ameriško letalo vrste »DC-8* letalske družbe »Capital Airlines*, na katerem je potovalo 219 ameriških vojakov, ki so bili namenjeni v južni Vietnam, in deset članov posadke, ki pa niso bili vojaki je eksplodiralo na letališču v Aljaki. Niso še znani vzroki nesreče, kakor tudi ne točno število žrtev in ranjencev.
Letalo je odletelo z ameriške baze Mccord pri Seattlu (Washington), namenjeno pa je bilo v Cam Kanh, ki je ameriško oporišče v Južnem Vietnamu. Pristalo je na letališču Anchorage v Aljaski, da bi obnovilo zalogo goriva. Pristanek v An-choragu je na tej progi običajen. Ko so tehniki že opravili svoje delo in se je pilot začel pripravljati na vzlet, je prišlo do lažje eksplozije.

NA RAZDALJI 7.500 KILOMETROV
Sovjeti izstrelili
kateri so sledile po nekaj trenutkih druge. Letalo se je zlomilo na dva dela in zdrknilo po škarpi ob koncu letališča v kotlino. Medtem je izbruhnil v desnem motorju požar. Vojaki so v približno treh minutah, ki so potekle, preden so plameni objeli celo letalo, skočili skozi odprtino v zadnjem delu ali skozi t varnostna vratca. Mnogi so tudi rešili ranjence, ki niso sami mogli zapustiti gorečega letala.
O nesreči so različne verzije. Vojaki na letalu so povedali svojo, osebje letališča pa svojo, vendar se zdi, da je pilot skušal zavreti letalo, ko je slišal prvo eksplozijo, bilo pa je že prepozno in je zdrvel v škarpo.
Ranjence so takoj odpeljali v bližnjo bolnišnico. Pršil je ledeni dež, onemogočil hitro vožnjo. V glavnem so vojaki utrpeli hujše o-pekline ali zlome.
Tudi o ranjencih še ni točnih vesti. Glasnik letališča je sicer sporočil, da je »verjetno od 50 do 70 ranjenih*, kakih deset oseb naj bi bilo pogrešanih, nad sto pa naj bi bilo ranjencev.
medcelinsko raketo
Nov umetni satelit za telekomunikacije
NEW YORK, 28. - Sovjetska zveza je izstrelila v četrtek 26. septembra medcelinsko raketo, ki je preletela 7.500 km dolgo pot od iz-strelišča do otokov Midway v Tihem oceanu. Vest so sporočili ameriški vojaški krogi v P« o ta genu,- Po trditvah ameriških strokovnjakov gre za raketo spremenjenega tipa SS-13, ki je podobna ameriški raketi tipa »minuteman*. Amerikanci trdijo, da je neka njihova opazovalna postaja zabeležila poskus.
28. oktobra letos je Sovjetska zveza opozorila mornarice vsega sveta, da bo izvedla večje število poskusov na področju otoka Midway. Zadnji poskus je prvi po tem opozorilu, potem, ko so Sovjeti izvedli vrsto drugih v avgustu letos.
Ameriški vojaški krogi niso v stanju, da bi povedali, če gre v tem zadnjem primeru za eno samo, ali za več jedrskih konic, kot so tiste MIRV, ki omogočajo izstrelitev več jedrskih nabojev preden se raketa

Hov komponibilen program Meblo sedaj v prodaji tudi v Italiji
MEBLO
TOVARHA
POHIŠTVA
Nova Gorica
Popolna komponlbllnort poiamsznlh elementov omogoča sestavo pohlttva po Valih žaljah In okusu. Z njimi lahko oprsmito prav vso prostora ra*an kuhinja in kopalnica. Prako 120 alomantov izdelanih v različnih stilnih izvedbah In furnirjih, meri po vlllnl posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajta pojasnila In prospekta pri Valom trgovcu » pohlltvom.
Kolikor na bo mogel zadovoljiti Valih tol ja sa obrnita na naslov MEBLO ITALIANA S.p.A., GORIZIA, VIA ROMA 31, od koder bosta prejeli barvna prospekta in pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Valaga stanovanja lahko blago kupita.
J vrne na vzletišče. Na vsak- način ' pa gre za orjaško raketo, ki ponese naboj ali naboje zelo daleč od kraja izsti elitve.
Američani pravijo, da ta zadnji poskus dokazuj?, da Sovjetska zveza vztrajno nadaljuje tudi v času pogajanj v Helsinkih razvoj svojega programa strateško-jedirske oborožitve.
Iz Moskve pa sporočajo, da so Sovjeti izstrelili včeraj nov umetni satelit tipa «moln.ija», ki bo služil v telekomunikacijske namene.
Po sporočilu agencije Tass bo satelit skrbel za radioelektrične, telefonske in telegrafske povezave na velike razdalje ter za prenos televizijskih programov do posredniških točk na Velikem severu, v Sibiriji, na Daljnem vzhodu ter v srednji Aziji.
Iz nekega kraja v, osrednji Rusiji pa je bila izstreljena raketa, ki so ji dali ime »Navpična 1». Gre za raketo geofizikalnega tipa, ki je bila izstreljena ob sodelovanju vseh socialističnih držav. Raketa je dosegla višino nekaj čez 400 km, nakar je sprostila kontejner z aparati, ki so proučevali vse vrste sončnih žarkov.
GLEDALIŠČE
«Nuova s c en a» žela precejšnji uspeh z «Razrednim dnevnikom»
MILAN, 28. — Nekaj tisočev oseb je zvečer sledilo in toplo sprejelo novo delo, ki ga je v milanski tšportni palači» postavila na oder gledališka skupim tNuova scena*, ki jo večkrat vodi ali s katero sodeluje tudi Dario Fo. Naslov dela, V* ga je režiral in realiziral Vittorio Franceschini, je «Razredni dnevnik*, podnaslov pa «Obvezna šola*. Gre za politično satiro, ki se ukvarja s problemi sedanje ureditve osnovnih, srednjih in višjih šol. Tekst je pripravila celotm skupina, ki je zbrala izjave nekaterih dijakov, študentov ali profesorjev ter nekaj knjig, ki so predpisane v šolah. Tekst so popestrili s pesmimi in z diapozitivi.
Kakor je znano, skupim *Nuova scena* ne nastopa v tradiciomlnih gledališčih, temveč se ukvarja s tako imenovanim «ljudskim gledališčem. Predstavi je sledila živahna debata med igralci in občinstvom.
Tudi v naasrn uredništvu sprejemamo prispevka za šolo-spomenik v Cerknem
NaiiuiiiaiiiiiiiiiuiiiiiiiMiNniinniiiiiiiiiiiiiiuiniuiniiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiivfiiiniiiiiii
Vedno bolj napeto stanje v Ulster ju
Približno 600 policistov in 700 britanskih agentov je preprečilo shod pripadnikov skupin «za obrambo civilnih pravic»
LONDON, 28. - V Ulsterju je stanje čedalje bolj napeto. Pripadniki »skupin za obrambo civilnih pravic* so organizirali shod v En-niskillenu (Severna Irska). Nameravali so tudi organizirati sprevod po mestu in mimo demonstracijo. Ulsterska vlada se je pa bala incidentov in je prepovedala demonstracijo. Kljub prepovedi se je zbralo približno tisoč oseb.
Oblasti so tedaj izdale ukaz, naj demonstrantom prepreči shod in vstop v mesto. Okrog 600 policistov in 700 britanskih vojakov je takoj postavilo osem cestnih blokov in preprečilo skupinam, da bi lahko prišle do mestnega središča, kjer je bil določen kraj zborovanja. Napetost je še povečalo dejstvo, da je v mestu imel zborovanje lan Pais!ey, predstavnik protestantskih ekstremistov, okoli katerega se je zbralo kar precej ljudi.
V predmestju je prišlo do lažjih spopadov med demonstranti in policijo, nakar so se pripadniki »skupin za obrambo civilnih pravic* zmenili, da bodo kar v predmestju imeli zborovanje. Ne da bi prišlo do hujših incidentov so se nato demonstranti razšli.
Glasovanje v Pakistanu
RAWALPINDI, 28. — Pakistanska volilna komisija je sporočila, da so odložili za nedoločen čas glasovanje v vseh predelih, ki jih je 12. novembra prizadel orkan. V vseh ostalih deželah bodo volitve — kakor določeno — 7. decembra. Predsednik Yahya Khan je sporočil, da so to želele in zahtevale predvsem levičarske stranke. Uradno sporočilo javlja tudi, da bo predsednik 3. decembra govoril narodu.
OD DANES 1» SOBOTE, 5 DECEMBRA 1970.
Teden japonske kozmetike
V PARFUMERIJI
Kozmetika 90
OPČINE, NARODNA UL. 120
JAPONSKA FIRMA S HIŠE IDO BO V TEM TEDNU OBDARILA VSE ODJEMALCE. NE ZAMUDITE IZREDNE PRILOŽNOSTI, DA SE TUDI VI SEZNANITE S PREPARATI, KI OSVAJAJO SVET.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
MOŠKA B LIGA
TUDI SINOČI V LORETU GLADKA ZMAGA BORA
BOR — TOMBOHNI 3:0
(15:8, 15:9, 15:9)
BOR: Uršič, Orel, S. Veljak, Fuč-ka, Plesničar, Vodopivec, Starc, Može.
Borovci nadaljujejo svojo pot premočrtno: tudi v Forliju so sinoči gladko odpravili svojega nasprotnika .moštvo Tambolinija. Čeprav to ni ekipa posebno slovečega imena, pa je bila tekma za Tržačane kljub temu precej težka. V zelo majhni telovadnici se je zbralo veliko število gledalcev, ki so kajpak tudi skušali po svojih močeh spraviti borovce ob živce. To pa jim ni uspelo, saj je naša ekipa zaigrala izredno ubrano, imela je uspešen blok in sploh ni nikoli spustila vajeti igre iz svojih rok. Tudi nasprotniki so igrali razmeroma dobro, zlasti so se odlikovali v bloku.
športno vzdušje je nekoliko pokvaril sodnik, ki je nekatera pravila odbojkarske igre krojil precej po svoje.
ŽUR
Na turnirju CRDA v Trstu
Odbojkarji Brega zopet v krizi?
ALPT B — BREG 3:0 (15:9, 15:11,
15:9)
Breg: Grgič, Vojko, Vojteh in F. Lovriha, Škrinjar, Slavec, Svetina, V„ W. in B. Žerjal.
RUS
Na turnirju CRDA je maska ekipa Brega doživela v 3. kolu zelo hud poraz. Čeprav je igrala proti prav nič blestečemu drugemu moštvu ALPT, se nikakor ni mogla zbrati, pri tem pa je nastopila s popolno postavo. Breg je namreč imel izredno slab dan, saj ni pokazal niti ene omembe vredne akcije. Boris Žerjal je sicer podajal zelo dobro, Škrinjar pa je požrtvovalno kril vrzeli, toda šesterka se nikakor ni razigrala* Napada — razen v nekaterih primerili — nismo videli, obramba pa je bila kljub prizadevanju nekaterih posameznikov pravo »rešeto*. ALPT je imel v bistvu enega samega tolkača in Brežani bi marali to moštvo gladko premagati, če bi igrali tako, kot so v zadnjih srečanjih.
Kje je vzrok tega poloma?
Ne moremo si predstavljati, da je moštvo, ki .je še v prejšnjih dneh igralo tako dobro, zopet zašlo v krizo (kataro je komaj premostilo). Verjetno je na igro vplivala psihična krhkost moštva ter slab dan nekaterih posameznikov in tako je celotna šesterka zaigrala nepovezano. Že naslednji nastopi pa bi seveda morali pokazati, če ima tako mnenje trdno osnovo, saj je moštvo vsekakor odbojkarsko zrelo.
Že takoj v začetku smo videli, da moštvu igra ne gre izpod rok. Nasprotniki so namreč kmalu povedli z 8:2. »Plavi* so sicer z umirjeno igro izenačili, toda nato so se zopet prenehali braniti in sj predali set sko aj brez odpora.
Posebni dogodki so bili na sporedu tudi v drugem nizu, ko je Breg pri izenačenju 11:11 nerazumljivo popustil in z malomarno igro zapravil tudi ta set.
Tudi v zadnji tretjini srečanja je Breg prišel od 9:2 do 10:3, toda nekaj neodpustljivih napak je nato pokopalo vse upe moštva.
NOGOMET
ZAČETNIŠKO PRVENSTVO
Obramba odpovedala
MUGGESANA BREG 3:1	(2:0)
MUGGESANA: Mercandel. Dana, Radesich, Delise, Vascotto, Babich, Degrassi, Rupini, Chelleri, Dilic, Balbi.
BREG: Ota, Novelo, Brian, Zo bez, Pavletič, M. Lovriha, Kralj, Košuta, Žafran, A. Lovriha, Strnad (13 Krevatin).
STRELCI: 1. in 3. min. p.p. Chelleri, v d.p. v 2. min. Žafran In v 14. min. Balbi.
Brežani so se včeraj srečali z
Muggesano s katero so bili skupaj na vrhu lestvice B skupine začet-
niškega prvenstva. Da so prejeli kar tri gole (medtem ko so v prejšnjih sedmih nastopih prejeli le enega) je kriva predvsem o-bramba, ki .je bila izredno nezanesljiva. Na sredini igrišča sta manjkala dva ključna igralca, Pavel Lovriha in Kraljič, ki je najboljši strelec moštva. Sredino igrišča so »osvojili* Miljčani ter tako ustvarili zagozdo med brežanskim napadom in obrambo. Že v prvih minutah so dosegh dva gpla. Po tem udarcu si »plavi* niso več opomogli. Igrali so nepovezano in
improvizirano.
V	drugem delu tekme so Brežani pokazali več poguma, nekaj minut so predvajali svojo običajno igro in v tem času tudi dosegli gol. Ko je že vse kazalo, da bodo celo izenačili, pa je padel usodni gol, ki je pokopal vse upe.
KRONIKA:
Chelleri je v L minuti dobil žogo sredi kazenskega prostora in je neubranljivo potresel mrežo. Brežani so bili še zmedeni zaradi prejetega gola, ko je v 3. minuti Ota prestregel žogo, katero so stre ljali z leve. Žoge pa ni obvladal in odlični Chelleri jo je potisnil v mrežo.
V	2. polčasu se je že v drugi minuti Žafran polastil žoge, katerp je miljska obramba odbila prekratko. Nasprotni vratar je stekel iz vrat, Žafran pa je žogo v loku poslal čez njega v mrežo.
IST
NOGOMET
POKAL PACCO
Primorje ni igralo
Proseško Primorje ni odigralo predvidenega srečanja v naraščajndškem prvenstvu za Pokal Pacco. Igrišče je bilo v dobrem stanju, vreme je bilo tudi ugodno, sodnik pa ni začel srečanja, ker je tako odločila nogometna zveza. Kaže. (Ja bodo to tekmo (Primorje - San Ser-gio A) odigrali, 8. decembra.
OBVESTILO
SPDT sporoča, da bo neprodana rabljena smučarska oprema na razpolago lastnikom v sredo od 20.15 do 21. ure v Ul. R. Manna 29-11.
odbojka
V PRIJATELJSKI TEKMI
Presenetljiva zmaga Krasa nad Kanalom
KRAS-KANAL 3:1
(12:15, 15:5, l5:lZ’
15:1"
POSTAVA:	&
KRAS: Drašič. Budin. " ^ Robert Milič, Persinger-Škrk, Vesnaver in Simon ^ V mednarodni prijateljs karski tekmi je sinoči 0t šesterka Krasa iz zgonis^ ^
povsem nepričakovano
“__________nrfnln rM/\Čh/0
dom«1
ženo premagala moštvo Kanala z neoporečnim
ičef1
Kraševci so nastopili $$ dovanega Igorja Guština » ^ prof. Drašič je tako presk ri
* ekipe
ce, ki bodo tvorili bližnjem prvenstvu C sovi odbojkarji so P svojo hitro in dinamično ■ ^ je popolnoma onemogoča® fc
či rw7.rv>r» cir»P-r rvillCIlC	pf^*
ši odpor sicer odlične Kanala. Krasov blok je ,,a tično nepremegljiv, pod®' ^ sta z odlično gradnjo VP -
čila tolkačem, da P01
,kaže.jo
Ulici iAMJkiiv;eiu, cm	...
svojo sposobnost. Pohvali p
___ _____ zz -------- rp.	. u<*
mo vse Krasove igralce, terimi se je najbolj izkaz ^ razpoloženi Ladi Budin. tehničnega vidika nai p05 leda je sinoči Kras pokazal s^ J tošnjo najboljšo igro kar J
obet za bodočnost.
P
le
P
k
s,
l
fevn
S
tevt
%
»M
Ni
Wii
Š
N
teši
lij*
V moški odbojkarski A
lahka zmaga ABC
3:0
ARC Linea - Buscaglione ,-,j) (15:9,	1 s:
Lahka zmaga ARC Lin^ g. nočnji prvenstveni tete® ^ je proti Buscaglioneju iz	'
nastopil brez Simova. bln
zadovoljivo zaigrali le v jn
odpovedali pa so v blok
obrambnem sistemu.
;ma08.
bili premočni in njihova2^ nikoli v dvomu. NajboU8
bila
bjimi je bil Manzin.
NA SESTANKU NAŠIH ŠPORTNIH DRUŠTEV

» 1 &
v
Jože
te
S
t
tet]
tet
te
5*
8

Vsa društva sporazum^
■*'
o potrebi povezanosti
V petek zvečer so se v Trstu zbrala na povabilo odbora SŠI slovenska športna društva na informativnem sestanku na katerem so obravnavali podrobnosti glede bližnje ustanovitve šoortne zveze zamejskih športnikov.
Na sestanku so bila prisotna sko raj vsa slovenska športna društva s Tržaškega, ki so si v živahni debati izmenjala svoje poglede na bližnji ustanovni občni zbor nove zveze. Vsa društva, brez izjeme, so soglasno izjavila, da .je obstoj take zveze nujen. Niso pa bila vsa društva enotnega mnenja glede predlaganega datuma ustanovitve skupne organizacije (8. december), vendar se je večina društev le opredelila za ta dan.
Odbor SSI je nato dajal pojasnila o osnutka pravilnika, za katerega so prisotni predlagali nekaj tehtnih sprememb. Te sicer — kolikor jih bo odobril ustanovni občni zbor — ne bodo pomenile tudi spremembe duha pravilnika, vendar pa bodo vsekakor omogočile jasnejše in uspešnejše poslovanje.
Ob koncu so prisotni določili tudi verifikacijsko komisijo, ki bo do ustanovnega občnega zbora sestavila seznam društev, ki imajo pravico do članstva v novi organizaciji.
Med sestankom .je prišlo tudi do nekaj polemičnih mnenj o načelin, na katerih naj bi delovala nova zveza. Gotovo je. da se to delovanje ne bo moglo niti v najboljšem primeru odvijati tako, da bi zadovoljilo vse, saj imajo nekatera naša društva za vsebino svojega delovanja zelo različna in vča sih celo nasprotujoča si stališča. To pa seveda ne pomeni, da ne bi mogla prav v taki zvezi najti skupne strehe in pod njo poiskati predvsem tiste skupne točke, ki združujejo, obenem pa se truditi, da bi polagoma odstranila vse tisto, _ kar predstavlja danes raz-dvojevalne elemente.
,^anes tudi še ni mogoče pred-ndeto vseh tirnic, po katerih bo delovanje bodoče skupne organizacije potekalo. Zato je bila marsikatera misel in skrb preuranjena, saj bo prav gotovo v veliki večini primerov šele delovanje te skupne organizacije pokazalo hibe in
odlike njenega ustroja in bo mogoče torej šele po določenem delovnem obdobju točneje in uspeš neje izkoreniniti vse, kar bi bilo
škodljivega, in seveda podP1^8 kar bo koristnega.
KOŠARKA ^
Predprvenstvena tekma ,i
30 «t
Borovec Klobas
Borovi dečki so svoje tretje predprvenstv***\j nje. Kljub temu da 50 j i0, f šarkarji dosegli visoko i.j’npe5 niso popolnoma zadovolji-da so v vrstah «plavih» trije standardni igralci p8 *
Košuta in Sancin), vseeno lahko igrali bolj zbrano-
nasprotniki _ ^ f
Včerajšnji
so bili sicer tehnično	^
pravljeni, poznalo pa se .1™ ^ ^
manjkanje izkušenosti. taW pjitf »plavi* lahko izkoristili , vih napak in tudi doseg« p njo prednost v koših.
Poleg Klobasa (30 točk) V (20) sta se izkazala žara® gpi" nosti v obrambi Peter ^ Žerjal.
IZID:	^If)
BOR-CMM 55:23	j
Postava Bora: Colja	^
jal 2, Klobas 30. ErvinJ* Burolo, Vatovani, Perko, 00 rovel.
PROSTI METI 5:14
Začetek tekme je bh rovci so nemarno zgubl.iau ^
, h *
bil
napadu, nasprotniki pa r^j° V> ^
izkoristiti teh napak, 'dj
center Klobas našel pot
se je na mah prebudilo yjtt" moštvo in borovca so taKo ^aii-vodstvo in tudi zasluženo *(,.!•
OBVESTILO w SPDT priredi danes. vembra
4. mladinski Izlet na * .gl Zbirališče ob 9.30 v
pred cerkvijo za tiste, - ^
z avtobusom, za ostale Pa * 6*' na društvenem zemljišča {%# *
‘im.inl Ink ...... —  MAirnUlv*™
zovicl (ob novem nogo®e grlšču).
SPDT naproša tečajnik*-	#
niso poravnali vpisnine, n»|	’
re čimprej v Tržaški kiti1*
Trstu. Za vse tečajnike »jod"! tam tudi na razpolago rani razpored umikov W ških skupin.
MEOUNARODNA ŠPEDICIJA
RIJEKA
TRŠČANSKA OBALA S, POB 290
I.A.T.A. ■ Agenti Prodajni zastupnik J AT. a Telegram: THANSJUG - RIJEKA Telex: 24-115 YU TNG RI
Telefon: Kočna centrala 31-111 Generalni direktor 23-741 Komercijalni direktor 23-744
IZVOZ, UVOZ, TRANZIT, ZBIRNI PROMET, REEXPORT, MEDJUNARODNI SAOBRACAJNO-AGENCIJSKI POSLOVI,
SAJAMSKE I CARINSKE USLUGE, TUZEMNA ŠPEDICIJA, AMBALAŽNI I SKLADIŠNI SERVIS, OSIGURANJE, KONTROLA ROBE
ČESTITA
29. NOVEMBAR - DAN REPUBLIK^ SVIM POSLOVNIM PRIJATELJIMA