GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA MAREC 1973 — LETO XV ŠT. 2 — Nočno delo žensk in gospodarski plan 1973 Večkrat smo že razpravljali o položaju in zaščiti žena. še posebej se tega radi spomnimo od dnevu žena, 8. marcu. Smo ena izmed večjih tovarn, kjer ■majo ženske veliko številčno premoč in kjer mo-rajo v nekaterih oddelkih v času največjega proizvodnega pritiska delati tudi v tretji, nočni izmeni. Vemo, da velja mednarodni sporazum o zaščiti žena in mladoletnikov, ki prepovedujejo delo v nočnih izmenah. Podpisnica tega sporazuma je tudi Jugoslavija. Naš sindikat se nenehno močno zavzema, da bi v naši delovni organizaciji ustvarjali delovne pogoje, ki ne bi terjali dela žena v nočni izmeni. Na njegovo pobudo je lani operativno vodstvo sprejelo sklep, da morajo naše strokovne službe v načrtovanju in organiziranju proizvodnje delovati za postopno ukinje-nje nočnega dela žena. Smo še na začetku leta in pred nami je dokaj visoko postavljeni gospodarski plan podjetja, ki nam nalaga še večje obveznosti kot lanski. Potrebno število kadrov je eden izmed temeljnih pogojev za uresničitev postavljenih nalog. Smo pa prav zaradi teh v precejšnjih težavah. Pri razmeroma veliki fluktuaciji (odhajanju iz delovne organizacije) je komaj mogoče zagotavljati enako osnovno število delavcev, težko pa ga je povečati, kot ga postavljajo naloge iz plana. Pri teh kadrovskih težavah pa bo prav gotovo še treba delati v nočni izmeni. Tudi ženskam ne bo prizaneseno. Kako bomo načrtno reševali to vprašanje v posameznih proizvodnih obratih, smo vprašali njihove vodje: — direktorja obrata EM- Izbrali ste pravi trenutek za to, tako pomembno vprašanje. Ko želimo ob 8. marcu vsem sodelavkam dobro počutje v Saturnusu je prav, BALAŽE inž. Teodorja Kralja — direktorja obrata AV-TOOPREME inž. Zvonka Gogalo — direktorja obrata KONZERV - Zalog tov. Vlada Drnovška. da se vprašamo, kako je to dobro počutje resnično dobro za določeno število sodelavk, ki delajo v nočnih urah. (nadaljevanje na 2. strani) DIREKTOR OBRATA EMBALAŽA — INŽ. TEODOR KRALJ: Nismo namenili veliko prostora besedam o mednarodnem prazniku žensk. Ker vemo, da besede ne pomenijo dosti, če jih iz leta v leto ponavljamo, če hočemo uresničiti le nekaj obljub, izrečenih pred leti za ta praznik, imamo za nekaj let krepkega dela. To je naše spoznanje in spoznanje je veliko vredno. Prav je, da je do njega prišlo, da se je nabralo dovolj odločnosti v tej naši družbi, da smo spet stopili na pot delavskega duha in duha 8. marca. Uresničiti cilje, ki jih izžareva pismo tov. Tita, bo najlepše in najtrajnejše darilo vsem ženam naše socialistične skupnosti kot vsem naprednim gibanjem sveta. Da bo naš delavec — enako delavka resnično upravljal, da bodo izenačeni Pogoji šolanja otrok mater delavk z drugimi otroki, da bo delavka živela v enako udobnem stanovanju itd. To delo moramo nadaljevati. Nemara bodo to najlepši šopki našim ženam in delo najbolj iskrena beseda. Če&titam& k ptazniku a&em na&im SodeLa&kam! Uredništvo \ 'VNA/WWW'/vA/V\AA/WVS/WWVV\AčyWWWWWWWWWW\ATyvVW'AAA/WWWWSAA/WNAAAAA/NAAAA/VWNAAA/'/W'A/ (nadaljevanje s 1. strani) Želim poudariti, da do nočnega dela ne prihaja zaradi težnje, da osnovna sredstva čimprej izplačamo, temveč preprosto zategadelj, ker imamo za določene proizvode premalo naprav, ali pa so potrebe sunkovite in ne proizvedemo dovolj v dveh izmenah podnevi. V preteklem letu je bilo največ nočnega dela v tiskarni, dalje v oddelku za pokrovčke in okroglem oddelku. Ko so programske službe primerjale tržne potrebe in gibanje teh potreb za leto 1973 s proizvodnimi zmogljivostmi v tem letu, so ugotovile, da tudi za leto 1973 ni dovolj naprav. Te ugotovitve so bile vsebina razgovorov na samoupravnih organih, ko so se odločali, katere naprave je potrebno kupiti. Nove tržne možnosti in želja po ukinitvi nočnega dela so narekovale, da so na prvem mestu v investicijskem programu prav naprave za tiskarno in naprave za oddelek pokrovov. Ne glede na nove predvidene naprave moramo računati, da te razširitve ne bodo odstranile te potrebe po nočnem delu v tiskarni. Za oddelek pokrovov pa pričakujemo, da bo v drugi polovici leta 1973 nočno delo le odpadlo. Prav tako še vedno pričakujemo, da bo od časa do časa potrebno delo podaljšati v nočne ure tudi v drugih oddelkih. To pa zato, da bi kupcu dali izdelke v dogovorjenem roku in tako posredno vplivali na likvidnost podjetja. V naslednjih letih bi samoupravni organi morali vsekakor usmerjati sredstva tudi za popolno odstranitev dela ponoči in za zboljšanje delovnih pogojev. Ne bi smeli pozabiti, da so vse aktivnosti članov kolektiva namenjene prav članom kolektiva in to za daljše obdobje. Skrb za boljše delovne pogoje in ustvarjanje pogojev za delo v dnevnem času krepi zaupanje v moč kolektiva in tako utrjuje pripadnost članstva k podjetju in s tem zagotavlja naš napredek. DIREKTOR OBRATA KONZERVNIH DOZ V ZALOGU — VLADO DRNOVŠEK: Vsa leta nazaj je obrat Zalog moral imeti v času sezone v celoti organizirano delo v tretji izmeni, delno zaradi premalih kapacitet strojev glede na naročila konz. doz, delno zaradi izrazito sezonske proizvodnje, ki to zahteva. Nismo si mogli dovoliti niti imeli možnost nabaviti toliko strojnih kapacitet, da bi lahko delo v tretji izmeni odpadlo. Prelomnica v takšnem načinu vodenja proizvodnje pomeni leto 1972 in tudi leto 1971. Leta 1971 smo dobili nove strojne kapacitete, medtem, ko lansko leto novo skladiščno-proizvodno halo. Z namestitvijo novih proizvodnih kapacitet nam je omogočilo ukiniti tretjo izmeno v času sezone na proizvodnih linijah. Z zgraditvijo hale nam je omogočeno proizvajati konzervne pokrove na zalogo in s tem ukiniti tretjo izmeno v skupini konzervnih pokrovov. V zvezi z realizacijo nalog, ki izhajajo iz plana proizvodnje za leto 1973 je za obrat konz. doz sledeča: Naloge proizvodnje niso količinsko večje kot v preteklem letu, vendar pa je mesečna dinamika takšna, da terja občasno organizirati delo v nadurah In v tretji izmeni. V letošnjem letu predvidevamo, da bo delalo 18 žena manj v nočni izmeni kot preteklo leto, kar nam omogočajo pogoji, ki so zgoraj omenjeni. Predvidevamo, da bo v letu 1973 delalo v nočni izmeni 37 žena in sicer v oddelku konz. pokrovov 20, na proizvodnih linijah 15 in v tiskarni 2. Nočno delo žena naj bi postopoma odpravili do konca leta 1975, kar pa je odvisno od vseh, ki skrbijo za razvoj obrata, sprejemajo naročila in nas, ki proizvodnjo vodimo in organiziramo. Vsakoletni gospodarski plani naj bi vsebovali tudi to, kako izpolnjevati plane v dveh izmenah. DIREKTOR OBRATA AVTOOPREMA — INŽ. ZVONE GOGALA Plan proizvodnje obrata AE za leto 1973 narašča po mesecih od 520 milijonov v januarju do 660 milijonov v mesecu decembru. Povečanje bomo krili z novo delovno silo, ki bi jo postopoma sprejemali. Nočnega dela načelno ne predvidevamo. Izjeme bi lahko nastopile v oddelkih površinske obdelave, kjer so posamezne naprave ozko grlo. Vendar je tu govor le o mi- nimalnem številu delavk (največ do 10 oseb). Poleg tega bo potrebno preučiti problem v obratu »Plastika«, kjer bi glede na značaj te proizvodnje kazalo uvesti petdnevno non-stop delo. Plan sprejet — delo se šele prav začenja Po prvi obravnavi na delavskem svetu podjetja, kjer je bilo več tehtnih pripomb na obseg zastavljenega gospodarskega plana, so delavci dali svoje pripombe tudi na razpravah po delovnih enotah. Tako je DSP 20. februarja 1973 potrdil gospodarski plan, ki načrtuje nekoliko manjše od prvotno predvidenega povečanja proizvodnje glede na lansko leto. Plan predvideva: — za obrat konzervnih doz v Zalogu za 3 % večjo proizvodnjo kot leta 1972 — za obrat avtoopreme 32 % večjo — za obrat embalaže 18% večjo kot leta 1972 Celotna proizvodnja se bo po planu povečala za 13 odstotkov. Gospodarski plan je tako kolikor mogoče realno zastavljen. Začrtane so naloge za vsak obrat in delovno enoto posebej in hkrati za celotno podjetje. Gospodarski plan je naš program dela, v katerega so zajeta naša stališča, naše želje, naša skrb o delu, vodenju in odnosih v tem letu. Da bomo vse dosegli, je potrebna polna angažiranost ne samo članov operativnega vodstva, ki so dolžni odigrati svojo vlogo v organiziranju in zasledovanju poslovnih rezultatov iz meseca v mesec, temveč morajo v teh prizadevanjih imeti svoj prostor tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi od delavskega sveta podjetja in vseh njegovih izvršilnih organov do svetov delovnih enot. Zakonski in gospodarski ukrepi, ki so prišli v veljavo že lani, ter smo že računali nanje, z gospodarskim planom, bodo letos prišli do polnega izraza. Ti ukrepi za stabilizacijo našega gospodarstva nas postavljajo v še bolj zaostren položaj. Tega se mora zavedati vsak član kolektiva, ker bomo samo z boljšim delom in prilagajanjem zaostrenim zahtevam lahko zagotovili lastno eksistenco in možnost za napredek. V letošnjem letu bo premalo, če se bomo trudili le za likvidnost. Če je bilo gradivo gospodarskega plana za nekatere nerazumljiva zbirka številk ali abstraktnost, mora biti zasledovanje mesečnih gospodarskih planov v vsaki delovni enoti, dovolj razumljiva in konkretna delovna dolžnost. Da bomo to dosegli, bomo informiranju morali letos posvetiti še večjo skrb, predvsem informiranju v neposredni obliki na rednih mesečnih sestankih po oddelkih. Delovne ljudi moramo pritegniti ne le k fizičnemu, temveč tudi miselnemu sodelovanju. Angažiranost samo ozkega kroga vodilnih in vabljenih članov vodstev samoupravnih organov in organizacij je danes premalo za dosego polnega — trajnega — uspeha. S. G. 9. marca bomo dali kri Bliža se dan, ko bo zopet slišati šepet: Saturnus daruje svojo kri, daruje najdragocenejši sok, sok življenja. Devetega marca bomo zopet pokazali svoj veliki čut humanosti in razumevanja do sočloveka v nesreči. Glejmo, da bodo naše vrste krvodajalcev še bolj številne. Odzovimo se vsi, ki se čutimo zdravi. Po svetu v vojnah umira na tisoče ljudi. Groza nas obide, ko gledamo te strahote po televiziji ali na filmskih platnih. Umirajo možje, žene, otroci. Srečni smo, ker živimo v miru. Toda število smrtnih žrtev tudi pri nas narašča. Pobirajo jih prometne nesreče, drugi izdihnejo zaradi hude bolezni, nekaterim preneha biti srce na operacijski mizi. Koliko bi jih šele bilo, če ne bi bilo nas, ki smo pripravljeni tiho in z vsem srcem pomagati. Ponosni smo, ker se naš krvodajalec ne vpraša, komu bo darovana njegova kri, temveč jo daruje z edino željo, da pomaga človeku v sili, ne glede na njegov socialni in družbeni položaj. Pri svojem plemenitem dejanju ostane anonimen In ne pričakuje zahvale bolnika, temveč mu že zadošča občutek zadovoljstva, da je opravil najbolj plemenito delo. Pomagajmo, da ne bo sirot, ki bi jokale za starši in da ne bo mater, ki bi izgubile svojega otroka. Odzovimo se v čim večjem številu in pokažimo, kako velika je socialna zavest našega kolektiva. Marija Bergant pri Škarjah v oddelku pokrovov obrata embalaže, kjer dan za dnem razr®" zuje litografirano pločevino Poslovila sem se! Vse pride in vse mine. Naše življenje je podobno letnim časom. Nastane detinstvo, kot nežna in lepa pomlad. Skozi to pomlad rasteš, se razvijaš in raz-cveteš. Nemudoma pa prihiti od nekod neznan veter, ki pod oblastjo narave med cvetjem opravi svoje delo. Omenjeni naravni potek življenja, čeprav ima svoj konec, še ni tako tragičen, kot je videti, če ne poseže vmes vrtinec, ki vrti in suče in ne neha brez posledic. Kakor mnogi sem tudi jaz preživela ta vrtinec. Doma sem iz Bele krajine, rojena v Radencih ob Kolpi. Vas stoji v kotlini na ravnem polju. . Sredi yasL ®toii zapuščena šola, v kateri sem začela in končala^ osnovno šolo. Blizu šole stoji cerkvica s pokopališčem. Tam mi počivajo starši, brat in sestra, nekaj sorodnikov in prijateljev. Ko mi je bilo de-vetnajst let, torej leta 1941, sem se poročila in poslovila od doma. Poročila sem se z Francem Lasičem iz Zapudja. Bil je dvaintridesetletni vdovec s šestletno ^erkico. Torej odšla sem dvajset kilometrov daleč • ,.,oma v hribovsko vas Zapudje. Moj mož Franc je bil zelo uren in delaven človek. S prirojenim hu morjem in petjem je vedno vedril sebe in navzoče. Druga svetovna vojna je tedaj že vrtinčila tudi Po naši domovini. Nemški in italijanski okupatorji so nas zasužnjili. Kot zvesti otroci svoje domovine ?rao sa j'm uprli. Mnogi smo že v zgodnji mladosti žrtvovali domove, vse imetje in zdravje. Mnogi so uah svoja mlada življenja. Med njimi je bil tudi moj moz in njegov sedemindvajsetletni brat s šestimi sovaščani. Po izdajstvu so pridrveli italijanski fašisti i 8- 19f2 že v zgodnjih jutranjih urah ter zažgali celo vas in po mučenju ustrelili osem najbolj krepkih moz in fantov. Tragedija je trajala od pol šestih zjutraj pa do enajstih dopoldne. Mlajše vaščane in nekaj deklet ter hrano, ki so jo naropali po vasi, so morali sami vaščani s svojo živino in vozovi peljati na rasistično^ postojanko. Kako jim je bilo pri srcu, ko so zapuščali svojce, žene in otroke, brez strehe, brez nrane in brez vsake pomoči, izpostavljene življenjski nevarnosti pred sovražnikom? Krepki sinovi in očetje so sli v internacijo na otok Rab. Tisti, ki niso tam za večno ostali, so prinesli posledice na zdravju in ze počivajo v preranem grobu. Težko je bilo njihovim ženam in otrokom, še težje je bilo nam, ki nismo imele vec upanja, da se morda še kdaj vrnejo. Vedele smo, da je konec njihovega življenja in da jih mo-amo cimprej pokopati. Zapregla sem svoje vole ter pomočjo sotrpink vseh osem mož naložila na voz m jih odpeljala na vaško pokopališče. Osem žrtev, n?e? katerimi je bil tudi moj mož, smo brez krst Zložile v en grob, ki so ga izkopali trije starčki. Po-Kopa e smo jih brez duhovnika, zvonenje je bil naš jok, kropile so jih solze. - Ob tragediji sem ostala s sedemletno pastorko, s Šestmesečnim sinkom in s hčerko, ki mi je šele dva meseca pod srcem spala. , 'z maščevanja do sovražnika sem v raznih oblicah podvojila svoje delo za NOB in trdno vztrajala uo konca. Životarila sem iz leta v leto v delno poganom kmečkem poslopju na hribovskem posestvu, gročila sem se drugič, ali ni bilo sreče. Drugemu cetu so bili moji otroci večja ovira kot pa moja r^ftua ženska privlačnost. Čeprav sem tudi njemu odda še dva otroka, sem kljub temu ostala zopet ama, prepuščena sama sebi. Še dolgo sem z otroki ivotarila doma. Ko so že malo odrasli so morali iti . . m8, ker nisem mogla več dalje. Celotno oskrbo u solo jim je nudila ZB. Drugi šestnajstletni sin se [m_ je leta 1960 smrtno ponesrečil v Ljubljani. Zopet ^ezak udarec, zopet je nastala neozdravljiva rana. I ®.c. kot eno leto po njegovi smrti sem bila skoraj lot-J,ena z razumom. Nekam sem hotela zbežati. Že v etrn sem se vseeno težko odtrgala od doma, ni šlo orugače. Življenje me je prisililo, da sem si uredila vojno dobo iz NOB ter šla s trebuhom za kruhom. Ker nisem imela stanovanja sem šla za gospodinjsko pomočnico, kar pa nisem bila dolgo. Počutila sem se "^ečnov srečni družini. Pustila sem. Naključje me je zaneslo v »Saturnus« — bila sem sprejeta. Ker mi zdravje več ne dopušča, sem motala po devetih letih in devetih mesecih zapustiti delo in se invalidsko upokojiti. Moj namen je, da ostanem pozimi v Ljubljani v garsonjeri, ki mi jo je dodelila ZB. Poleti bom šla ‘3?rr’?v v Belo krajino, kjer bom obujala spomine na made, srečne in nesrečne dni. Čeprav sem bila v ovarni »Saturnus« mnogokrat nejevoljna ob svoji bo-e?n1, ki mi je podvojila napore, sem dolžna izreči anvalo. Iskreno se zahvaljujem vsem vodilnim za pri-nanje, odpravnino, posebno pa, da so mi omogočili Priti do zasluženega cilja, še enkrat Iskrena hvala! „,,Ll®P° pozdravljam tudi bivše sodelavke okroglega oddelka- Marija Lasič Srečo ustvarjajo odnosi, ne denar 8. marec, »dan žena«, ta imenitni praznik, ki ga vsi radi praznujemo. Nekdaj posvečen boju za enakopravnost žensk z moškimi, danes pa prizadevanjem za njihov svetlejši prostor v družbi. Običaj je, da imamo za ta praznik kak poseben pogovor s »posebno« — največkrat problematično socialno — vsebino v našem glasilu. Tokrat smo spet premišljali, katero tovarišico bi izbrali za pogovor. Pri nas si pri takem iskanju res ni treba beliti glave. Toliko nas je in še posebno tovarišic, da »poseben« primer laže najdeš kot v Nami robec. Seveda se je pri tem zelo težko odločiti. Lahko bi imeli pogovor na primer z najmlajšo, najstarejšo, s tisto z najdaljšo delovno dobo v našem kolektivu. S tovarišico z največjim številom otrok, z najbolj oddaljenim stanovanjem. Lahko s tako, ki se ji je uspelo preriniti najvišje po stopnišču med kraljestvo moških položajev. Ali s tako, ki je po zavoženi mladosti postala zgledna žena in mati. Pogovarjali bi se lahko tudi s tako, ki se je po dolgih letih trpljenja rešila svojega moža pijanca ali tatu. Lahko z ozdravljeno alkoholičarko ali tudi ne. Za pogovor bi lahko prosili nekoč visoko funkcionarko, udarnico, partizanko, hčerko v vojni ubitih staršev. Lahko nepismeno Saturnu-žanko, ali tako, ki si rešuje svoj standard še z delom ob večerih kot ženska. Lahko tudi tako, ki popoldan opravi še dve službi zato, da preživi sebe in da omogoči otrokom študij. Morda tako iz barake, iz kletnega stanovanja ali pa iz vile. Pogovarjali bi se lahko tudi z onimi, ki so jim naši stroji vzeli lepoto ženske roke. Lahko bi... lahko ... Naštevajte vi sami, saj se poznamo, saj poznamo življenje. Naš delovni kolektiv pa je kot življenje, življenje vseh dimenzij, vseh socialnih, moralnih in drugih mer. Kot drugod se pretaka življenje ljudi, kot reka, ki zjutraj teče v posodo, popoldan pa iz nje, dan za dnem, v tovarno in iz nje, že 52 let. ODLOČILI SMO SE ZA ŽENSKO Z DVOJNIM PRAZNIKOM Izbrali smo si Tilko Cerarjevo, ki dela v Saturnusu že dvajseto leto in skoraj toliko v galvani sedanjega obrata avtoopreme. Izbrali smo si jo zato, ker ima 8. marca dva praznika. Nan žena je tudi njen rojstni dan. — Že skoraj dvajset let delate v galvani, ki spada med najti žje delovne pogoje pri nas. Kje ste delali pred to zaposlitvijo? — Delala sem na rajonu OF na Viču. Po porodu in bolezni st m ostala tri leta doma, nato pa sem se zaposlila tu. — Je bila težka sprememba iz pisarne v tovarno, k galvanski kadi? — Nobenih težav ni bilo, ker sem bila naučena delati in sem vsako delo spoštovala. Prišla sem s kmetov, kjer sem kot dekle trdo delala. — Ali i.te bili nasploh brez težav? — Njim se le malokdo Izmuzne. Vse do poroke sem delala vse dneve in vse praznike, poleg službe še za stanovanje. To je bilo trpljenje. nosila hčerki v privatno varstvo. — Stanovanjskih težav nimate več? — Pred šestimi leti je mož dobil pri Javnih skladiščih trosobno stanovanje v odkup. Še sedaj ga odplačujeva, vendar sva že na konju. — Ste že stara mama? — Trikrat že, pa me nič ne moti, nasprotno, osrečuje me, vsi so moji. — Kaj je za vas sreča? -— Razumevanje v družini, dobri odnosi s sodelavci, sosedi in z vsemi ljudmi. Ne denar in bogastvo. Če bi tega bilo več, bi se morda prepirali. — Se s saturnuško plačo da živeti? — Da se. Ne v razkošju, skromno in po pameti. — Ste preživljali tudi težja obdobja v tovarni? — Najtežje je sedaj. Vedno smo se dobro razumeli in z veseljem sem prihajala v službo. Zadnje čase pa je vse težje. — Zakaj? — Prihajajo novi delavci, občutek imam, da so ti pov- sem drugačni — vsaj nekateri. Kalijo vzdušje s slabim odnosom do dela in sodelavcev. Morali bi biti strožji do njih. Tudi do takih, ki delajo zdrahe. — Se čutite zapostavljeno? — Me, ki smo že dolgo v Saturnusu, imamo pogosto občutek, da so pomembni samo novi, samo do njih se trudijo. Podoben odnos kot do novega ali starega stroja. — Prosti čas? — Včasih smo mnogo kolesarili in hodili na izlete. Sedaj varujem otroka mlajše hčerke. Menjavava si »šiht« in zato ni časa. Mož pa je hud navijač za nogomet, košarko in hokej. Smo pa vedno skupaj, zelo smo navezani eden na drugega. — Kaj mislite o prazniku žensk? — Vsako leto smo deležne pozornosti. Hvaležna sem zato in za vsako še tako skromno darilo. V Saturnusu se na to ne pozabi. Nekatere pravijo, da bi morale imeti prost dan, toda kam bi pa prišli, saj bi tovarna obstala, to pa veliko stane. zapisal S. G. — Vas je potem mož »rešil«? — V dvoje je več moči, še mnogo je bilo treba tudi v dvoje potrpeti. Mož je po enem letu dobil stanovanje in je bil ta problem rešen. Bili pa so otroci. Ni bilo vrtcev. Pol ure daleč sem GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666 — Ureja uredniški odbor: Slavko Gerllca, Roman Kokall, inž. Majda Kušar, Miloš Mikolič, Franc Oražen, inž. Tomo Perme, Anamarija Verden. Odgovorni urednik: Slavko Gerlica, telefon 313-666-78 — Tiska tiskarna PTT Ljubljana — Rokopisov ne vračamo. Saturnužanke in izobraževanje V kapitalističnih deželah je marsikje izobrazba še vedno privilegij bogatih. V deželah, ki še niso svobodne, puščajo gospodarji prebivalce na čim nižji stopnji znanja, saj jih rabijo le za težka fizična dela, vodstvene in vodilne funkcije pa opravljajo ljudje iz vrst vodilne »kaste-. Ker je za zatirane narode značilno, da jim ni dana možnost izobraževanja, ni čudno, da je ena izmed prvih nalog po dobljenih revolucijah, organizirati sistem šolstva in izobraževanja prebivalstva. In vse dežele v razvoju, ko govore o svojem napredku, poudarjajo med prvimi dosežki vključevanje državljanov v različne šole. Ponosni so na obvezno šolanje, na število diplomantov na različnih šolah. Po vojni, leta 1945, je bila tudi ena izmed naših glavnih nalog čim bolje organizirati šolsko mrežo in zagotoviti predavateljski kader, vključiti vse šoloobvezne otroke v šole ter omogočiti vsem državljanom šolanje na vseh stopnjah. Prešli smo na obvezno osemletno šolanje. Napredek na področju šolstva zahteva dodatna sredstva. In če jih dajemo, jih dajemo zato, da bo napredek naroda na vseh področjih hitrejši in življenje lepše. Tudi starši govore svojim otrokom, kadar je vprašanje šolskega uspeha, naj se uče, saj se uče za sebe, imeli bodo boljši kos kruha. Ko prebiramo rezultate o napredku šolstva, se vendarle zamislimo ob podatkih in razpravah, ki se razvijejo ob vprašanjih šolstva. Velik odstotek otrok ne konča uspešno osemletke, tudi diplomira premalo slušateljev, ali pa tudi ne končajo študija pravočasno. Zategadelj tudi v naši tovarni dajemo velik poudarek izobraževanju. Dajemo sredstva in pričakujemo rezultate. Čim več članov kolektiva je vključenih v izobraževalni proces, tem višja bo raven znanja naših delavcev. S tem pa si zagotavljamo tudi možnosti, da se bo v tovarni marsikaj spremenilo oziroma izboljšalo. Kljub napredku na področju izobraževanja v tovarni pa mora izobraževanje potekati organizirano in skladno s potrebami in razvojem tovarne. Boljša organizacija dela, novi tehnološki postopki, moderni stroji, bodo v prihodnje zahtevali več strokovnega znanja. Vendar se kljub uspehu na področju izobraževanja v tovarni lahko zamislimo ob strukturi kandidatov, ki nadaljujejo šolanje. Smo tako imenovana »ženska tovarna«. Preko 1100 delavk je v njej, vseh starosti od mladoletnih delavk do tovarišic, ki bodo jutri ali pojutrišnjem odšle v pokoj. Trideset do petintrideset let so štancale ali stregle strojem, pa vendar v vseh letih dela niso obiskovale ne seminarjev ne nadaljevale šolanja na kakšni šoli. Pa pravimo, saj to je preteklost. Kako pa je danes? V tovarno prihajajo in bodo še prihajale po končanem študiju mlade intelektualke - naše štipendistke. Teh je malo in le določenih poklicev. Niti ene štipendistke nimamo, ki bi se šolala na šoli tehniških ved, pa vendar prevladujejo v proizvodnji ženske delavke. Tudi naše članice kolektiva nadaljujejo šolanje samo na ekonomski srednji šoli in le ena delavka na višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru. Delavke iz proizvodnje se vključujejo predvsem v strojepisne tečaje in dvorazredne administrativne šole. Seveda v omejenem številu, ker za- radi proizvodnih nalog ni mogoče ustreči vsem kandidatkam, da bi delale dopoldne. Zato je odbor za delovna razmerja in izobraževanje odobril določenemu številu delavk iz vsakega obrata možnost šolanja in s tem samo dopoldansko delo. Prihodnje leto pa bomo ugodili še drugim prosilkam Kvalifikacijski sestav naših članov kolektiva je zelo pester, zato se res sprašujemo, zakaj naše zaposlene tovarišice ne kažejo večjega zanimanja za nadaljnje šolanje, za šolanje za pridobitev različnih kvalifikacij in ne le pisarniških. Morda pa bi želele. Prav gotovo vsak človek želi v življenju napredovati, želi si boljše delovno mesto, želi si več znanja in ne nazadnje tudi napredovanje na delovnem mestu. Žal vse zaposlene tovarišice nimajo možnosti, da se vključujejo v dopolnilno izobraževanje. Obremenitve so velike: redno delo v tovarni, zlasti izmensko delo je velika prepreka za 'vključevanje v razne šole. Tu so tudi domače obveznosti. Kdo naj varuje otroke v večernih urah itd. Obveznosti, ki bremenijo delavko v današnjem času, jo postavljajo v neenak položaj s tovariši. Če je naš cilj dvigniti celotno raven širokega znanja pridobiti več znanja za delo članov kolektiva in seveda v proizvodnji in v strokovnih službah, potem je naša dolžnost, da delavki, ki ustvarja v delovni organizaciji velik delež presežne vrednosti, o kateri naj tudi enakopravno odloča, namenimo za izredno nadaljnje izobraževanje. Naloga samoupravnih organov in strokovnih služb je, da v letu 1973 problematiki izobraževanja posvetijo posebno skrb, zlasti še dopolnilnemu izobraževanju naših delovnih tovarišic. Nekaj nasvetov za ženske, ki sedijo Če sedimo dalj časa, se nehote zgrbimo. Popustijo trebušne mišice v hrbtenici, ki se zvije, kar ima zelo slabe posledice predvsem pri mlajših osebah. Pri sedenju ohlape poleg drugih mišic tudi mišice sedala. Ker ne delajo, porabijo hrano, ki jim jo dovaja kri zato, da ustvarijo prekomerno plast maščobe. Mast se kot blazina odlaga okoli bokov na zadnjici in na trebuhu. Posledica so trebušček, zaliti boki in stegna. Vse te nevšečnosti pa stopnjuje še dejstvo, da je večina ženskih poklicev, pri katerih sedimo, navadno vezana na zaprt, slabo prezračen prostor. Glavno sredstvo, ki ga imamo proti temu, je telovadba. Telovadimo predvsem s tistimi mišicami, ki pri sedenju ne delajo, to so mišice sedala in stegna ter trebušne mišice. Nujna pa ni samo tista telovadba, ki jo opravimo zvečer pred spanjem, telovaditi moramo tudi med delom pri sedenju, le da smemo takrat delati samo tiste vaje, ki ne vzbude pozornosti. Delamo torej vaje pri katerih sicer napenjamo mišice, gibamo in premikamo se pa pri tem le malo. 1. Sede na stolu dvignemo nogi istočasno od tal tako visoko, da dosežemo s koleni spodnjo ploskev mize. Prsti nog se naj ne dotikajo tal. Vajo delamo tako, da se z rokami opremo ob mizo, še bolje pa je, da vajo opravimo brez pomoči rok. Pri tem telovadijo trebušne in dolne hrbtne mišice ter nekatere mišice na stegnih. 2. Večkrat zravnamo hrbtenico. 3. Potegnemo vase trebuh. 4. Istočasno napenjamo mišice, ki širijo stegna in tiste mišice, ki jih vlečejo skupaj. Pri tej telovadbi se ne gibamo, mišice pa le telovadijo. Vse vaje napravimo večkrat med delom. Kadar moremo, vstanemo s stola in napravimo tudi nekaj korakov. Vsaka sprememba iz sedenja je namreč telesu zelo dobrodošla vaja. Ženska, ki pri poklicu sedi. naj tudi poskrbi, da se bo vsak dan nahodila po svežem zraku. Ko delo konča, naj gre domov peš, pa se bo mimogrede naužila svežega zraka. Koristno je tudi, ako se redno vozi s kolesom. Kolesarjenje je namreč zelo dobra telovadba predvsem za tiste ženske, ki mnogo sede. Tudi doma naj si skuša najti delo, pri katerem se bo gibala in pripogibala. Večerna telovadbe ne smemo zanemariti. Takrat ste bolj sproščene v obleki in gibih. 1. Napravimo vsaj deset počepov. 2. Na tleh leže dvigam0 noge preko glave (desetkrat) 3. Leže na hrbtu skrčim0 noge v kolku in jih poteiO krčimo in istezamo kot da gonimo kolo. 4. Stoje krožimo v pasu < zgornjim delom telesa. 5. Stoje dvignemo izteff njeno desno nogo do vodoravne lege. Vajo napravim0 potem še z levo in jo izm°' noma večkrat ponovimo. 6. Stoje dvignemo kolen0 do čela, se pri tem zgrbi' mo, nato pa se sunkom0 zravnamo in iztegnemo nog0 nazaj. Vajo ponavljamo vs°i desetkrat izmenoma z desn° in levo nogo. Ženska, ki mnogo sedi, n°J pazi tudi na prehrano. Uživa naj le lahko prebavljive j0-di, ki niso mastne in ne n°' penjajo. Pred službo naj z°' užije nekaj malega; nlkako< ni dobro, če sedi s polniO1 želodcem. Ernest Marguč saa&aa saa^ajasa * saa&aja&a # iiiaiiaa saa^sasa _ Rada Šikmar, devetnajstletno dekle, doma iz Bosne, je pris'a v Ljubljano pred tremi leti. Njena delovna pot se je začela v tovarni Zmaj, nadaljevala v Kartonažni, sedaj pa je že dve leti in pol zaposlena pri nas, v montaži avtoopreme. Dokler je stanovala pri teti, je bil njen dan preobremenjen. Osem ur je delala v Saturnusu, ostali del dneva Pa je delala pri teti za stanovanje in hrano, čeprav i je tudi plačevala. Rešitev je iskala v tem, da se je preselila. edaj plačuje za stanovanje 500 dinarjev mesečno, od njene , P ostane povprečno približno 600 dinarjev, kar po-Dl m3 hrano i° druge drobne izdatke, ki jih ni malo. v vPrašanje, kako preživlja prosti čas, je odgovorila. »Ko pridem domov, si najprej skuham kosilo, nato malo seSPr?V'm 'n Postorim vse, kar je potrebno. Včasih sem o . ze*° rada ukvarjala z ročnimi deli, zdaj pa me pri tem lra toka, ki sem sl Jo poškodovala na delovnem mestu.« sin Z . rada bi končala osemletko, vendar pravi, da ji „„.Vens"i jezik še vedno dela precej težav, kar bi jo prav gotovo oviralo pri študiju. G'ede praznovanja osmega marca je mnenja, da bi ga ki .lnl