PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANI, PETEK, 5. JULIJA 1963
»DELO« IZHAJA OD I. MAJA 1939 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 8. OKTOBRA IBM USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
LETO V., ŠTEVILKA 182 # CENA 20 DIN
GLAVNI UREDNIK JO2E SMOLI Or»rr>vOFNI UREDNIK MAFJAN JAVORNIT1
Prva izdaja
V osvobodilnem boju so korenine uspehov v razvoju naše socialistične skupnosti
Na proslavi dneva borca in 20-letnice bitke na Sutjeski je ob otvoritvi mladinskega centra na Tjentištu govoril podpredsednik republike Aleksandar Rankovič
TJENTISTE. 4. jul. (Tanjug). S soncem obsijana dolina Sutjeske je zgodaj zjutraj nudila veličastno sliko. Po cesti od Foče proti Tjentištu in do Gacka so se vile kolone avtobusov, kamionov in avtomobilov. Današnji proslavi dneva borca in legendarne bilke so prisostvovali ljudje skoraj iz vseh krajev naše države. Raznobarvne zastave, pisani transparenti in »mesta iz platnenih hišic« so čez noč zrastli na kraju ene najslavnejših bitk naše ljudske revolucije. Prebivalci teh naselij so prišli na Tjentište v' part ižanskih pohodih. Bili so to pripadniki raznih družbenih organizacij — planinci, taborniki in člani Počitniške zveze. Partizana Jugoslavije ter drugi, katerih pridne roke so polna tri leta gradile mladinski center. V tem modernem naselju pavi-ljonskega tipa so mladini na voljo najrazličnejša sredstva za počitek, razvedrilo in športno rekreacijo.
Točno ob desetih je na miting v Tjentište prispel podpredsednik republike Aleksandar Rankovič v spremstvu predsednika Centralnega komiteja Zveze mladine Jugoslavije Tomislava Badovinca. Pred svečano tribuno je tovarišu Rankovieu raportiral komandant sarajevske vojne oblasti generalpolkovnik P_e-ro Kosorič. Toplo pozdravljen je Aleksandar Rankovič
stopil na svečano tribuno skupaj s članoma CK ZKJ Kočo Popovičem in Slobodanom Penezičem. predsednikom skupščine SR BiH Ra-tom Dugonjičem, podpredsednikom skupščine SR Slovenije Marjanom Brecljem, podpredsednikom Zveze zdru-
Nadaljeva.i;e
na zadnji strani
Govor Aleksandra Rankoviča
Tovarišice in tovariši, fantje in dekleta.
To srečanje z vsemi vami, z našo drago mladino iz vseh krajev socialistične Jugoslavije na tem zgodovinskem mestu, mi je v posebno zadovoljstvo.
Vi se že več let zbirate na področjih Sutjeske in tu na Tjentištu, da se seznanite ne samo z izrednimi naravnimi lepotami teh krajev, marveč predvsem z zgodovinskimi dejstvi in mesti, na katerih so se odvijali boji med V. sovražno ofenzivo. Mladinski center, ki ga danes svečano odpiramo, je rezultat tega tradicionalnega zbiranja naše mladine. Treba je bilo ustvariti vse potrebne pogoje za zbiranje miadfih rodov na tem zgodovinskem kraju naše revolucije. V tem je pomen vloge tega na novo zgrajenega mladinskega centra na Tjentištu.
m
RANKOVIČ NA TJENTIŠTU — Na veličastni množični proslavi na Sutjeski je včeraj govoril podpredsednik republike Aleksandar Rankovič
Telefoto: Tanjug
Zmerom, kadar se mudimo na Sutjeski, si ne moremo kaj, da ne bi obujali spominov na dneve in dogodke, ki so se odigravali tu, in da ne bi izrazili naše hvaležnosti borcem in herojem Sutjeske. Pred 20 leti se je na tem zgodovinskem mestu bila ena izmed odločilnih bitk za svobodo našega ljudstva, za srečo in bodočnost njegovih mladih rodov. Sutjeska je popisala najslavnejše strani naše zgodovine. Tu sta se brezmejno junaštvo in revolucionarna zavest naših borcev dvignila visoko nad sile fašističnih osvajalcev in še enkrat pokazala, da je končna zmaga vedno na tisti strani, ki 'je moralno močnejša in ki se bori za svobodo. Znano je, da je bila bitka na Sutjeski do kraja neenak boj naših borcev proti šestkrat močnejšemu sovražniku in njegovim posebej pripravljenim enotam, ki so bile zelo dobro oborožene, opremljene in spočite. Vse to je manjkalo našim enotam, ki so bile takrat stisnjene na ozkem in krševitem težko dostopnem prostoru, toda kljub tem, za naše borce neugodnim pogojem in okoliščinam, se sovražniku njegov naklep ni posrečil. Mi smo našo zmago tu plačali s potoki krvi naj-dragocenejših človeških življenj, toda zato je bila Sutjeska še en poraz sovražnika v štiriletni borbi proti narodnoosvobodilni vojski. Ta zgodovinska zmaga nad sovražnikom je bila zmaga slehernega našega borca posa-mez in vseh skupaj, ker je bila vera v upravičenost borbe neomajna, ker je bila prepričanost o boju proti okupatorju tudii v - najbolj kritičnih trenutkih neskaljena.
In danes, ko se spominjamo slehernega borca in slehernega junaštva vsakega mesta in grička, s katerih so ju-rišali heroji, lahko rečemo, da so to bitko, ki simbolizira junaškega duha naše revolucije, lahko dobili samo neomajni borci za stvar delavskega razreda in svojega
(Nadaljevanje na 3. strani)
Slovesnosti po državi
LJUBLJANA, 4. julija — Iz Tanjugovih poročil povze mamo, da so dan borca svečano proslavili po vsej državi. V Sarajevu so ob zvokih žalne koračnice položili vence na grobove narodnih herojev pred spominsko ploščo borcem za osvobitev. mesta ter na grobove žrtev fašističnega nasilja.
V Banjaluki in okoliških krajih so trajale proslave že več dni. Bile so povezane z vrsto pomembnih datumov iz zgodovine NOB. Danes pa so v tem mestu odkrili spominska kipa narodnima herojema Radu Vranješeviču in Vahidi Maglajliču. V Zvomi-ku so položili vence na spominsko ploščo Filipa Kljaji-ča-Fiče. Družbene organizacije iz Travnika so položile vence na spomenik padlih borcev na Guči gori, nedaleč od Srebrenice pa so odkrili kostnico žrtvam fašističnega nasilja.
V Zagrebu so položili vence na grobnico narodnih herojev. V okviru proslave dneva borca je predsednik Sabora Hrvatske Ivan Kraja-čič izročil v obratovanje tovarno ivemih plošč v Novi Gradiški. V Pulju so odkrili spominski kip narodnemu
Delegacija CK KP SZ bo zagovarjala smer svetovnega komunističnega gibanja
Sporočilo CK KP SZ pred današnjimi razgovori s KP Kitajske
Nadaljevanje
na zadnji strani
MOSKVA, 4. jul. (Tanjug). Današnja moskovska »Pravda« objavlja sporočilo CK KP SZ, v katerem je rečeno, da bo »delegacija CK KP SZ na pogajanjih z delegacijo CK KP Kitajske — začela se bodo jutri v Moskvi — dosledno zastopala smer, sprejeto na XX., XXI. in XXII. kongresu KP SZ, in zagovarja skupno smer svetovnega komunističnega gibanja, podano v deklaraciji in izjavi z moskovskih posvetovanj.
Sporočilo pravi, da bo delegacija KP SZ težila za tem, da bi dosegli boljše ineaseoojno razumevanje med obema partijama v najvažnejših vprašanjih so-ciopnega svetovnega razvoja in da bi ustvarili ugodno vzdušje za pripravo in sklicanje mednarodnega posvetovanja komunističnih in delavskih partij.
CK KP SZ opozarja v sporočilu na svoj prejšnji predlog, naj bi napravili konec odkriti polemiki v komunističnem gibanju, da bi tako prebrodili nastale težave in nesoglasja in poudarja, da se KP Sovjetske zveze v dejanjih drži te poti. Toda »v nasprotju z doseženim soglasjem CK KP Kitajske nadalje zaostruje polemiko« in je v svojem pismu z dne 14. junija »ponovno klevetniško in neute-
Britanske vojaške okrepitve za Gvajano
LONDON, 4. jul. (Tanjug!. Davi so poslali v Gvajano od red britanskih čet, ki šteje 145 vojakov. Kakor pravijo uradni krogi, so te okrepitve poslali na zahtevo britanskega guvernerja v Gvajani zaradi poslabšanja položaja v koloniji.
Pričakujejo, da bo morda v kratkem odšlo v Gvajano še 400 vojakov, ki so v pripravljenosti. Iz tega sklepajo, da se zaostruje napetost v britanski Gvajani. Današnji »Daily Herald« poudarja, da ameriška vlada podpira vodjo opozicije v Gvajani Burn-hama v boju »proti drugemu Castru«, kot imenuje Wa-shington premiera Cheddija
meljeno napadel Komunistično partijo Sovjetske zveze in druge bratske partije«.
Centralni komite poudarja, da se mu ni zdelo smotrno, da bi v tem trenutku objavili v sovjetskem tisku pismo Centralnemu komiteju KP SZ z dne 14. junija, ker bi to terjalo odkrit odgovor in bi se zaostrila polemika.
Toda Centralni komite KP Kitajske je 1. julija objavil novo sporočilo, »v katerem v lažni luči prikazuje nagibe, ki so napotili CK KP Sovjetske zveze, da v tem trenutku ne objavi pisma CK KP Kitajske v sovjetskem tisku«. »Iz sporočila CK KP Kitajske je razvidno, da voditelji KP Kitajske ne želijo, da bi napravili konec polemiki in izgladili sedanja nesoglasja.«
Sporočilo CK KP SZ nadalje opozarja na to, da si razni kitajski državljani, med njimi tudi sodelavci kitajskega veleposlaništva v Moskvi, prizadevajo razpe-
Nadaljevanje
na zadnji strani
:: - ■
■■■ .
VODIŠKA PLANINA NA JELOVICI, kjer je bila včeraj osrednja proslava dneva borca v ljubljanskem okraju. Ob tej priložnosti so odprli tudi novi partizanski dom..	Foto:	Dolinšek
Praznik partizanske Jelovice
Slovesna otvoritev partizanskega doma na Vodiški planini
LJUBLJANA. 4. julija. — še pred osmo uro zjutraj so začele voziti kolone osebnih avtomobilov, avtobusov in motornih koles iz Radovljice. Selške in Bohinjske doline proti Jelovici, kjer je bila osrednja proslava dneva borca. Do desetih se je na Vodiški planini, sredi Jelovice, zbralo približno 8.000 ljudi, med njimi družbeni in politični delavci ljubljanskega okraja in številni borci revolucije s spomenicami in odlikovanji na prsih.
Na proslavi je govoril državni podsekretar v zveznem sekretariatu za industrijo Vinko Hafner. Potem ko je opisal zgodovinske dogodke na partizanski Jelovici, je med drugim rekel:
— Praznik, kot je današnji, ni samo slovesnost starih vojnih tovarišev, temveč nas vseh, praznik socialistične domovine. Vsi, ki smo doživeli vojno, vemo, kaj pomeni ta beseda. Zato želimo.
Na dan borca po Sloveniji
NOVO MESTO, 4. jul. — V Hinjah v Suhi Krajini so dopoldne slovesno odkrili grobnico in spomenik več kot RO padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja. Na slovesnosti je govoril član okrajnega komiteja ZKS inž. Jože Legan. Proslavi je prisostvovalo več sto domačinov in svojcev padlih borcev.
Popoldne pa so prav tako v okviru proslav dneva borca odkrili v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah spominsko ploščo 38 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz tega kraja.
ROMANIC
MARIBOR, 4. julija — Dan borca so v mariborskem okraju proslavili s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami. V krajevnih in občinskih organizacijah Zveze borcev so pripravili proslave in slavnostne akademije, na
da bi vojne ne bilo nikoli več, čeprav smo pripravljeni braniti vedno vse, kar imamo.
Slovesnost ob dnevu borca pa so združili tudi z otvoritvijo partizanskega doma na Vodiški planini. Član predsedstva ZZB NOV ljubljanskega okraja Ivan Bertoncelj je v pozdravnem govoru poudaril:
— Dom, ki ga danes odpiramo, ne bo samo okrevališče borcev naše revolucije, temveč tudi pomemben spomenik dogodkov iz narodno-
osvobodilne borbe. Gradnja doma je bila tesno povezana z gradnjo ceste — najprej od Bodlajke do Vodic ter končno do doma. Izreči je treba priznanje kolektivu gozdnega gospodarstva Bled in zahvalo vsem kolektivom, zavodom ter ustanovam Gorenjske, ki so s svojimi prispevki omogočili dograditev partizanskega doma.
Po pestrem kulturnem programu, ki so ga izvajali pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, pevski zbor »Svobode« iz Krope, recitatorji in godba na pihala kranjske »Svobode«, se je slovesnost spremenila v ljudsko rajanje.
Srečavali so se borci, ki se morda že leta niso videli. Pripovedovali so svoja doživetja in se spominjali 418 tovarišev, ki so padli na Jelovici za boljše življenje in svobodo- V. ČERNELČ
Veselo snidenje rojakov
Piknik ameriških izseljencev na Otočcu
OTOCEC, 4. jul. — Piknika ameriških in drugih rojakov, ki je bil na prostrani jasi v gozdiču ob KrlTi poleg gradu Otočec, se je udeležilo približno petsto naših izseljencev, z njimi pa so prišli številni znanci in sorodniki, tako da se je zbralo vsega skupaj okoli 1500 ljudi. V imenu občinske skupščine Novo mesto je gostom zaželel prijetno bivanje in dobro počutje predsednik občine Novo mesto Sergej Thorževsky.
Nadaljevanje
na zadnji strani
V imenu Slovenske izseljenske matice je pozdravila rojake Zima Vrščajeva in dejala, da je to srečanje lepa priložnost, da se bolje seznanimo in zbližamo Na govorniškem odru so se zvrstili številni rojaki in rojakinje, ter so med drugim govorili Milan Medvešek, upravnik dnevnika »Prosvete«, Jože Martinčič iz Francije, Mary Prislandova, ustanoviteljica Slovenske ženske zveze, Albina Novakova,
John Divjak iz Toronta in drugi. Zahvalili so se za pozornost in dobro organizirano srečanje na Otočcu.
Dolenjska turistična zveza je skupno s predstavniki SIM pripravila zelo prijeten in bogat kulturni program.
Letošnji piknik na Otočcu je bilo veselo, prijetno doživetje in bo ostal našim rojakom kot topel spomin na srečanje v domovini.
S. LENARDIČ
Nova etapa gospodarskega sodelovanja z Mehiko
MEXICO, 4. jul. (Tanjug). Mehiški minister za industrijo In trgovino Raul Salinas Lozano in pomočnik v sekretariatu za zunajno trgovino SFRJ Ljubo Faust sta podpisala sinoči v Mexicu protokola o blagovni izmenjavi in o plačilih med Mehiko in
Nadaljevanje
na zadnji strani
De Gaulle prišel v Bonn
Začetek razgovorov s kanclerjem Adenauerjem
BONN. 4. jul. (Tanjug). Predsednik francoske republike de Gaulle je davi prispel na dvodnevni obisk v Zahodno Nemčijo. Spremljajo ga premier Pompidou, pet članov francoske vlade in več vladnih strokovnjakov. Na bonnskem letališču Wahn so sprejeli francosko delegacijo z vojaškimi častmi. Ob enajstih sta se predsednik de Gaulle in kancler Adenauer že sestala na zaupen posvet.
Hkrati so začeli zasedati tudi trije francosko-zahodno-nemški delovni odbori. Kakor so uradno objavili, razpravljajo v teh odborih o po-
PRIVLACEN SPORED — Ameriški rojaki so z velikim zanimanjem sledili programu domačih plesov in pesmi, ki sta ga na pikniku na Otočcu izvajala
»Slovenski oktet Marolt« in drugi.
in folklorna skupina »France
Iltičnem sodelovanju med obema državama, o izmenjavi študentov in sodelovanju na področju šolstva kakor tudi o vojaških problemih.
Izven prvotnega programa se bo de Gaulle sestal tudi z gospodarskim ministrom Er-hardom, ki naj bi jeseni zamenjal Adenauerja pri krmilu bonnske vlade.
Francosko-zahodnonemški razgovori v palači Schaum-burg naj bi pomenili začetek izvajanja francosko-zahodno-nemškega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga v začetku tega leta v Parizu podpisala de Gaulle in Adenauer. Ratifikacijske dokumente tega sporazuma so izmenjali pred dvema dnevoma.
Prihod petih francoskih ministrov — zunanjega, obrambnega, finančnega in prosvetnega ministra — je že začrtal seznam problemov, ki jih bodo obravnavali na dvodnevnih bonnskih razgovorih. Adenauer in de Gaulle naj bi posebej razpravljala o štirih problemih:	odnosi znotraj
zahodne alianse, kmetijska politika Evropske gospodarske skupnosti, problemi atomske oborožitve in odnosi Zahoda do Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav.
Francosko-zahodnonemški razgovori se začenjajo v posebnem vzdušju glede na nedavni obisk ameriškega predsednika Kennedyja v Zahodni Nemčiji in obveznosti, ki jih je prevzel Bonn ob tej priložnosti. Menijo, da si bo kancler Adenauer zategadelj prizadeval, da bi se v sedanjih razgovorih zgolj manifestirale? zahodnonemško-fran-cosko prijateljstvo in da bi se z njimi le formalno začela dogovorjena posvetovanja.
Hruščov se je vrnil iz NDR
Kennedy In Macmillan ocenjujeta berlinski govor
MOSKVA, 4. jul. — Agencija TASS poroča, da se je prvi sekretar CK KP SZ in predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščov danes vrnil iz Berlina v Moskvo. Skupaj s svojo soprogo Nino, ki jo je državni svet DR Nemčije odlikoval z medaljo Klare Zetkin, je bil premier Hruščov na obisku v DR Nemčiji šest dni.
Namen tega obiska je bil — kakor je izjavil Hruščov — »seči v roko Walterju Ulbrich-tu ob njegovem 70. rojstnem dnevu in zaželeti DR Nemčiji novih uspehov v izgradnji socializma«.
Kot poroča AP iz Washing-tona, je sekretar Bele hiše za tisk Salinger izjavil po včerajšnjem setanku predsednika Kennedyja z njegovimi naj-
ti Tant v Sofiji
SOFIJA, 4. julija (Tanjug). Na povabilo bolgarske vlade je davi prispel v Sofijo generalni sekretar OZN U Tant. Na letališču so ga sprejeli prvi namestnik predsednika bolgarske vlade Živko Živkov, zunanji minister Ivan Bašev in drugi bolgarski politični voditelji kakor tudi šefi diplomatskih misij.
Generalni sekretar OZN bo ostal v Bolgariji tri dni. Razgovarjal se bo z najvišjimi političnimi voditelji Bolgarije in obiskal nekatere bolgarske kraje.
bližjimi sodelavci Harrima-nom, Ballom, obrambnim ministrom McNamarro in načelnikom ameriške agencije za razorožitev Fosterjem, da se zdi ameriškemu predsedniku nedavni govor Hruščova v Berlinu pomemben. Sovjetski premier je ob tej priložnosti ponudil, da podpiše sporazum o prepovedi vseh atomskih eksplozij, razen pod zemljo. Salinger pa je dejal, da bo Kennedy o tem še enkrat razpravljal s svojimi naj-bližjimi sodelavci.
- Po vesteh agencije Reuter iz Londona je premier Macmillan sinoči izjavil, da predsednik Kennedy in on sodita, da je prepoved atomskih poskusov »največja stvar, ki jo lahko storita za mir in napredek človeštva«. To bi bil prvi zares uspešen sporazum med Vzhodom in Zahodom po toliko morečih letih, je rekel Macmillan v zunanjepolitični razpravi v spodnjem domu.
Nadaljevan|e
na zadnji strani
Čestitke Titu, Kardelju in Rankovieu
BEOGRAD, 4. jul. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je po številnih čestitkah, ki so mu jih poslali ob ponovni izvolitvi za predsednika tuji državniki, prejel tudi čestitko predsednika Državnega sveta LR Romunije Gheorghi Gheorghiuja Deja.
Predsednik zvezne skupščine SFRJ Edvard Kardelj je prejel več brzojavnih čestitk tujih državnikov ob izvolitvi za predsednika skupščine. Čestitali so mu maršal Sejma LR Poljske Czeslaw Vycech, predsednik Volkskamere DR Nemčije prof. dr. Johannes Dickmann in predsednik ljudske skupščine CSSR Zde-nek Fierlinger.
Ob izvolitvi za podpredsednika SFRJ je Aleksandar Rankovič prejel čestitke predsednika ministrskega sveta ZSSR N. Hruščova in predsednika prezidija ZSSR L. Brežnjeva. predsednika vlade CSSR Viljema širokega, podpredsednika Državnega sveta LR Romunije Jona Gheorga Maurera in predsednika ministrskega sveta Italije Gio-vannija Leoneja.
Titova čestitka Betancourfu
BEOGRAD, 4. jul. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Venezuele Ro-mulu Betancourtu tole brzojavko:
»Ob narodnem prazniku Venezuele izražam Vaši Ekscelenci v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu iskrene čestitke z najlepšimi željami za tiaginjo venezuelskega ljudstva in za Vašo osebno srečo.«
Lopez Mafeos naj bi dobil belovo
MEXICO, 4. jul. (AP). Med-ameriška agrarna organizacija je objavila, da je v peticiji norveškemu parlamentu predlagala mehiškega predsednika Adcilfa Lopeza Ma-teosa za Nobelovo nagrado za mir. O podelitvi te nagrade odloča v skladu z oporoko znanstvenika Alfreda No-be'» norveški parlament.
V peticiji medameriške organizacije je rečeno, da bi z delitvijo nagrade mehiškemu predsedniku izrekli dolžno priznanje ideji koeksistence med narodi, ki jo uresničuje s svojim dinamičnim vodstvom Adolfo Lopez Ma-teos. »Lopez Mateos je privržen načelom, ki oznanjajo pravico narodov do samoodločbe in osnovne človeške pravice ne glede na raso, vero, spol ali jezik ter je neomajen borec za mir,« poudarja medameriška agrarna organizacija.
Več trgov:
in industrijska
titl
kooperacija
z Bolgarijo
Izjava Kira Gligorova
BEOGRAD, 4. julij (Tanjug). Danes se je vrnila z letalom iz Bolgarije jugoslovanska gospodarska delegacija, ki je sodelovala na prvem zasedanju jugoslovan-sko-bolgarskega odbora za gospodarsko sodelovanje. Delegacijo je vodil zvezni sekretar za finance Kiro Gligorov.
Po prihodu v Beograd je Kiro Gligorov izjavil, da je bilo zasedanje jugoslovansko-bolgarskega odbora za gospodarsko sodelovanje zelo uspešno in da je na njem vladalo zelo prijateljsko vzdušje. Obe delegaciji sta pokazali vso pripravljenost
□ Nadaljevanje
na zadnji strani
ll!!illlil!tll!lllllllllllllllllllllllltll!lllfllIIIIIII!ill!ill!lll!lllllllllllllllllllttlllllllllilllillllJIIII!!!i:illlllll!ll!ll!lllllllil|||!|lt|ltl|IIH!!llllllllllllllll|[||l!lllll|lllj||jj||||||[||i||j(]|[|||||j|||||||jj||||||||||||||;|||;
Washington:
KONTROLA
Svet Organizacije ameriških držav je odobril poročilo, v katerem zahtevajo od držav, članic organizacije, da strogo kontrolirajo potovanja na Kubo. V obrazložitvi teh ukrepov je rečeno, da je to »potrebno zaradi boja proti komunistični infiltraciji« v zahodno hemisfero. Za predlog je glasovalo 14 delegatov, čile je glasoval proti, Brazilija, Mehika. Venezuela in Haiti so se vzdržali.
Moskva:
HULIGANSTVO
V zvezi z incidentom pred kitajskim veleposlaništvom, kjer so 27. junija razbili stekla izložbe s fotografijami, so tu objavili sporočilo, v katerem je rečeno, da je incident izzval pijan študent Vozn Jakevič, ki so ga organi milice aretirali. Moskovski »Trud« izraža začudenje, ker je agencija Hsinhua to »huligansko dejanje« prikazala v izkrivljeni luči in ga tendenciozno politično obarvala«.
Pariz:
KMEČKI PUNTI
Francoski kmetovalci tudi po sklepu vlade o ustavitvi uvoza kmetijskih pridelkov niso prekinili svojih protestnih akcij. Včeraj so se v več krajih spopadli z varnostnimi silami. Postavili so na cestah in mostovih barikade, ki sta jih policija in žamdarmerija podirali. V spopadih je bilo nekaj lažje ranjenih. V departmaju Bouches du Rhona pa je policija aretirala vet demonstrantov.
Prvo leto svobodne
Alžirije
AL2IR, 4. jul- (Tanjug). Vse alžirsko ljudstvo se pripravlja, da kar najbolj slovesno proslavi prvo obletnico neodvisnosti. Peti julij, ki so ga hkrati razglasili tudi za dan FLN, bo pomenil priložnost za pregled uspehov, ki jih je mlada država dosegla v prvem letu svobode. Pripravljajo razne kulturne in športne manifestacije ter parado enot alžirske vojske.
V Alžiru in vseh večjih mestih bodo jutri množična ljudska zborovanja, na katerih bodo predvsem pojasnjevali program stranke FLN. Na velikem zborovanju v glavnem mestu Alžiru bo, kakor pričakujejo, govoril premier Ben Bela. V Alžir so že prispele delegacije iz kakih 60 držav, med njimi tudi jugoslovanska delegacija, ki jo vodi član Zveznega izvršnega sveta Milutin Morača.
Odstop
kt?mhoškscjci
trgovinskega
ministra
PNOM PENH, 4. jul. (Tanjug i. Tu je bilo danes končano zasedanje 15. nacionalnega kongresa, ki mu je predsedoval šef kamboške države princ Sihanuk.
Eno izmed glavnih presenečenj tega zasedanja je odstop državnega sekretarja za trgovino Sampana, ki je odstopil — kakor so sporočili — »pod pritiskom narodnih predstavnikov«. Sampan je svojčas predlagal, naj bi država intervenirala v gospodarstvu. S temi predlogi so bili prizadeti interesi nekaterih veletrgovskih krogov.
V zadnjem mesecu dni je to druga sprememba v vladi Narodoma Kantcla. Parlament je že prej izglasoval nezaupnico sekretarju za plan Junu, ker so ga obtožili pro-timonarhističnih stališč.
Na sedanjem zasedanju so razpravljali o najvažnejših gospodarskih problemih države, predvsem o zvišanju cen in brezposelnosti.
Portugalska: kot Evropa med nacistično okupacijo
Policijski teror in širjenje opozicije proti Salazarjevemu režimu
Nedavni poziv Odbora za zaščito in amnestijo političnih kaznjencev na Portugalskem je znova opozoril svetovno javnost na razmere, ki vladajo v tej deželi na skrajnem jugozahodu Evrope. Oči-vidno je, da je zaostren mednarodni pritisk na Portugalsko, zaradi zatiranja kolonialnih narodov, po eni strani opogumil opozicijo proti Salazarjevemu režimu, po drugi strani pa povzročil zaostritev terorja znotraj dežele.
Notranja kriza na Portugalskem dozoreva že več let, zunanji svet je bil nanjo opozorjen pred dobrimi tremi leti s spektakularno akcijo kapitana Galvaoja, ki je zaplenil portugalsko čezoceansko ladjo Santa Maria, aprila 1961 je sledil poskus vojaškega puča, ki naj bi ga bil pripravil obrambni minister Botelho Monis, nato silovite študentske demonstra-1 cije v lanskem letu in prvomajske proslave lani in letos, ki so se končale s hudimi spopadi med policijo in demonstranti.
O teh dogodkih je bila svetovna javnost obveščena, mnogo manj pa je obveščena o notranjem terorju, ki vlada na Portugalskem. Le redki so novinarji, ki lahko prodrejo na Portugalsko, še teže pa je priti do informacij, kajti z vsakim stikom s predstavniki opozicije spravljajo v življenjsko nevarnost tiste, s katerimi so se sestali. Neredko pa se dogaja,. da se prvi stik novinarja s Portugalsko konča na sedežu politične policije PIDE z izgonom. Razumljivo je torej, da je o dogajanju na Portugalskem svet obveščen zelo kasno in zelo slabo.
Zadnja poročila, ki so prišla iz te dežele, navajajo, da se državljani počutijo tako, kot so se evropski narodi v času nacistične okupacije. Policija ponoči vdira v stanovanja in odvaža ljudi v zapore. Nedavno je policija v Lizboni obkolila neki kanematograf, policaji so z naperjenimi brzostrelkami zasedli vse izhode in preiskali vse obiskovalce. Od mese
rami
NOVI PERUJSKI PREDSEDNIK — LIMA. Perujsko volilno sodišče je razglasilo, da je za novega predsednika države izvoljen kandidat Zveze narodne akcije in krščanskih demokratov Fernando Belaunde Terry. Njegov mandat bo trajal od 28. julija letos do 28. julija 1969.
POSLOVILNI OBISK JUGOSLOVANSKEGA VELEPOSLANIKA — OSLO. Norveški kralj Olaf V. je včeraj sprejel v avdienco jugoslovanskega veleposlanika v Oslu Dušana Blagojeviča, ki se vrača v Jugoslavijo.
AMERIŠKI ŠTUDENTJE PRI CASTRU — HAVANA. Kubanski premier Fidel Castro je sprejel skupino ameriških študentov, ki so prispeli na Kubo na povabilo federacije kubanskih študentov.
OBISK SEKRETARJEV KP ITALIJE IN KP FINSKE
— BUDIMPEŠTA. Prvi sekretar Madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar je sprejel sekretarja CK KP Italije Giancarla Pajetto, ki je na obisku na Madžarskem in generalnega sekretarja KP Pinske Villea Pessija.
AMER V ALŽIRIJI — AL2IR. Podpredsednik ZAR in namestnik vrhovnega komandanta oboroženih sil Abdel Hakim Amer je prispel na petdnevni uradni obisk v Alžirijo. Razgovarjal se bo s premierom Ben Belo.
BELGIJCI SMEJO SPET V GANO — AKRA. Ganska vlada je sporočila, da je razveljavila sklep iz leta 1960, po katerem belgijski državljani niso imeli dostopa v Gano Gana je tedaj zaradi napetega položaja v Kongu pretrgala diplomatske stike'z Belgijo.
PREDSEDNIK NIGRA V ZAR - KAIRO. Sem je prispel na sedemdnevni državniški obisk predsednik Nigra Hamani Diori, ki se bo razgovarjal z .najvišjimi voditelji ZAR.
NEURJA NA JAPONSKEM — TOKIO. V južni Japonski je v zadnjih štirih dneh v hudih neurjih izgubilo življenje 34 ljudi, šest jih pogrešajo, nad 40 pa je bilo ranjenih Poplavljenih je okrog 43.000 stanovanjskih poslopij. Brez strehe je ostalo 50.000 ljudi. Skoda: nad 100 milijonov dolarjev.
PLENUM POLJSKE PARTIJE — VARŠAVA. Tu se je začelo 13. plenarno zasedanje CK Poljske združene delavske partije. Na dnevnem redu so referat o aktualnih problemih ideološkega dela partije, ki ga je podal prvi sekretar Wladislaw Gomulka, in organizacijska vprašanja.
Pa še to
»NE, KAR TIHO BOS!« — Britanski premier Mac-millan je na nekem zborovanju vstal in hotel z medklicem prekiniti govornika, ki je kritiziral njegovo vlado. Nenadoma pa je brez besed ponovno sedel. Zena Dorothy ga je pocukala za rokav in ukazala: »Ne, kar tiho boš!«
ca maja do srede junija je policija	aretirala	nad sto
ljudi	svobodnih	poklicev,
med njimi tudi	visokega
vladnega funkcionarja Costa Gomesa. Nekaj dni nato so sledile	množične	aretacije
delavcev, predvsem pristaniških in zidarjev. Nato se je policija spravila nad uradnike in bančne funkcionarje. Poslužujoč se podobnih metod kot španska policija je PIDE pred kratkim aretirala polkovnika Lucia Cunha Ser-ro in štiri dni po aretaciji sporočila, da si je visoki oficir »v celici sam vzel življenje«, medtem ko se je kasneje izvedelo, da je dejansko podlegel strahotnemu mučenju.
Zaostren teror pa vsaj po dosedanjih vesteh ni imel zaželenega učinka. Ni povečal strahu temveč hladen brezupen pogum, pred katerim je policija brez moči. Nedvomno je na to vplivalo tudi dejstvo, da je na mednarodnem področju Portugalska vse bolj osamljena, zlasti po zadnjem zasedanju Varnostnega sveta OZN, zaradi incidenta v Buniaku v Senegalu, ko sta tudi ZDA in Velika Britanija glasovali proti Portugalski. Salazar skuša izvajati pritisk na ZDA, da bi jim ne obnovil koncesij za baze na Azorskih otokih, vendar so vojaški strokovnjaki mnenja, da ob novi atlanski strategiji ZDA in NATO ne bosta več tako nujno potrebovali teh oporišč, tako da izsiljevanje ne bo imelo zaželenega učinka.
Zanimive so vesti o širjenju notranje opozicije, ki vse bolj zajema poleg delavskih krogov tudi močne gospodarske kroge in vojsko. »Junta« za nacionalno osvoboditev ki je konec leta 1962 dosegla sporazum tudi s skupino generala Delgada (ki je kot begunec v Braziliji organiziral protisalazarsko gibanje) ima svoje lokalne organe po vsej deželi. Po tem sporazumu z Delgadom se je Junta preimenovala v Nacionalno patriotsko fronto za osvoboditev ter se zavzela za navezavo stikov z' osvobodilnimi gibanji v portugalskih kolonijah. V svojem programu je zapisala, da priznava kolonijam polno pravico do neodvisnosti.
O močnejši dejavnosti opozicije priča tudi zadnji ukrep policije: izdala je ukaz, da je treba zapreti vse manjše tiskarne. Uradno so ukaz pojasnili tako. da je treba manjša podjetja združiti v večja, toda dejansko hočejo s tem preprečiti tiskanje ilegalnega antifašističnega tiska.
Med zadnjimi vestmi, ki so prišle iz Portugalske, je poleg poročila o obsodbi Joseja Bernardina, enega od voditeljev lanskih študentskih demonstracij, tudi vest o degradaciji in obsodbi skupine višjih oficirjev vojske in mornarice, ki so poveljevali portugalski garniziji v Goi. Med degradiranimi oficirji je general Vassallo Silva, bivši guverner« kolonije, brigadni general Martin Letao, vojaški poveljnik Goe, major Vasconceles, guverner Diuja in adrtviral Ventura, pomorski poveljnik Goe. Obsodbe ni izreklo vojaško sodišče, ker bi proces verjetno povzročil preveč hrupa, temveč so stvar opravili kar z vladnim dekretom. Salazar je namreč v času indijskega osvobajanja Goe izdal ukaz o »odporu za vsako ceno«, medtem ko je vojaško poveljstvo pred ogromno indijsko premočjo enostavno sprejelo pogoje predaje.
Kaznovanim oficirjem so izrecno ukazali, da ne smejo več nositi uniform, vendar so le-ti »preslišali« ukaz. Najbolj značilno pa je to. da vlada ni zmožna vsiliti vojski spoštovanja svojih ukazov, kajti tako poveljstvo kopnene vojske kot mornarice izkazujeta kaznovanim in degradiranim visokim oficirjem vso čast in jih še nadalje smatrajo za člane svojih poveljstev. Degradirani oficirji pa se kljub nasprotnemu ukazu vlade kažejo v svojih uniformah in s čini, ki so jim bili odvzeti. Ta epizoda je značilna predvsem zaradi tega, ker je bila vojska doslej poleg policije najmočnejša opora vlade, sedaj pa ji očitno odreka pokorščino.
Skratka, Salazar je vse bolj izoliran. Na mednarodnem področju doživlja akcija afriških držav za bojkot Južne Afrike in Portugalske široko podporo skoraj vsega sveta, hkrati pa se tudi znotraj Portugalske krepi in širi opozicija proti Salazarju, ki je samo s policijskim terorjem verjetno ne bo moč zavreti, zlasti še, če bo tudi zunanja izolacija postala učinkovitejša.	A.	S.
Posredovanje Ben Barke
KAIRO, 4. jul. (Tanjug). Voditelj maroške Nacionalne unije Mehdi_ Ben Barka je danes odpotoval iz Kaira. Včeraj ga je sprejel predsednik Naser. To je bil njun drugi sestanek v zadnjih nekaj dneh. Razgovarjala sta se tudi pred odhodom Ben Barke v Damask in Bagdad-Njuni razgovori so se nanašali predvsem na možnosti, da bi izgladili nesoglasja med stranko Al Baas in ZAR ter uresničili sporazum o ustanovitvi trojne federacije med Irakom, Sirijo in Zar. Poučeni krogi tudi poudarjajo, da je Ben Barka sprožil nekatere svoje predloge o poravnavi sedanjega spora.
f
LONDON, v soboto in nedeljo: »Ne bomo vas zadržali dolgo, gospodična Keeler, samo toliko, da odpotujejo naši ameriški gosti.«
Martin Lange o Danski in socialistih
Razgovor s funkcionarjem Socialistične ljudske stranke
Morten Lange je duhovit in živahen Danec z obveznimi plavimi lasmi, kakršne si po navadi mislimo pri Dancih. Hkrati je profesor kobenhaven-ske univerze za botaniko, poslanec Folketinga, danskega parlamenta, in sekretar parlamentarne skupine Socialistične ljudske stranke. To stranko je ustanovil njen sedanji predsednik Aksel Larsen leta 1958 po izstopu iz danske Komunistične parti-ie, katere predsednik je bil od leta 1932. Takrat je bil obtožen titoizma, ker je branil stališča ZKJ in zagovarjal načelo specifičnih poti v socializem. Odtlej je Socialistična ljudska stranka napravila lep razvoj. V sedanjem Folketingu ima 11 poslancev.
»Zato nas imenujejo .nogometno moštvo' v danski politik;.« je smeje se dejal Lange, ki je te dni prispel na krajši obisk v Jugoslavijo.
Najprej sem se zanimal za njegove naloge v stranki. Ker je profesor, ima v svoji »pristojnosti« visoke šole in kmetijstvo. »Pravijo mi tudi cerkveni minister', ker se ukvarjam s cerkvenimi zadevami. Mi na Danskem smo vsi protestanti in vsi zmeraj nekaj protestiramo, čeprav smo najbolj agnostična nacija na svetu,« je pofilozofiral Lange.
Seveda je bilo najbolj zanimivo zvedeti njegovo mnenje o nedavnem porazu socialnodemokratske vlade na referendumu glede prednostnega odkupa zemljišč po državi.
»Rezultat referenduma je zelo neugoden v več pogledih. Poskus socialnodemokratske vlade, da bi država dobila prednostno pravico pri odkupu zemljišč, je bil eden izmed prvih malih korakov za pravičnejšo in nekoliko bolj socialistično zakonodajo v kmetijstvu, ki bi hkrati koristila urbanizmu, stanovanjski graditvi in podobno. Konservativci so vodili zelo grobo propagando proti vladnemu načrtu in po-
srečilo se jim je prestrašiti malega kmeta, ki nikakor ni bil v nevarnosti, da pomeni vladni načrt napad na zasebno lastnino. Rezultat tega referenduma je spet dokaz, da v sodobni kapitalistični družbi ni mogoče uveljavljali socialističnih ukrepov brez predhodne temeljite vzgojne priprave.«
Lange je nekoliko pomolčal in povzel: »Sicer pa zmeraj najdemo izgcvor za poraz in govorimo, da se to ne bi zgodilo, če bi socialni demokrati bolje razložili svoj namen ljudstvu. Morda pa gre v resnici za zastarelo ti-ščanje v zemljo. Vsekakor pa oo ta poraz škodoval urbanizmu in drugim vladnim ukrepom, s katerimi naj bi koristili več’ni. Ta poraz tudi ipovečuje nevarnost »odprtja na desno« v danski politiki«.
»Kaj pa Danska in Evropska gospodarska skupnost?«
»Ne vem, zakaj socialni demokrati mislijo, da bi morala Danska pristopiti k EGS. Za dansko ljudstvo je EGS daleč in skriva v sebi številne nevarnosti.«
»Kateri so glavni cilji Socialistične ljudske stranke?«
»Stranka se predvsem trudi, da bi na Danskem uvajali zmerne socialistične ukrepe.
CLUB 36ME1REHSE
POLICIJA NA STRAŽI V DELAVSKIH PREDMESTJIH - V industrijskem predmestju Lizbone Barriero je policija stalno na straži, ker se boji delavskih nemirov.
Za kapo je nujno potrebna glava
Vsaka stvar ima svoj začetek. Ni pa znano, odkod so se pojavili na delavkah konzervne industrije predpasniki, delovne obleke in kape. Tudi ni znano, kdo je izumil to specialno obleko, ki jo s pridom uporabljajo že več deset let. Ko je opazil to obtožujočo nesramnost, je Vseruski svet narodnega gospodarstva z odredbo št. 357, sprejeto zgodovinskega dne 9. novembra 1961, obvezal Osrednji znanstveno-raziskovalni inštitut oblačilne industrije naj odkrije »specialno obleko«, ki bo ustrezala zahtevam in pogojem dela zaposlenim v podjetjih konzervne industrije.
Spričo tako kategoričnega ukaza, sta direktor CNIIPS V. Popkov in njegov znanstveni namestnik P. Kolesni-kov skupno navalila na Upravo prehranske industrije bivšega Krasnodarskega sovnar-hoza. Pičlih pet mesecev zatem so z Upravo podpisali pogodbo.
Ta trenutek so komaj pričakovali znanstveniki-oblačil-niki. Zasukali so rokave in
se lotili dela.
Izdelali so specialen program »dela v etapah«. Bilo jih je devet — od »proučitve pogojev dela« do »priprave za tisk projekta tehničnih pogojev«.
V glavnem — pogoji so bili tu. Trclba je bilo le še zbrati pogum in delo končati.
Za začetek so oblačilniki kakšnega četrt leta raziskovali kaj pravzaprav delajo v
tovarni konzerv. Ko so ugotovili, da tam izdelujejo konzerve, ne pa kirgiških škornjev, so izumitelji kmalu tudi uganili pomen specialne obleke.
Potem so se lotili »proučevanja antropoloških podatkov glede dimenzij človeka«, kar je nedvomno pomenilo začetek novega poglavja na — kot svet starem — področju krojenja in šivanja.
Potem so predpasnike, delovne obleke in kape prenesli na risalni papir. Na papirju so izpopolnili tudi pasove m trakove. Teoretično so dokazali nujnost, da mora imeti delovna obleka dva roKava, predpasnik trakove in da je za kapo nujno potrebna glava.
Mimogrede so odkrili, da ni neobhodno potrebno izdelovati predpasnike iz broka-ta ah baržuna- Priporočili so
obleke iz bombažnih tkanin in to ne vzorčastih, ampak belih.
Te teoritečne priprave so omogočile na znanstveni osnovi sešiti na novo izumljene komplete specialne obleke. Nazadnje so se pričeli poskusi. Res jih niso vršili v tovarni konzerv (ker take tovarne v bližini inštituta ni bilo), ampak v oddelku za kotlete pri Ostankinskem mesno-predelovalnem kombinatu.
Poskusi so presegli tudi najbolj predrzna pričakovanja. Ce specialna obleka ni zašla v stroj za mletje mesa, obenem z nadevom, potem je — kot so s ponosnim navdušenjem zapisali v aktu — »ohranila svoje prejšnje lastnosti«.
»Pogoji* so se prav bleščali od velikanskih odkritij. Ce pustimo ob strani podrobne »opredelitve«, »klasifikacije« in »opise« delovnih »oblek, predpasnikov in kap, so bili prepleteni s takimi presenetljivimi novicami, kot na pri-,
mer:
»Predpasnik se zadaj zavezuje z vrvico, ki je prišita na robu predpasnika v višini pasu.«
»Veličino pokrivala za glavo določa obseg glave v centimetrih.«
In tako dalje, in tako dalje.
Kljub temu, da so tako srečno in vzvišeno rešili epohalno nalogo, pa moskovski oblačilniki iz CNIISP nikakor niso postali domišljavi. Niso pohiteli in na ves glas objavili svoje veličastne zmage. Celo CNIIKOP (Inštitut industrije konzerv in suhega sadja) vse doslej ni slišal niti najtišjega glasu o velikem ustvarjalnem podvigu svojih kolegov, čeprav deluje skoraj v isti ulici.
Ne, ni bilo muzike, ne šampanjca v kristalnih čašah. Zato pa je bila pošiljka Takšna, veste, skromna poštna pošiljka. V zavoju Je bila delovna obleka, skupaj s predpasnikom in kapo — se pravi »specialnim naglavnim pokrivalom«.
Obenem z zavojčkom je v sovnarhoz prispel tudi računček. Veste, tak nekričeč papirček, na katerem je bila naznačena vsota:	dva tisoč
petsto rubljev, nič kopejk.
»Kaj!?« boste vzkliknili. »Ampak, to vendar . .7«
Ne razburjajte se. Ne kričite. Vse je preračunano. Za izum delavne obleke, predpasnika in kape je bilo porabljenih 250 delovnih dni, ki jih je treba plačati. K terpu je treba prišteti še dopolnilni zaslužek, naknadne stroške, ceno pravkar spečene delovne obleke itd. Na splošno — govoreč z besedami direktorja CNIISP tovariša Popkova: »prosimo plačati račun za opravljeno delo v skladu z izračunom ...«
Ob tem se mi je rodila ičte-ja: naročiti CNIISP naj znova izumi in izdela pripravo za brisanje nosu. Poltretji tisoč bo seveda plačala država. Ampak zato pa bo to res robec! Vsak nos bo obrisal!
A. BLEH, »KROKODIL«
Eden naših glavnih problemov je stanovanjska graditev. Potem vprašanje investicij v prosveto — od Osnovnih do visokih šol — in v zdravstvene ustanove, skratka v javni sektor, ki je na Danskem prav močan. Poudarjamo, da vlaga država premalo investicij v javni sektor. Na splošno se borimo za interese delavcev in malih kmetov. Pri tem naletimo na problem subvencij. Vsi se strinjamo, da so subvencije v kmetijstvu potrebne. Toda subvencije je mogoče uporabljati pametno in nespametno. Dejansko govorimo na glas tisto, kar misli večina v parlamentu, a si ne upa povedati.«
»Kaj pa v zunanji politiki?«
»V zunanji politiki si prizadevamo za miroljubno koeksistenco in nevezano politiko Danske. Postavljamo tudi zahtevo po enostranski razorožitvi Danske.«
»In članstvo v NATO?«
»Trenutno ni videti možnosti, da bi Danska izstopila iz NATO. Pač pa celotno skandinavsko območje počasi leze iz NATO oziroma iz blokovske opredeljenosti.«
»Naše geslo je:	Kruh in
rdeča zastava,« je dejal-Lange. »Naša naloga- je širiti socialistične ir’ :e. Ne izgubljamo časa s lem, kaj utegne biti čez dvajset let, ampak se trudimo, da bi pridobili svojim volivcem’ konkretne rezultate. Veste, volivci so po navadi veliki realisti in treba jun je nuditi realne uspehe. Tukaj moram omeniti tudi tiste pridobitve, ki smo jih dosegli posredno, s pritiskom na socialnodemokratsko vlado. Kot primer naj navedem samo primer sklada za štipendije za univerzitetne študente. Vedno smo poudarjali m govorili, da je ta sklad premajhen. Vlada ga je povečala od 19 milijonov na 71 milijon kron letno, kaT še vedno ni dovolj, a je le občutno zboljšanje.« J
»Kakšni so vaši stiki z Jugoslavijo?«
»Z Jugoslavijo imamo dobre stike. Več naših tovarišev je že obiskalo vašo deželo in vsi zelo pozorno spremljamo njen razvoj. Pri
tem se učimo tudi od vaših izkušenj,« je končal Morten Lange.
B. PAHOR
Politika in blagajna
»Granitne enotnosti« italijanskih jasisiov je konec. Na zadnjem sesu. uku vodstva so med vikom in Krikom ter pioho za jiuk štirje ugiedui predsutmuKi neofašističnega Itaujun-skega gibanja zapustili sejno dvoiano m tuai oou-Sivo strauKe. r* ajjoveaaJi so, au se oodo z vsemi silam, in . redstvi borili, proti sedanjemu vodstvu.
denar ja, ki iezi v i o.s is Učni blagajni. Da pa ne bi izgledaio vse tako uanalno in materialno, so precizirali tudi svojo po,nično platformo: »politika vključevanja v parlamentarno večino je preživela«; v sedanjem trenutku je treba »razviti opozicijo proti režimu«, opozicijo proti krščanski demokraciji in tako preprečili, da bi bila v opoziciji samo KPI. »Italijansko socialno gibanje«, pravijo desidenti, »se mora spremeniti v močno in gibčno gibanje, ki bo pripravljeno preplaviti ulice in trge ob strani varnostnih sil.«
Kazalo bi, da jih srbijo roke, da bi se radi spet pretepali, če bi jih bile varnostne sile pripravljene zaščititi. Kazalo bi — smo rekli, kajti bolj verjetna bo' druga verzija, namreč, da politilca gibanja nima nobene zveze z njihovim desidentstvom in da so važni le stolčki in blagajna. To je sploh njihova občutljiva točka, saj je moral nedavno intervenirati celo Interpol, da je v Bejrutu■ ulovil njihovega rimskega prvaka Bri-via, ki je pobegnil z ljubico in blagajno. Lahko bi rekli čisto enostavno: kar se Mihec nauči, to Miha zna. . .
h včerajšnje tret/e iz
Shod oh Odri
Govorili so Uibrichi, Kruščov in Cyrankiewicz
BERLIN, 3. jul. (Tanjug).
V Frankfurtu na Odri, ki leži na meji med DR’ Nemčijo in Poljsko, je bil nocoj na mestnem trgu, na katerem se je zbralo več desettisoč meščanov Franfkurta in prebivalcev poljskih obmejnih krajev, velik shod prijateljstva, na katerem so govorili predsednik državnega sveta DR Nemčije Ulbricht, sovjetski premier Hruščov in poljski premier Cyrankiewicz. Ulbricht je označil zborovanje kot izraz nerazdružnega prijateljstva narodov ZSSR, Poljske in DR Nemčije ter vseh nemških miroljubnih sil, o čemer je govoril tudi Hruščov, ki je poudaril potrebo še tesnejšega sodelovanja socialističnih držav in njihovih narodov ter opozoril na po.sebno vlogo komunistov, ki se morajo po njegovih besedah počutiti najprej komuniste, nato pa šele Nemce, Poljake ali Ruse. Hruščov je ob koncu dejal, da morajo imperialisti spoštovati mejo Odra-Nisa in položaj, ki. je nastal po drugi svetovni vojni. Cyrankiewicz je pozdfavil predloge Hruščova o prepovedi jedrskih poskusov ter sklenitvi nenapadalne’ pogodbe med NATO in Varšavskim paktom, kar. je. imenoval miroljubno pobudo. Izja-
Kongres ZSJ v prvi
ivici cprsža
BEOGRAD, 3. jul. (Tah-jug). Plenum Centralnega sveta ZSJ je nocoj sklenil, da bo V. kongres ZSJ med 1. in 15. aprilom 1964. Poleg ■ glavnega bo na kongresu še 17 drugih poročil, v katerih bodo podrobneje obdelana posamezna vprašanja. Vsa poročila bodo poslali v razpravo celotnemu članstvu.
Irak prekinil odnose z LR Mengoliio
BAGDAD, 3. jul. (AFP). Radio Bagdad je nocoj sporočil, da je Irak prekinil odnose z LR Mongolijo, »ker je mongolski delegat v OZN zahteval postavitev vprašanja upornikov na severu Iraka na . dnevni red jesenskega zasedanja Generalne skupščine, kar je iraška vlada ocenila kot vmešavanje v notranje zadeve Iraka s strani LR Mongolije«.
Sporazum o razpustu
Cen.tralnoafriške
federacije
VICTORIA FALLS, 3. jul. (Reuter). Ob koncu šestdnevne konference so nocoj uradno sporočili, da so se sporazumeli o razpustu federacije Severne in Južne Rodezije ter Njase do 31. decembra kakor tudi o odpravi osrednje vlade Roya \Velenskega, v kateri so imeli beli priseljenci večino. Za prenos osrednje oblasti na dele dosedanje federacije bo skrbel likvidacijski odbor pod predsedstvom Britanca.
Naši novinarji prispeli v Mnskvo
MOSKVA, 3. jul. (Tanjug). Delegacija zveza novinarjev Jugoslavije je pod vodstvom predsednika Jožeta Smoleta nocoj prispela na tritedenski obisk v ZSSR, kjer bo razen Moskve obiskala več republiških središč ter se seznanila z uspehi ZSSR na gospodarskem, družbenem in kulturnem področju.
SP0LJN0 TRGOVINSKO PRSHO^ZEČE
Inv&si -Imfioet
iz BEOGRADA
prodaja opremo nabavljeno iz viškov
Razprodaja bo po najnižjih možnih cenah, glede likvidacije skladišča pa po posebnem dovoljenju državnega sekretariata za finance SFRJ — Beograd.
Razprodaja opreme bo v Šibeniku 8., 9. in 10. julija 1963 v prostorih podjetja »TRANSJUG«, v Batajnici pa 24. julija 1963 v prostorih podjetja »MOSTOGRADNJA« v Batajnici pri Beogradu.
Opremo si lahko ogledate v Šibeniku od dneva objave oglasa dalje pa do razprodaje, v Batajnici pa 21. in 22. julija 1963.
Nakup je mogoč že pred razprodajo v INVEST—IMPORT BEOGRAD, TERAZIJE 5.
Katalog za opremo lahko dobite v predstavništvih INVEST--IMPORT: Ljubljana — Tugomerjeva; Zagreb — Gajeva 7; Sarajevo — ulica JNA 44; Priština — Beogradska 34-4 in Skopje —
D jure Strugara 15-a.	c---
556o
Petek, 5. julija 1963
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
DELO ★ stran 3
Govor Aleksandra Rankoviča
(Nadaljevanje s 1. strani)
ljudstva. Njihova borba in zmaga sta izražala organizatorsko moč naše partije, njeno vero v človeka, v njegovo pripravljenost na junaštva, v nezlomljivo in neizčrpno moč ljudstva, ki začelo neizprosen boj proti okupatorju in njegovim domačim hlapcem, boj za svojo svobodo in neodvisnost, za novo Jugoslavijo, za vzpostavitev bratstva in enotnosti naših narodov. Ta zmaga je najboljši dckaz, kako neomejene so človeške sile v takšnem pravičnem boju, povezane z enotno idejo, organizacijo in ljubeznijo do tovariša v bojni črti, do bolnih in ranjenih na nosilih, do ‘beguncev in nezaščitenega ljudstva, čigar življenje, ognjišče in premoženje so ogrožali kruti fašistični osvajalci in njihovi hlapci.
V takšnem srditem boju narodov Jugoslavije so korenine tudi vseh nadaljnjih uspehov v obnovi, graditvi in razvoju naše socialistične skupnosti. V teh uspehih vidimo nepretrganost moči in odločnost naših narodov, da ohranijo in nadalje razvijajo revolucionarne pridobitve.
Vsak novi rod mora izpolniti naloge, ki mu jih nalaga doba
cionamih junaštev, družbeni procesi, ki se odvijajo pri nas, so odprli obilo problemov in nalog, kajti za ves naš povojni razvoj je značilna dinamika revolucionarnih gibanj. Kakor vsaka dežela, ki gradi novo socialistično družbo, smo tudi mi v tem razvoju imeli mnogo težav in problemov, nikoli pa nismo dopustili, da bi prišlo v našem revolucionarnem gibanju do zastoja: a to moramo — predvsem vi, naša mladina — zagotoviti tudi v prihodnje. Vi morate po svojih možnostih uresničiti tiste plemenite ideale, za katere so voluciji. Na podlagi vseh napadli mnogi borci v naši re-ših dosedanjih izkušenj vam moram reči, da to ni lahka naloga, ta naloga zahteva ne samo mnogo požrtvovalnosti, smelosti in doslednosti, marveč tudi veliko znanja. Ta naloga zahteva tudi čvrsto idejno marksistično orientacijo.
Revolucionarni optimizem in pridobljeno znanje združiti s težnjami in interesi delovnih ljudi
Tovariši in tovarišice, obdobje ‘20 let v zgodovinskem merilu ni veliko, toda v zgodovini naših narodov sta za-' dnjl dve desetletji odločilnega in ogromnega pomena. Dvajset let graditve socializma je iz temeljev spremenilo našo deželo, spremenilo naše ljudi. V tem obdobju, obdobju revolucionarnih sprememb, je zrasla mlada generacija, rojena v viharnih časih in vzgajana v pogojih naše mirnodobne socialistične graditve. To je mladi rod graditeljev in ustvarjalcev.
Ta rod je že zdaj aktiven v našem gospodarskem in družbenem življenju, že zdaj je na odgovornih položajih naše socialistične graditve, kjer s svojim mladostnim navdu šenjem predstavlja pozitiven faktor našega napredka. Kakih 50 % naših delavcev so mladi ljudje, ogromno šte-vilo naše tehniške in druge inteligence je končalo šolo po vojni. Nedvomno ni nobenega dosežka v naši deželi, ki k njegovemu uresničenju ne bi bili prispevali svojega deleža tudi mladi ljudje. Mislim, da je ena glavnih značilnosti mladega rodu, da je nerazdružljivo povezan z našim družbenim sistemom, da skupaj z nami išče in odkriva nove družbene odločitve; zato lahko našo mladino prav in pozitivno ocenimo samo, če presojamo njene uspehe na delu, na delovnih mestih in delovnih akcijah. Pri tem moramo ugotoviti, da je naš mladi rod dosegel največje uspehe v tem, da iz dneva v dan pozitivno oblikuje svoj odnos do dela in do svojih nalog.
Vi stopate v aktivno družbeno politično življenje v določeni in pomembni fazi našega revolucionarnega razvoja. Letos bomo svečano proslavili tudi jubilejno 20-let-nico nove socialistične Jugoslavije. To pomembno obletnico smo obeležili tudi z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije kot listino pravic delovnega človeka in družbenega samoupravljanja. Vas čakajo tudi zelo velike in zamotane naloge, kajti naša revolucija se nadaljuje. Revolucija ni zgolj oboroženo dejanje in je tudi ne moremo omejiti na oboroženo štiriletno borbo naših na rodov. Tovariš Tito je stalno opozarjal na to, da se revolucija ne samo nadaljuje, marveč da nastajajo v marsikaterem pogledu bolj zamotane naloge v boju za zgraditev socialistične družbe. Vsak novi rod mora prevzeti svoje breme, ki mu ga je naložila zgodovina, in izpolniti tiste naloge, ki mu jih nalaga doba. Udeleženci bitke na Sutjeski in mnogih drugih bitk širom po naši deželi so častno izpolnili svojo dolžnost do svoje domovine in zgodovine. V velikem in upravičenem občudovanju štiriletne borbe naših narodov, v kateri se je odločala usoda naše dežele, in v notranji revolucionarni pobudi mnogi naši ljudje dostikrat poudarjajo, da obžalujejo, da niso mogli biti aktivni udeleženci teh slavnih bitk naše revolucije, ko je bilo treba z lastnim življenjem dokazati zvestobo in ljubezen do domovine, partije in tovariša Tita.
Toda naša naloga, naloga vas mladih in nas starejših, je, da na teh pridobitvah naše revolucije zgradimo socialistično družbo in ustvarimo pogoje za postopno zgraditev komunistične družbe. Pri graditvi naše dežele smo dosegli ogromne uspehe in storili zelo mnogo v razvijanju socialističnih družbenih odnosov. Vsa naša dežela je postala torišče mnogih revolu-
Vsi vi imate velike možnosti, da si pridobite splošno in strokovno znanje s svojim rednim šolanjem. V okviru tega Solarija oblikujete tudi znanstveni pogled na svet toda to še ne zadostuje. Treba je posebej obrniti pozor nost na solidno marksistično izobrazbo, na stalno dviganje idejno politične ravni, na nenehno krepitev socialistične zavesti. O tem vam je tovariš Tito govoril večkrat in tudi na zadnjem kongresu Zveze mladine Jugoslavije. Mladi rod mora imeti pred seboj jasno perspektivo in trdno zavest, da je njegova usoda v njegovih rokah. Kdor ima jasno perspektivo in kdor ve, kaj hoče, premaguje vse pro bleme in težave laže. Znati premagovati težave in boriti se za novo, bolj humano, za ljudi, to je posebna radost. To je tisto, kar navdaja človeka z močjo, da vztraja do konca. Drugače povedano, če nimamo jasne perspektive, človek tudi hitreje kloni pred težavami, postane ravnodušen, zbegan, nastanejo družbene motnje, človek izgubi vero v delovnega 'človeka, delavski razred in njegovo sposobnost.
Vera v delovnega človeka in delavski razred je bila v našem vsakdanjem življenju in mora biti tudi v prihodnje vir naših moči. Samo zato, ker smo se stalno naslanjali na boj delovnega človeka in njegove interese, smo lahko dosegli v naši socialistični graditvi dosedanje uspehe, smo lahko premagali mnoge težave, obvarovali družbo pred raznimi birokratskimi deformacijami in nenehno utirali pot socialističnim družbenim odnosom. To govorim, ker vem, da pojdejo mnogi izmed vas jutri iz šolskih klopi v naše tovarne, podjetja, na kmetijska posestva in drugam in da boste morali skupaj z delovnimi ljudmi izpolnjevati zelo zamotane naloge socialistične graditve. Ce boste znali svoj revolucionarni optimizem in pridobljeno znanje združiti’, z revolucionarnimi težnjami in interesi delovnih ljudi, boste mnogo laže premagovali vse težave. To boste lahko dosegli, če boste uspešneje uporabljali revolucionarne izkušnje starejših tovarišev in če boste prežeti z revolucionarnimi tradicijami naše revolucije. Nam se je doslej posrečilo ohraniti kontinuiteto naše revolucije.
nju, naši delovni ljudje ne samo da v ogromnem številu sodelujejo v organih delavskega upravljanja, v delavskih svetih, v šolskih odborih in univerzitetnih svetih, marveč so te dni, ko smo volili naša predstavniška tele-dobili še eno veliko priznanje in zaupanje naše družbe, ko je bilo veliko število mladih ljudi — fantov in deklet izvoljenih v predstavniška telesa od občine do lede-racije. V vseh teh predstavniških telesih, v organih samoupravljanja, v raznih političnih forumih so se znašli mladi pri skupnem delu s starejš ni in izkušenimi tovariši z isto mislijo in zeljo, da nadaljujejo delo revolucije. To dela našo revolucijo stalno mlacio in .polno poleta in to jo varuje sleherne oblike monopola in birokrat-sKih deformacij. To je nsto, za kar se tovariš Tito nenehno zavzema, zavedajoč se, da čaka tudi mlade rodove, ki prihajajo, dolžnost, da izpolnijo velike revolucionarne naloge.
Tovariši in tovarišice, ni dolgo tega, ko smo sprejeli nvo ustavo nase socialistične skupnosti. Ustava je odsev naših dosedanjih dosežkov, ii.irata pa nas jasno opozarja tudi na pot našega nadaljnega socialističnega razvaja. Vse naše delo in življenje morata biti prežeta z duhom nove ustave, to pa pomen., da se moramo iz dneva v dan boriti za njeno dosledno uporabo v praksi. To velja tem bolj, ker tudi naša družba v prehodnem obdobju ni imuna za razne slabosti, za pojave, ki morajo biti socialistični družbi tuji, kakor so šovinizem, partikularizem, škodljivi lo-kalizem, birokratski odnos do človeka in njegovih pravic itd.
Boj za ustavo je boj za delovnega človeka in njegove pravice. Za mnoge negativne pojave lahko najdemo pojasnila v objektivnem razvoju naše družbe in njeni relativni zaostalosti. Toda proti tem pojavom se moramo odločno boriti. Ti pojavi morajo biti tuji vam, vašim težnjam, kajti vaši ideali morajo biti isti, za katere so tu, na tem mestu, prelili k:U mnogi borci, med katerimi mnogi niso bili starejši od vas. O vsem tem je tovariš Tito govoril že večkrat, tudi v svojem nedavnem ekspoze-ju v Ljudski skupščini ob njegovi ponovni izvolitvi za predsednika republike. V vsakdanjem delu morate izpričati mnogo smelosti, revolucionarne budnosti in konstruktivnega kritičnega odnosa do svojega dela, kakor tudi skromnosti pri ocenjevanju svojih rezultatov in zaslug, ki naj odlikujejo človeka socialistične družbe. Prav tako morate razvijati duh tovarištva, solidarnosti, skrbi za človeka in v tem pogledu naj vas navdihuje zgled borcev Sutjeske in vse naše narodnoosvobodilne vojske.
Mladi rodovi po pravici pričakujejo dobo miru in ustvarjalnega dela
Zgledi borcev nas navdihujejo, ko razvijamo duha tovarištva, solidarnosti in skrbi za človeka
Ta kontinuiteta se kaže na simboličen način tudi na tem našem zboru. Ko gledam vas mlade, kako stojite danes poleg udeležencev bitke na Sutjeski in drugih krajev naše revolucije, to priča, da ste globoko prežeti z duhom Sutjeske, to priča, da boste dosledno nadaljevali našo revolucionarno pot, da bodo dosežene pridobitve ne samo ohranjene, marveč da se bodo tudi nadalje razvijale, to priča, da lahko mirno gledamo na bodočnost naše dežele. Spričo takšne vaše orientacije, vašega velikega prispevka h graditvi dežele, vam delovni ljudje iz dneva v dan bolj zaupajo razne tudi bolj zamotane vloge v upravljanju in razvoju naše socialistične skupnosti. Naši mladi ljudje ne samo da aktivno in enakopravno sodeluje jo v našem vsakodnevnem družbeno političnem življe-
Tovariši in tovarišice, ni dvoma, da so uspehi, ki smo jih dosegli doslej v gospodarskem in družbenem življenju, trdna osnova za naš nadaljnji uspešni razvoj. Naši delovni ljudje iti mladi rodovi se zavedajo, da je takšen družbeni razvoj mogoče uspešno uresničevati samo, če bo ohranjen mir na svetu. Zato politika aktivne miroljubne koeksistence, za katero se zavzema naša država, omogoča sodelovanje vseh narodov sveta ne glede na njihovo družbeno in državno ureditev, omogoča ohraniti mir in nemoten družbeni razvoj vsake države.
Takšna politika naše države korenini v naziranju in zaves K naših ljudi, o njihovem odnosu do napredne-družbenega razvoja na svetu, do krepitve socializma. Naša socialistična revoluci-* ja je bila v vsaki svoji etapi sestavni del boja za osvoboditev narodov, ki jih je bil podjarmil fašizem. In za odstranitev sleherne oblike kolonialnega zatiranja. Globoko prežeti s proletarskim in-temacionalizmom in privrženostjo v bojih delovnih ljudi in podjarmljenih narodov so junaki Sutjeske jurišali na fašistične osvajalce in s tem dali najsvetlejši vzgled proletarske solidarnosti.
Tudi zdaj se naša mladina vzgaja v duhu proletarskega intrenacionalizma, ko se uči enako ljubiti vse narode, podpirati boj narodov, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost, proučevati izkušnje mladine drugih dežel in se skupaj z napredno mladino vsega sveta bori za mir, stoječ vedno na stališču, da je boj za mir glavno poroštvo njene srečnejše prihodnosti. Naša mladina mo-
ra še bolj razvijati in poglabljati sodelovanje in tesne stike z mladino drugih dežel, svoje tovariše iz tujine naj vodi sem na Sutjesko in na druga bojišča naše revolucije kakor tudi na velika gradbišča naše socialistične graditve ter sklepa z mladino vsega sveta trajno in prisrčno prijateljstva.
Tovariši in tovarišice, v nekaterih krogih zahodnih držav je zdaj dostikrat slišati tezo, da je treba na vojno čimprej pozabiti. Mi se s takšno tezo ne moremo strinjati, ker ni tako lahko pozabiti vseh tistih strahot, ki so jih podjarmljene dežele in narodi preživljali v drugi svetovni vojni. Mi pravimo, da je treba storiti vse, da vojne nikoli več ne bo. Toda mi nikoli ne moremo in ne smemo pozabiti na Sutjesko, Kozaro, Neretvo in druge slavne bitke naše osvobodilne vojske v vseh krajih naše dežele. Prav tako tudi drugi narodi, predvsem pa sovjetski narodi ne morejo nikoli pozabiti volgograjske in drugih mnogih bitk slavne rdeče armade, ki jim mora biti za njene boje in žrtve hvaležen ves svet, ko je prevzela največje breme druge svetovne vojne. Tega ne moremo storiti spričo vsebine in ciljev tega boja. Naši ljudje namreč tu niso padali, da bi osvajali tuja ozemlja in podjarmljali tuje narode, marveč da bi ohranili svoj obstoj, da bi osvobodili svojo domovino in prispevali svoj delež v boju proti hitlerjevskim silam, proti fašistični pošasti. 2elel pa bi reči, da je za mir na svetu žalostno in nevarno, ko se nekaterih zahodnih deželah zbirajo razne revanšistične sile poraženih fašističnih ar mad in ko čedalje bolj neovirano dvigajo glavo. Nas kakor tudi vse borce proti fašizmu globoko vznemirja in preseneča, ko vidimo, da ostanki fašizma zdaj v raz-države, v katreih prihaja do izraza in zato stalno in skupaj z vsem svetovnim demokratičnim javnim mnenjem opozarjamo na veliko odgovornost, ki jo imajo predvsem države, v katerih prihajajo do teh pojavov. Velika vloga pri onemogočanju povampirjenih revanšističnih sil pripada vsekakor vsem udeležencem boja proti fašizmu, zbranim v raznih združenjih borcev in mednarodnih organizacijah. Mladi rodovi Jugoslavije in vsega sveta po pravici pričakujejo dobo miru in ustvarjalnega dela, ne pa novih razdejanj in neštetih žrtev.
Tovariši in tovarišice, ta center, ki ga danes odpiramo in izročamo naši mladini, bo zbirališče, kamor bo prihajala, da se uči, da se vzgaja na junaških zgledih naše osvobodilne borbe, da preživlja srečne dneve svoje mladosti v iskanju in odkrivanju novih znanj, v igri in počitku. Prepričani smo, da bo ta center prek svojih številnih dejavnosti uspešno izpolnjeval svojo nalogo in uresničeval svoj pomembni namen.
Dovolite mi, tovariši in tovarišice, da s tega mesta, z naše Sutjeske, Sutjeske herojev pošljem ob dnevu borca, ob dnevu vstaje narodov Jugoslavije čestitke vsem udeležencem naše osvobodilne borbe, vsem graditeljem naše socialistične domovine in mlademu rodu socialistične Jugoslavije.
Vesti
TRAJEKT N-A KRK. Tuji in domači avtomobilisti v vse večjem številu obiskujejo otok Krk. Dostop nanj omogoča trajektna proga Crikvenica—Silo. Letos na tej progi obratujeta dva trajekta. Iz Sila vodijo po otoku dobre ceste v Omišalj, Malinsko, Krk, Punat, Baško in Vrbnik. Naš posnetek: pogled s trajekta proti Crikvenici.	Foto: Vlastja
1780 km elektrificiranih prog
Strokovnjaki so izdslali koncept razvoja železnic do leta 1970
Posebna skupina strokovnjakov Skupnosti jugoslovanskih železnic je izdelala prvi koncept razvoja železniškega prometa v prihodnjih sedmih letih do leta 1970. Po oceni te skupine se bo obseg železniških prevozov v tem obdobju povečal po povprečni letni stopnji 4.5"“. Da bi zagotovili tak obseg transportnih storitev in hkrati pospešili prevoz, bo treba modernizirati zmogljivosti najvažnejših in najbolj obremenjenih prog ter prevoznih sredstev ter izpopolniti tarifni sistem.
Med drugim predlagajo železniški strokovnjaki, da se opravi dokončni remont glavne železniške proge od Sežane do Djevdjelije, kakor tudi remont proge Vrpolje—Sarajevo, Subotica—Indjija, Vin-kovci—Erdut ter nekaterih drugih prog. Glavne proge v dolžini 1300 km bo treba opremiti s sodobnimi signal-no-vamostnimi rapravami ter s telekomunikacijsko opremo.
Poseben poudarek daje koncept elektrifikaciji želez-
niških prog. Do leta 1970 naj bi elektrificirali progo Jesenice — Zagreb — Beograd — Niš (866 km) in progo Vrpolje — Sarajevo (260 km) ter končali elektrifikacijo proge Ogulin — Zagreb (109 kilometrov). Skupaj z že prej elektrificiranimi progami bi imeli potem vsega 1780 km železniških prog z električno vleko, kar bi predstavljalo 15 o/0 skupne dolžine prog. Na vseh teh relacijah bodo potem potniški vlaki lahko
razvijali hitrosti do 100 oz, 120 km in tovorni do 80 km na uro (leta 1961 je znašala tehnična hitrost ekspresnih vlakov in brzovlakov okrog 58 km na uro).
Predlog obravnava tudi gradnjo novih železniških prog. Do leta 1970 naj bi končali prvo fazo gradnje nove proge Sarajevo — Ploče (194 kilometrov). Nadalje bi zgradili del nove proge Beograd
— Bar (461 km) in končali gradnjo proge Knin — Zadar (95 km) ter Gostivar — Ki-čevo. Predviden je tudi začetek gradnje proge Majdan-pek — Bor, medtem ko bi normalizirali progo Titograd
— Nikšič. Predvidena je še gradnja manjših prog.
Za zamenjavo zastarelega voznega parka in za povečanje zmogljivosti prog in postajnih naprav naj bi po mnenju železniških strokov-
njakov vložili do leta 1970 okrog 550 milijard din. Od tega bi odpadla dobra polovica za nabavo električnih in dizelskih lokomotiv, vagonov in drugih prevoznih sredstev. Med drugim je predvidena zamenjava 1000 potniških vagonov in 17.500 tovornih vagonov. Vsega pa naj bi železnice dobile 26.000
novih tovornih vagonov in okrog 100.000 sedežev v novih potniških vagonih. Okrog 230 milijard bo treba vložiti za obnovo, povečanje zmogljivosti in modernizacijo prog (za večji osovinski pritisk in večje hitrosti) ter za ureditev ranžirnih in postajnih naprav. Urediti bo treba zlasti ranžirne postaje Madžari, Popovac, Makiš, Zagreb, Reka, Rajlo-vac, Doboj, Vinkovci, Novi Sad, Zalog, Kosovo in druge, za kar bi vložili okrog 100 milijard, dinarjev. •
Nič mračnega: ne poslopje in ne vzdušje
Iz življenja in dela v mariborskem disciplinskem centru
Kot posebna organizacijska enota zavoda za socialno delo občine Maribor-Center deluje tudi disciplinski center. Zakon predvideva disciplinske centre kot obliko za prevzgojo mladoletnih storilcev lažjih kaznivih dejanj, torej takih, ki so iz mladostne nepreračunljivosti, objestnosti, pomanjkljive samostojnosti in težnje po uveljavljenju prišli navzkriž z veljavnimi družbenimi normami. Mariborski disciplinski center obstaja od 1. januarja letošnjega leta in je v tem času sprejel 1.0 mladostnikov od 15. leta navzgor, ki jim je sodišče določilo ta vzgojni ukrep.
Vodja disciplinskega centra v Mariboru, pedagog Franc Kulovec, nam je povedal nekaj konkretnih izkušenj zi dela te mlade ustanove.
»Tega dela se mora človek oprijeti z ljubeznijo, optimizmom in z največjo vztrajnostjo. Poznam mladino, saj imam za seboj trideset let
učiteljske prakse. Po šolah sem se prav tako srečeval z raznimi problemi mladoletnikov. V zadoščenje so mi prvi uspehi, ki jih je dosegel naš mladinski center, ki mu je uspelo navezati nase dosedanje varovance, tako da se radi vračajo k nam na pri-
jateljski pomenek ali po nasvet.«
Ne kaže veliko razpravljati oziroma teoretizirati o tem delu, poglejmo rajši v dokumentacijo disciplinskega centra, v ocene, ki so jih dali tudi gojenci sami. Povedati moramo, da mladostniki z veliko skepso prestopajo ta prag, zato pa so potem tembolj presenečeni. Očitno je, da pri vodji disciplinskega centra najdejo pravo besedo v dobrodošlico, v nadaljnjem stiku z njim pa spoznajo, da prijateljstvo z njim nekaj velja Poglejmo, kaj pravi 15-letni deček v sestavku »Moje bivanje v disciplinskem centru:
»Disciplinski center sem si slikal kot mračno, pusto poslopje, kjer so sami grobi in
MILAN MAVER
KAKO VIDIMO DRUG DRUGEGA
w
	
r	a
/M	3u
	—-f N
Avtomobilisti — v očeh pešcev
Pešci — v očeh avtomobilistov
nevljudni ljudje, črne predstave pa so se razblinile, zakaj v centru sem dobil najboljše vtise. S pedagogom sva se pogovarjala kot stara, dobra prijatelja o mojem življenju, o napakah, ki sem jih storil v družbi svojih prijateljev. Pedagogova in moja želja je, da bi se poslej vedel tako, kot je treba. Svoj čas v disciplinskem centru prebijem v razgovoru s pedagogom, opravljam pa tudi druga dela, najraje žagam ptičje hišice, napisal pa sem udi že nekaj spisov. Zelo rad bi se izučil poklica, moral pa bom obiskovati večerno šolo. da dokončam osemletko. Tudi, ko bo potekel moj čas obveznega obiskovanja disciplinskega centra, se bom hodil vanj učit in delat, če mi bodo dovolili.«
Drugi piše:	»Zadovoljen
sem, da sem obiskoval disciplinski center, hvaležen sem za prijateljstvo, upam pa, da mi bodo tu pomagali najti podjetje, kjer bi se rad zaposlil . . .« Pa še bi jih lahko navajali.
»In koliko teh sklepov drži?«
Tovariš Kulovec pravi: »Presenetljivo veliko, saj jih kar pet redno, prostovoljno prihaja k nam. Urejamo namreč delavnico, za katero se naši varovanci močno zanimajo. Delavnica bo opremljena z raznimi stroji, kot so stružnica, skobelnik, v njej je tudi pravi motor, in vse to je pravcata vaba za to ‘ mladež, da se bo urila v raznih ročnih spretnostih in spoznala, kako je moč koristno uporabiti prosti čas, vzljubiti delo.
Razen delavnice imajo tudi cvetličnjak, športno igrišče, prostor Za odbojko, kopalni bazen.
Zavod za socialno delo, v čigar sklopu je disciplinski center, je namreč v izredno lepem okolju pod Kalvarijo, in je vse prej kot grozljiv kraj. Vse je lepo urejeno, pri čemer pomagajo tudi varovanci. V razgovorih pri delu v delavnici in na vrtu, pa pri igri se pedagog nevsiljivo seznanja s težavami in problemi mladostnikov in skupaj kujejo načrte za novo življenje. Pri tem pa mora pomagata disciplinski center, še zlasti pa je pomembno, da ga podprejo tudi starši, šola in podjetja, kjer se ta mladina uči in dela Pol uspeha je že v tem, če najdejo mladostniku zaposlitev, ki ga veseli.
MARIJA BOBEK
Turistični uspehi t majo.
— Tudi končni podatki o turističnem1 prometu v maju na območju Slovenije so dali kar najugodnejšo sliko. V tem mesecu je bilo zabeleženih v Sloveniji vsega 56.250 prenočitev inozemskih gostov, kar je za 45 % več kakor lani v maju. Prvič smo v maju zaznamovali tudi večji promet domačih gostov kakor lani. Prenočitev domačih gostov je bilo namreč 130.240, kar je za 3 % več kakor lani. Koristi od povečanega prometa so imeli predvsem hoteli. Ti so v maju izkazali 81.600 prenočitev (za 25 r/o več kakor v lanskem maju), in sicer 41.300 prenočitev domačih gostov (za 13 % več) in 40.300 prenočitev inozemskih gostov (za 40 % več). Tudi moteli so izkazali 3.170 prenočitev, (za 80 % več), medtem ko so navadna prenočišča s 23.000 prenočitvami . zaznamovala le malenkostno povečanje prometa. V toplicah in mineralnih zdraviliščih so pri 35.000 prenočitvah zaostali za lanskim majem za 15 %, medtem ko so klimatska zdravilišča izkazala povečanje za 48 “o na 8.690 prenočitev. Naposled je bilo ugodnejše tudi izkoriščanje počitniških domov, ki so zabeležili nad 12.000 prenočitev ali 58 % več kakor v lanskem maju. Zasebne turistične sobe pa v maju niso prišle v večjem obsegu v poštev. Pač pa je precej naraslo število prenočitev v negostin-skih podjetjih.
43-
Kaže, da bomo imeli letos rekorden pridelek tobaka. —
Znano je, da smo leta 1961 zaznamovali najmanjši pridelek tobaka v zadnjih desetih letih. Deloma zaradi nizkih odkupnih cen so kmetje opuščali pridelovanje tobaka. Tako smo morali lani tobak še uvažati, da smo lahko z izvozom lastnega tobaka obdržali kontinuiteto pri izvozu na najvažnejša zunanja tržišča. Medtem ko smo leta 1961 pridelali komaj 15.000 tobaka (nasproti 28.100 tonam leto prej in 41.300 tonam v letu 1959, ko smo dosa©li največjo proizvodnjo), se je lani po ureditvi odkupnih cen proizvodnja spet povečala na 29.800 ton. Letos pa kžae, da bomo imeli znova rekordno letino in da bomo pridelali najmanj 40.000, lahko pa tudi do 50.000 ton. Samo v Srbiji cenijo, da bodo letos pridelali za 80 c/0 več kakor lani. Toplo vreme zadnjih tednov je zelo ugodno vplivalo na letino. Pred tem pa je bila bojazen, da bo peronospora spričo vlažnega in hladnega vremena povzročila precej škode, vendar so z zaščitnimi ukrepi nevarnost odvrnili.
43-
Predlog za ustanovitev zvezne ustanove za turistično varčevanje. — v Turistični zvezi Jugoslavije pripravljajo obsežen elaborat s predlogom za ustanovitev zvezne ustanove, ki naj bi omogočila delavcem in uslužbencem turistično varčevanje po zelo ugodnih pogojih. Ustanovitelji naj bi bile organizacije, ki obsegajo območje vse države (sindikati, socialno zavarovanje. zvezna gospodarska zbornica ild.), redni člani pa naj bi bile posamezne delovne organizacije. Verče-vanje je zamišljeno tako. da bi člani delovnih kolektivov kupovali posebne znamkice turističnega varčevanja in jih lepili v čekovne knjižice. Taki čeki pa bi predstavljali sredstvo za plačilo turističnih storitev. Delovni kolekti vi bi dobili znamkice po zni žani ceni, v podjetjih pa b: jih odstopali članom z na daljnjim popustom, pri čemer bi razliko krili iz sred stev, namenjenih v podjetju za letovanje članov kolektiva in njihovih družin.
☆
Začasni sporazum Famos FAP. — V znanem sporu med tovarno avtomobilot FAP v Priboju in sarajevske tovarno motorjev Famos, k je pred tedni ustavila doba vo motorjev pribojskenn podjetju in izstopila iz po slovnega združenja industrij« tovornih vozil ITV, je te dn prišlo do začasnega sporazu ma. Poslovno združenje ITI je vložilo pri višjem gospo darskem sodišču BiH tožbe proti Famosu zaradi ustavit ve dobav. Ker pa je v priboj skj tovarni avtomobilov zara di pomanjkanja motorjev hu do ogrožena proizvodnja, ji podjetje Famos konec juniji predlagalo, da bi do odločit ve sodišča dobavljalo motor je tovarni FAP, vendar pi cenah iz leta 1961 brez raba ta. Ta predlog je tovarni FAP naposled sprejela. Pr Famosu imajo zdaj na zalog okrog 700 motorjev za FAP ove avtomobile.
43-
Iz registra gospodarskih organizacij. Pri usnjarsken kombinatu »Konus«, Sloven ske Konjice, je vpisana pri pojitev Tovarne usnja Lenar v Slovenskih goricah, Tovar ne usnja Ljutomer in Tovar ne strojil Majšperk. — K Vi nogradniško - živinorejskemi kombinatu Ljutomer se ji pripojilo zadružno podjetji »Les« v Ljutomeru. — Pr poslovnem združenju »Les« • Ljubljani sta vpisana dva nc va člana združenja, in sice Žičnica, podjetje za izdelavi žičnic, transportnih in dru gih strojnih naprav v Ljut ljani in Lesno predelovalni industrija »Zora« v Crnora lju.
Popustljivost s hudimi posledicami
LJUBLJANA, 4. jul. — Kako hude posledice ima lahko trenutna popustljivost, je pokazala obravnava pred sodiščem v Ljubljani, ki jo je vodil sodnik Benjamin Marušič. Industrijski nadzornik Franc Sivec, zaposlen v rudniku Zagorje, se je namreč zagovarjal, ker se je zaradi njegove nedoslednosti zgodila huda obratna nesreča, pri kateri je bil smrtno ranjen pripenjevalec vagonov Anton Zupančič.
20.	februarja letos je v obratu rudnika Zagorje primanjkovalo ljudi, ki naj bi prepeljali les v delavnice. Zato je Franc Sivec poslal voznika lokomotive po neke dele in sam stopil na lokomotivo ter jo odpeljal proti delavnicam. Pripenjevalcu Zupančiču pa je naročil, naj pride za njim. Pri zapornicah je Zupančič dohitel Sivca. Skočil je na lokomotivo. Sivec ga je opozoril, da se ne sme peljati z njim. Zupančič pa mu je zatrjeval, da se ne bo nič zgodilo, nakar je Sivec popustil in odpeljal naprej. Ko je vozil skozi 20 metrov dolgi podvoz, je pazil predvsem v smeri vožnje. Ko je pripeljal iz podvoza, je opazil, da Zupančič ni več na lokomotivi in da leži ob izhodu podvoza. Ustavil je in stekel nazaj ter videl, da je Zupančiča stisnil zoženi del podvoza ob lokomotivo in ga hudo poškodoval. Zupančiča so odpeljali v bolnišnico, kjer je umrl.
Komisija, ki -je preiskala vzroke nesreče, je ugotovila krivdo obeh. Sivec je industrijski nadzornik in ne bi bil smel biti nedosleden. Zupančič pa je kot pripenjeva-
lec vagončkov vedel, da ne sme voziti na akumulatorski lokomotivi, kjer je prostor le za voznika.
Na obravnavi je Sivec obžaloval svojo nedoslednost in jo skušal razložiti s tem, da je popustil Zupančiču predvsem zato, ker je hotel, da bi čimprej opravili delo kljub pomanjkanju ljudi.
Sodniki so ga spoznali za krivega in ga ob upoštevanju olajševalnih okoliščin obsodili na 5 mesecev zapora pogojno za dobo dveh let.
RA-
Traktorist podrl kolesarko
LJUBLJANA, 4. julija. — V sredo popoldne nekaj minut pred 17. uro je Janez Ažman peljal traktor KR-22-36 s prikolico, naloženo s senom, skozi vas Mlake na cesti med Kranjem in Golnikom. Ko m'u je pripeljal nasproti o-sebni avtomobil, je zaradi ozke ceste in ker ni obvladal traktorja, saj ni imel vozniškega dovoljenja, podrl kolesarko Milko Bohinc ter odpeljal naprej. Hudo poškodovano kolesarko so prepeljali
Tovornjak v avtobus
MARIBOR, 4. julij. — Včeraj dopoldne sta v Spodnjih Hočah trčila tovorni avtomobil MB-81-41 (voznik Jernej Vrane) in avtobus MB-29-77, ki ga je vozil Franc Junež-Na obeh vozilih je bilo za 350.000 dinarjev škode, laže sta se poškodovala tudi šofer tovornjaka in njegov sopotnik. Nesreča se je pripetila, ker je v križišču tovornjak izsiljeval prednost.
Nesreča z bombo
LJUBLJANA, 4. julija — V sredo popoldne okrog 16. ure sta se- 12-letni Branko Muren in 14-letni Ignac Rogel, oba iz Podturna, vračala proti domu. Med potjo sta našla italijansko ročno bombo. Razdrla sta jo. Dvanajstletni Branko je potem z eksplozivom udaril ob kamen. Ob eksploziji je Branku odtrgalo roko in ga hudo ranilo po nogi ter prsih. Ignac pa je bil laže poškodovan.
Motorist izsiljeval prednost
MARIBOR, 4. julija. — V sredo zvečer nekaj minut po
21.	uri, se je pripetila huda prometna nesreča v Dornavi, ko je Stanko Peteršič z motorjem MB-1H-588 izsiljeval v križišču prednost. Podrl je kolesarko Marijo Kristovič. Pri trčenju sta oba padla. Motorist se je hudo poškodoval, kolesarka pa laže.
Kolesar je obležal mrtev
MARIBOR, 4. julija — Davi, nekaj minut pred eno uro, se je zgodila na cesti v Spodnji Selnici ob Dravi smrtna nesreča. Motorist Anton Sim-rajh je pripeljal za kolesarjem Karlom Kobaletom, starim 59 let, doma iz Fale. Kolesar je vozil po sredini ceste, zato ga je motorist nameraval prehiteti po desni strani. Kolesar pa se je zadnji hip tudi umaknil na desno. Motorist je močno zaviral, vendar je kljub temu zbil kolesarja, ki je tako nesrečno padel, da je obležal mrtev. Motorist Simrajh in sopotnik Slauer Srečko pa sta bila laže poškodovana.
Traktor je zaneslo s ceste
LJUBLJANA, 4. julija — V sredo popoldne je skozi Zgornje Jezersko peljal Ludvik Fon traktor KR-18-44 in polno prikolico. Ker je nenadoma močno zavrl, se je prevrnil z zgornje na spodnjo cesto. Na vozilu je za okrog 300.000 din škode.
Tajništvo filozofske fakultete v Ljubljani
razpisuje delovno mesto
pisarniškega
referenta
na odd. za geografijo
Pogoj je srednja šolska izobrazba in znanje strojepisja. Plača po pravilniku. Pvijave sprejema tajništvo Filozofske fakultete, Ljub ljana, Aškerčeva 12 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.	5532
AUTOTRG LJUBLJANA
RESLJEVA 20. TELEFON 33-913 proda na javni ustni
LICITACIJI
naslednja motorna vozila:
1. osebni avto MERCEDES 170 A za
495.000 din
2. osebni avto FIAT 1100 dost. za
385.000 din
3. osebni avto FIAT 1400 BJ dost. za
495.000 din
4. terenski avto JEEP Willys za
385.000 din
5. terenski avto FIAT CAMPAGN0LA za
770.000 din
6. terenski avto FIAT CAMPAGN0LA za
685.000 din
7. dostavni avto OPEL F.LIT7, 1,75 za
420.000 din
8. tovorni avto MERCEDES L 3500 za
3.520.000 din
Licitacija bo dne 6. julija 1963 ob 11. uri v Ljubljani, na Cigaletovi ulici (dvorišče sodne palače). Ogled vozil bo istega dne ravno tam od 9. do 11. ure.
Kupci socialističnega sektorja morajo predložiti licitacijski komisiji pooblastilo za nakup ter garantno pismo banke. Privatniki morajo položiti 10' n kavcijo pred pričetkom licitacije ter vozila plačati takoj po licitaciji.
„SLOVENIJA AVTO"- Ljubljana
s svojo zastopniško organizacijo za vozila »ZASTAVA« v Sloveniji:
»FERROMOTO«, MARIBOR
»ZELEZ N IN A-AUTODELI«, NOVO MESTO
organizira julija v vseh večjih krajih Slovenije:
»AUTO CELJE«, CELJE »TRGOAVTO«, KOPER
Demonstracijo tovornih in specialnih vozil proizvodnje „CRVENA ZASTAVA"
Dne 5.- 7. Novo mesto — Glavni trg, dopoldne 6. 7. Videm-Krško, dopoldne 6. 7. Brežice, popoldne
10. 7. Maribor — Slomškov trg, dopoldne ob 11. uri
10. 7. Slovenska Bistrica, popoldne
11. 7. Dravograd, dopoldne
12. 7. Ptuj, dopoldne
12. 7. Murska Sobota, popoldne
15. 7. Celje — Trg okt. revolucije, dopoldne
15. 7. Žalec — Velenje — Slovenj Gradec, dopoldne
16. 7. Laško — Radeče, dopoldne
16. 7. Trbovlje — Hrastnik, popoldne 18. 7. Ljubljana in okolica, dopoldne
18. 7. Domžale — Kamnik, popoldne
19. 7. Kranj — Tržič, dopoldne
19. 7. Radovljica — Jesenice — Škofja Loka, popoldne
20. 7. Postojna — Logatec — Vrhnika, dopoldne 24. 7. Koper, dopoldne
24. 7. Izola — Hrpelje, popoldne
25. 7. Nova Gorica, dopoldne
25. 7. Ajdovščina — Vipava, popoldne
26. 7. Podgrad — Ilirska Bistrica, dopoldne
Vabimo vse interesente, da si ogledajo in preskusijo vozila. Izkoristite izredno ugodne pogoje za nakup tovornih vozil
»ZASTAVA«
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1—3. — UREDNIŠTVO: LJUBLJANA, TOMŠICeVA 3 - UPRAVA: TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNI ODDELEK:	LJUBLJANA, TITOVA 1. TELEFON 21-896. — PRODAJNI ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 3, TELEFON ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20-4S3, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 21-832 POŠTNI PRE
DAL 29 — BRZOJAVNI NASLOV: »DELO« LJUBLJANA 2IRO RA'“UN PRI NARODNI BANKI: LJUBLJANA 600-11 1167 - MESEČNA NAROČNINA 550 DINARJEV. — ROKOPISOV NE VRAČAMO.
Telefon dežurnega urednika: 20-646
FESTIVAL
KRIŽANKE
PKKVI ob 20.30 bo ansambel za grebško Opere izvedel v letnem gledališču v Križankah komično opero G. Verdi: FALSTAFF. v naslovni vlogi nastopi prvak za grebške Opere Tomislav NERA LIC.
SOBOTA, 6. julija, ob 20.30 v letnem gledališču I. Zajc: NIKOLA ŠUBIC ZRINJSKI v izvedbi zagrebške Opere.
Predprodaja vstopnic dnevno od 10. do 12. in od 17. ure dalje pri blagajni v Križankah. Rezervacije po tel. 21-768.
RTV Ljubljana
SPORED ZA PETEK
4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) — vmes ob 6.30—6.35 Napotki za turiste: 8.05 Iz starejše slovenske solistične glasbe (Prochazka, Michl, Prelovec, Pavčič); 8.30 Od pianina do big banda; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Petkovo simfonično dopoldne — Arrigo Pedrollo:	Kon-
certino za oboo in godalni orkester, Claude Debussv: Iberia; 10.15 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu; 10.35 Naš podlistek — A. Christie:	Stanovanje v tretjem
nadstropju — II. 10.55 Vsak dan nova popevka; 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (Oddaja za voznike m potnike’ motornih vozil); 12.05 Za. bavna glasba; 12.15 K — Franc Novak: Stanje v vinogradih po letošnji pozebi in ukrepi v poletnih mesecih; 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne; 12.45 Vaclav Ku-Cera igra pesmi iz Južne Amerike; 13.15 Obvestila in zabavna glasba;
13.30 Po domovini — Karol Pa hor: Istrijanka — petnajst plesmtj miniatur, Svetomir Nastasijevič: Sedem srbskih plesov; 14.05 Pol ure s popevkami; 14.35 Novosti iz fonoteke — Felix Mendelssohn: Godalni kvartet v Es-duru (Kvartet Mihailow); 15.15 Z lokom po strunah; 15.40 Majhen koncert zbora RTV Beograd; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Drobpi dragulji iz oper; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu;18.10 Od severnoameriških prerij' do ruskih step; 18.45 Iz naših kolektivov:
19.00 Obvestila; 19.05 glasbene razglednice; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00—20.45 Popularne orkestralne melodije — vmes ob 20.15—20.30 Tedenski zunanje-politični pregled;
20.30 »Slovenska popevka Bled 63« (Prenos z Bleda); 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.05 Glasbena medigra; 23.10 Josip Slaven-ski:	Simfonija	orienta (Solisti,
zbor in orkester beograjske filharmonije, dirigira Zivojin Zdravko-vič); 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
DRUGI PROGRAM
19.00 Napoved II. programa — poročila; 19.05 Melodije po pošti;
20.00 Med deli Johanna Sebastiana Bacha — 3. oddaja — Goldbergove variacije. Tretji del (Pianistka Ro-salyn Tureck); 20.20 V ritmu tanga: 20.30 Radijski dnevnik II. pro grama; 20.45 Zabavni intermezzo;
21.00 Univ. prof. Giovanni Puglie-se-Carratelli:	Vsakdanje življenje Etruskov — III.; 21.20 Skupni program JRT — studio Beograd — Jugoslovanski umetniki; 22.00 Na- j poved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan; 22.15 do 23.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana — Revijska 'glasba Bojana Adamiča.
TELEVIZIJA Na kanalih 5, 6, 9, 11 (Krvavec Nanos, Sljeme, Kum s pretvorniki)
14.30 Wimbledon:	Teniški lurnir finale moški, polfinale pan
— do 16.30) Evrovizija
19.30 Jezero na sončnem jugu — oddaja studia Skopje (Beograd)
19.45 Rdeči signal — oddaja o prometu (Beograd)
20.00 TV Dnevnik (Beograd)
20.30 Propagandna oddaja (Ljubljana
20.45 Festival slovenske popevke — prenos z Bleda (Ljubljana)
22.00 Francija, dežela harmonij — kratki film (Ljubljana)
22.20 Festival slovenske popevke
— prenos z Bleda (Ljubljana)
22.50 Poročila (Zagreb)
Kino
KINOTEKA — MIKLOŠIČEVA 28:
franc, film ČLOVEK ZVER. ob 16, 18 in 20. uri.
KINO UNION:	angleški film
VSO DOLGO NOC. Režija: Michaeli Releph. Igrajo:	Patrick
Mc Goohan, Keeth Michell. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20 uri. Ob 10. uri matineja sov j filma OPERACIJA KOBRA KINO KOMUNA: češki film PE1 IZ MILIJONA. Režija: Zbynek Brynych. Igrajo: Jaroslav Mar-
vvan, Jan Ciszka. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO SLOGA: sovj. vohunski film OPERACIJA KOBRA. Režija: D. Vasiljcv. Tednik. Predstave ob 16., 18. m 20. uri.
KINO VIC: amer. film V SVETU KOMEDIJE. Rezija:	Harold
Lloyd. Igra Harold Lloyd. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 2u uri.
KJNO ŠIŠKA: ital. CS film UGRABITEV SABINK. Režija: Richard Pottier. Igrajo:	Roger Moore,
Mylene Demongcot. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje.
I ETNI KINO BEŽIGRAD: amer. film OSAMLJENI SO HRABRI. Režija: David Miller. Igra Kirk Douglas. Tednik. Predstava ob 20.30 Prodaja vstopnic uro in pol pred predstavo.
MLADINSKI KINO: domači film KOZARA, ob 10, 15 in 17. url. Film za mladino od 12. leta starosti dalje. Zadnjikrat.
KINO SAVA:	sovjetski barvni
film SLEPI MUZIKANT. — Igrajo:	Boris	Livanov, Vasilij
Livanon, M. Strižanova.
Predstave ob 16, 18 in 20. uri.
KINO »TRIGLAV« — LJUBLJANA: angl. barvni V V bilm SAFIR. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje.
LETNI KINO DOMA .TLA, LJUBLJANA:	amer.	barvni CS film
ZAKONSKA ZMEDA, ob 20.30.
KINO DRAVLJE: amer .CS film MI ADI LEVI, ob 20. uri.
KINO VEVČE: ameriški CS film ZGODBA Z NASLOVNE STRAN i. ob 20. uri.
KINO LITIJA: francoski film AU-STERLITZ, ob 20. uri.
KINO BLED: nemški film PLANINSKA ROZA. ob 18 in 20.30
KINO RADOVLJICA: angl. barvni CS film PEKLENSKI KLUB. ob 20 uri.
KINO »CENTER« — KRANJ: amer film KRVNIK IZ NEVADE, ob 18 in 20. uri.
KINO »STORŽIČ« — KRANJ: angl. oavrni film UPORNIK, ob 18 in 20. uri.
LETNI KINO PARTIZAN. KRANJ: franc, film LEPA AMERIKANKA, ob 20.30.
KINO »»RADIO« — JESENICE: angleški film NEZADR2LJIVI. ob 19. uri.
KINO »PLAVŽ« — JESENICE: nemški film FLAMANKA. ob 20. uri.
KINO »UNION« — CELJE:
rusko-franc. barvni VV film POSLANSTVO LEONA GAROSA. Ob 16, 18 in 20. uri.
KINO »METROPOL« — CELJE: jugosl. film ALI JE UMRL DOBER ČLOVEK, ob 16, 18 in 20. uri.
LETNI KINO — CELJE: ameriški barvni CS film OSAMLJENI MAŠČEVALE C, ob 20.15.
KINO »»KUKA« — NOVO MESTO: angleški barvni CS film ZALIV TIHOTAPCEV, ob 18 in 20. un.
KINO SVOBODA II — Hrastnik: amer. barvni CS film ALAMO — I. del, ob 18 in 20. uri.
KINO PARK — MURSKA SOBOTA: amer. barvni VV film RIO BRAVO, ob 17.30 in 20. uri. Zaradi izredne dolžine filma cene vstopnicam zvišane.
KINO 2ALEC: nemški barvni film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU, ob 20. uri.
KINO »SVOBODA« — ŠEMPETER: ital. film GARSONJERA.
KINO SOLKAN: amer. film SERIFOV SIN.
KINO »SOČA« — NOVA GORICA: .lugosl. film ŽVI2G OB OSMIH.
KINO »SVOBODA« — SE2ANA: fnanc.-ital. film SOS RADIO TAXI, ob 20.15.
KINO »SOCA« — TOLMIN: amer. film NENADOMA LANSKO POLETJE, ob 20.30.
Čestitke
Na elektrotehniški fakulteti je diplomiral ing. FERDO GUBI NA.
Čestitajo prijatelji — Edi, Jožica, Karlo.
Ing. kemije ANDREJI PRESTE-REL iskreno čestitajo za diplomo kolegi.
Dipl. ing. chem. MELITI MURKO
za odlično opravljeno diplomo iskreno čestitamo.
INSTITUT ZA KEMIJO UNIVER ZE vabi na predavanje akademika prof. dr. Antona Peterlina z naslovom »O nekaterih aktualnih problemih fizikalne kemije polimerov«, ki bo danes, v petek, 5. julija, ob 11. uri dopoldne v predavalnici Oddelka za tekstilno tehnologijo na Snežniški ulici 12, I. nadstropje.	P
Maribor
DE2URNA LEKARNA
Petek, o. Julija: lekarna »Melje«, Meljska 2.
KINO
UNION: angleški W film BILO JIH JE SEDEM.
PARTIZAN:	angl.	film	TIGROV
ZALIV.
UDARNIK: poljski zabavni film M02 SVOJE 2ENE.
Obvestila
\ PODKOVANI KRAP bo v nedeljo. 7. julija na Ljubljanici s pričetkom ob 10. uri Slikovit plovni spored. Lepe nagrade za najlepše okrašene čolne. Vabljeni na bregove Ljubljanice. — Turistično društvo Ljubljana.
' oglasi
POMOČ v gospodinjstvu potrebujem 3—4-krat tedensko. Stari trg 21-11, vrata 5.	8251-1
IZGUBIL fotoaparat 24. junija v Mercedesu. Vrnite Rihardu Bizjaku, Titova 70, Ljubljana. 8237-8 DVOSOBNO novo komfortno sončno stanovanje z zelo nizko najemnino x opremljeno kuhinjo, omarami in bojlerjem, zamenjam v Savskem naselju, manjši blok, I. nadstropje, blizu trgovin in avtobusa, za dvosobno s kabinetom ali trosobno. — Ponudbe v ogl. odd. pod »Čimprejšnja zamenjava«.	8243-6
ŠTUDENT dobi stanovanje, če plača vnaprej. Ponudbe pod »Sostanovalec«.	8244	6
SESTRA OLGA iz PuJe išče brata Franca Pikica iz Velikih Zabelj, Vipavska dolina. Kdor kaj ve o njem, na.i prosim sporoči na naslov:	Olga Frančiškovič, Pula,
Omladinska št. 32.	8215-8
KREDENCO še v dobrem stanju, prodam za 16.000 din. — Franc Bezjak, Bitenčeva 19.	8208-1
INSTRUKTORJAG1CO) iščem za angleščino. Ponudbe pod »Takoj« 8209-h
IVER PLOŠČE, nove (10 kub. m.), prodam. Ponudbe pod »Gradnja«.	8214-1
OLYMPlA, portable pisalni stroj, nov, prodam. — Ponudbe pod »Dom«	8213-4
2NESKO KOLO »Adler«, dobro o-hranjeno, poceni prodam. Telefon 33-655.	8219-4
KUPIM sobo ali enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Plačam«
8226-7
POTNIŠKE AVTOMOBILE, terenska vozila, avtobuse in kamione kupuje za svoje komitente AGENCIJA BEOGRAD. Beograd. Dosi-te jeva 21-111 tel 622-322	4667-3
UOIVBOJKE originalne RIFLE. bunde in nylon plašče prodaja po najnižjih cenah Felice, Trst, Carducci 41 S tem odrezkom popust.
Tajništvo za notranje zadeve 0L0 Celje
GREGORČIČEVA ULICA ST. 5 razpisuje
javno licitacijo
za prodajo agregata, in sicer: samovzbujalni agregato,r za izmenični tok, moči 35 KVA, dvocilindrski Diesel motor, moči 22 KM, priključno ploščo z instrumenti in pripadajočo prikolico.
Agregat je v brezhibnem stanju.
Interesenti si lahko ogledajo agregat vsak delovni dan od 7. do 14 ure pri TNZ Celje, Gregorčičeva 5. Javna licitacija bo 19. julija 1963 ob 9. uri v Celju, Gregorčičeva 5.	Iz	pisarne	TNZ	Celje
5543
KOLINSKA TOVARNA HRANIL — LJUBLJANA
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij
razpisuje naslednja delovna mesta za:
1. PLANERJA - USLUŽBENCA
za delo v plansko-analitskem sektorju podjetja
2. STROJNA KLJUČAVNIČARJA
POGOJ: pod tč. 1. popolna srednja šolska izobrazba — po možnosti na tem delovnem mestu ali s prakso obratnega knjigovodje — pod tč. 2 kvalificirani delavci z odsluženim kadrovskim rokom.
Interesenti naj se zglase v tajništvu podjetja ali pošljejo lastnoročno pisane ponudbe upravi podjetja.	5566
bero stotisoči rednih bralcev
Fo kratki bolezni nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in brat
Anton
Jernejčič
Pogreb dragega pokojnika bo v sobto, dne 6. julija 1963 ob 17. uri iz hiše žalosti Gornji Logatec 29 na pokopališče v Gornjem Logatcu.
Žalujoči:	žena	Katarina,
sinova Zvone in Marjan In hčerka Angela z družinami, brata Janez in Francelj, sestri Helena in Marija z družinami ter ostalo sorodstvo.
Gornji Logatec, Ljubljana, Tabor, Begnje pri Cerknici, 4. julija 1963.
ho kratki bolezni je nenadoma preminil naš dobri mož, oče, star! oče, brat in stric
PAVEL LIKAR
Pogreb bo v soboto, dne 6. julija 1963 ob 16. uri izpred hiše žalosti Področje 24 na pokopališče v Domžalah.
Žalujoči: žena Ana, sin Milan /. družino, sestri [Marija in Pavla ter ostalo sorodstvo.
Domžale, Ljubljana, Milano, Ce-lo\ec, dne 3. julija 1963.
Po težkem trpljenju nas je v 54. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak
Ignac
kJ
Valter
upokojenec
Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 6. julija 1963 ob 16. uri izpred hiše žalosti Golnik št. 50 na pokopališče v Goričah. Žalujoči: žena Kristina, hčerka Anica, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo. Golnik, 4. julija 1963.
Po daljši bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri ata
kmsgar
upokojence
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 6. julija 1963 ob 18. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Alojzija, otroci: Olga, Vera, Andreja in Milan z družinami ter ostalo sorodstvo. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, 4. julija 1963.
Po daljši bolezni nas je zapustil naš dobri oče, stari oče, brat, stric, tast in svak
Franc Miklavčič
bančni prokurist v pokoju
Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 6. julija 1963 ob 17.15 iz Janezove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: sin Franc z družino, hčerka Marjeta po. Gabrovšek, hčerka Mirjam, vnuki, Neva, Betka, Tomaž, Dclija, Barbka in Fedor, sestra Ana Šubic z družino ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Nova Gorica, Poljane nad Škofjo Loko, dne 4. julija 1963.
»Odlično! Opozoriti moram sodišče na to, da pričevanje njegovih uslužbencev o odsotnosti obtoženca iz njegove pisarne nikakor ne pomeni, da je šel k ljubici. Pravkar nam je sam povedal:	po službenih
opravkih je često moral oditi iz pisarne.«
Bil je visok in droban, na ustnicah mu je igral nasmeh; ko se je oziral po porotnikih, se je nekoliko zibal. Gospod Jeantet mu ni dal časa, da bi se usedel. V hipu je bil pokonci.
»Gospod tožilec! Ce bi hoteli biti pravični, bi morali zahtevati od mojega varovanca, naj vam pojasni, v kolikšni meri je moral zapuščati svojo pisarno zaradi službenih opravkov.«
Vsi so se prisiljeno nasmehnili.
»Gospodje porotniki bi morali vedeti, da je imel moj varovanec navado, da je popoldne dvakrat na teden obiskoval Juliette Leroy.«
»Moja pripomba še vedno velja.«
Sedel je m se še vedno smehljal. Predsednik je počakal, da se je tožilec udobno namestil v svojem sedežu: brez števila majhnih obredov je, ki jih vsi spoštujejo; drug drugemu izkazujejo pozornost v takih malenkostih. Gospod Jeantet si je še dajal opravka za svojim pultom, ko mu je moj drugi branilec gospod Thuilier porinil popisan listek. Potem se je oglasil predsednik, naglašajoč nekatere zloge:
»Recimo, da je res kar trdite glede tega, da je bilo orožje pri njej že prej. Toda če je tako, kako pa boste razložili, zakaj so našli samo vaše prst-ne odtise, saj ga je tudi ona prijela, ko ste ji ga prinesli, mar ne?«
»Ne. Bila je preplašena. Rekla mi je, naj ga položifn v predal toaletne mizice.«
»Ste rekli: v predal?«
»Da: v predal.«
»Ne da bi za trenutek prijela revolver?«
»Ni se ga niti dotaknila.«
XXX
Privlekel sem revolver iz žepa in ji ga ponudil. Malo me je razdražilo, ko se ga ni hotela dotakniti: m bilo v njenem značaju, da bi bila tako otročje plašna, posebno še, ker ni bila ena izmed tistih žensk, ki začno vreščati že ob pogledu na miš. Skomignil sem in porinil v kot nekaj lončkov s pudrom in drugimi toaletnimi potrebščinami, da sem napravil prostor v predalu. Molče je opazovala moje početje. Njen izraz na licu sem opazoval v zrcalu nad toaletno mizico: pokončna gubica med obrv-
mi je bila močneje začrtana kot takrat, kadar je premišljevala. Bil sem prepričan, da bo nekaj povedala, in res je spregovorila:
»Saj je kakšna varovalka na revolverju, mar ne?«
»Seveda.«
»Bodi ljubezniv in jo odpri.«
»Repetiral sem in obrnil varovalko. Stopila je bliže, da bi bolje videla, kaj sem storil.
»Takole,« sem rekel in odložil revolver. »Toda biti moraš .previdna: najmanjši pritisk na petelina . . .«
Se vedno sem jo opazoval v zrcalu. Pokončna gubica je popustila in postala manj zaznavna, kot vedno, kadar je rešila kak problem. Všeč mi je bilo to rahlo izbočeno in visoko čelo »misleca«, kot sem temu pravil. Ujela sva se z očmi in nasmehnila se mi je.
»Se ti zdi, da sem prismojena?« je dejala.
»Da, smešna.«
Nikoli nisva lagala drug drugemu.
»Sicer pa imaš prav. Res je neumno, bati se ob pogledu na orožje.«
Gubica je skoraj izginila.
»Zdi se mi, da ženskam manjka nekoliko vojaške vzgoje, kar vsekakor povzroča nekatere težave.«
Bila je resna, vedno je skušala govoriti resno in si prizadevala do dna razčistiti stvari. Podala mi je roko.
»Daj, vadila se bom.«
Njen obraz se mi je zdel spet bolj zgr-bančen. Zaprl sem predal.
»Drugič,« sem dejal. »Danes se mi mudi. V tovarni imam kmalu važen sestanek ... Pa kaj bi se vadila tisto malo, kar sva skupaj . . .«
Obrnil sem se in jo objel. Objeta sva se znašla na divanu. Ljubezen z Leroy je imela v sebi vedno elemente nepričakovanega.
XXX
Predsednik me je za trenutek tdo-lče motril. potem je utrujeno zmajal z glavo in za ton niže dejal:
»Vaša obramba je prav neverjetna.«
Obrnil je list in namršil obrvi.
»Po vašem ste torej dali revolver v predal toaletne mizice in takoj odšli.«
»Da.«
»Trdite, da naslednjega dne niste bili pri ljubici, niti dan pozneje, se pravi na dan zločina?«
»Da, prav to trdim.«
Branislav Nuši«
Avtobiografija
Prevedel DAVORIN RAVLJEN
llllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllHIIIIlllllllIllillllllllllllllllllllliilllillllllllllllllllllllllllDIIIII!!!!!!!1
Neki drug znamenitež je vselej takole zaključeval svoja pisma, iz previdnosti, da jih ne bi natisnili po njegovi smrti: »Prosim, da mi pismo vrnete, ko ga boste prebrali.« Ta navada mu Je tako prišla v kri, da je nekoč tudi pobotnico za honorar zaključil z: »Prosim, da mi list vrnete, ko ga preberete.« Poznal sem tudi našega uglednega učenjaka, ki se je tako bal zapustiti po smrti pismene sledove, da ga je obsedla prava manija, tako da sploh ni pisal in je umrl kot priznan znanstveni pisec, četudi nikoli na sivetu nd ničesar napisal.
To so večidel vse dobre in siabe pdati tega, če se človek vda in postane žrtev življenjepiscev. No, mar potemtakem ni bolje, da kar sam napišeš svoj življenjepis in se tako ogneš vsemu mogočemu, in nemogočemu?
Ampak, preskromen bi bdi, če bi trdil, da so me zgolj navedeni vzroki pripravili do tega, da sem sam opisal svoje življenje. 2e zato ne, ker sodim o sebi, da nisem znamenit in sem s te plati varen in miren, hkrati pa prepričan, da bodo moja zasebna pisma bržčas bolj dobrodošla branjev-
cem za škrniclje kakor življenjepiscem za vir kakršnihkoli podatkov.
In če sem kljub temu napisal pričujočo knjigo, sem jo samo zato, ker sem hotel z njo zaznamovati šestdesetletnico svojega življenja, pogledati v minulost, preleteti včerajšnji in predvčerajšnji dan in zagledati celo daljno mladost, najdragocenejši del svojega življenja. Pa četudi poznam modro besedo francoskega pisatelja Guya de Maupassanta — »Nič ni strahotnejšega, kakor če ostarel človek vtika nos v svojo mladost« — to vseeno počnem po tistem nagonu, ki predoči utopljencu v tistih kratkih trenutkih, ko se poslavlja od življenja, podobo preteklosti in celo daljne mladosti.
Ej, ne oziram se v minulost, da bi jokal za tem, kar je bilo in je minilo. Narobe; oziram se, da bi se nasmejal s smehom, o katerem lahko rečem to pot bolj ko kdajkoli: »Kdor se poslednji smeje, se smeje najslaje!«
Trije smo odrinili iz ene duše v svet, brž ko sem se rodil. Ko sem se v materinem naročju prvič nasmehnil, sem vzrasel iz tega nasmeha in odšel po svoji poti v svet; ko sem bil v materinem naročju prvikrat zaskrbljen, naanrščen in zresnjen, sem iz te resnobe spet vzrastel in šel po svoji poti v svet; in ko sem se v materinem naročju prvikrat razjo kal, sem iz tega joka spet vzrasel in odšel po svoji poti v svet.
Naša pota so šla daleč vsaksebi.
Tisti Jaz, ki je pognal iz mojega prvega joka, je šel skoz življenje in se topil v solzah. Po svetu je videl samo hudo in nesrečo; vse mu je bilo mračno, turobno, 'mrko. Nebo zastrto z oblaki, zemlja orošena s solzami. Sočustvoval Je z vsako bolečino, bolela ga je vsakršna nesreča, težila vsakršna beda. Jokal je zaradi nesreče drugih in tožil nad tujimi grobovi.
Tisti jaz, ki je pognal iz trenutka moje resnobe, je šel v življenje pod hudim bremenom in klecal pod pezo skrbi. Skrbelo ga je, ali sonce prav meri svojo pot; mučilo ga je, zakaj se zemlja‘ne suče drugače, zakaj se reke vijugajo, zakaj o morja gloo-ka, gore visoke. Z globoko razbrazdanim čelom se je ustavljal pred vsakršno uganko in se na moč trudil, da bi jo rešil; vtikal se Je v vsak problem, se zaustavljal pred vsako težavo in tako hodil skoz življenje in klecal pod pezo skrbi.
Tisti Jaz, ki Je vzniknil iz mojega prvega nasmeha, pa je šel skoz življenje z nasmehom na ustnicah in gledal vse okoli sebe z veselimi očmi in vedro dušo. Smejal se je napakam in vrlinam, saj so človeške vrline nemalokrat večje slabosti kot človeške napake. Smejal se je vzvišenemu pa tudi ponižanemu, saj je vzvišeni marsikdaj bolj ozkosrčen kakor tisti, katerega zviška pogleda. Smejal se je neumnosti, pa tudi modrosti, kajti človeška modrost je marsikdaj skupek človeških norij. Smejal se je krivici kakor pravici, kajti pravica je ljudem prenekikrat hujša od krivice. Smejal se je resnici kakor zmoti, ker je resnica rada bolj nestanovitna kakor zmota. Smejal se Je ljubezni kakor sovraštvu, kajti ljubezen Je često bolj sebična kakor mržnja. Smejal se je žalosti kakor veselju, kajti žalost je katerikrat rada lažniva, veselje pa le redkokdaj. Smejal se je sreči in nesreči, ker Je sreča vedno goljufiva, nesreča pa nikoli. Smejal se je svobodi pa tudi nasilju, ker je svoboda kajkrat samo puhlica, nasilje pa Je vedno resnično. Smejal se je znanju in neznanju, kajti znanje ima svoje meje, nevednost jih nima. Smejal se je vsemu, vsakršnemu, smejal se Je, smejal, smejal. . .
Ko pa je minilo zvrhanih šest desetletij — pravijo, da je to povprečna človeška starost — so se zbrali vsi trije popotniki, sešli so se v taisti duši,
iz katere so se nekoč napotili v svet, in sklenili so račune o vsem, kar so videli na dolgem popotovanju po vetu.
Pa je spregovoril prvi tisti, kt ga je skrbel ves
svet:
»Možgane sem ožel in dušo strl, ko so me morile skrbi človeštva.«
»Pa si jih vsaj rešil in ljudem olajšal usodo?«
»Ne, kajti skrb in človek sta neločljiva, skrb je vzmet človeškemu napredku. Spoznal sem, da bi se nad človekom pregrešil, če bi mu vzel skrb «
»Pa si vsaj spoznal življenje, skoz katero si šel?«
»Ne, ker od samih skrbi nisem mogel vzdigniti glave.«
Potem je spregovoril tisti, ki je jokal:
»Zenice sem izjokal, dušo iztočil, ko sem se žalostil zaradi bolečin, ki tarejo človeštvo!«
»Si mar odpravil človeško bol?«
»Ne, bolečina Je ljudem ostala, kajti — pravijo
— življenje je bolečina in brez bolečine ni življenja.«
»Ali si vsaj spoznal in videl življenje?«
»Ne, ker skoz solze nisem mogel ničesar spoznati in ničesar videti.«
Tedaj je spregovoril tretji, tisti, ki se je smejal:
»Čeljusti sem si izpahnil od smeha, toliko je smešnega med ljudmi in v človeškem življenju! Čimbolj sem spoznaval življenje, tem natančneje sem spoznaval ljudi, tem slaje sem se smejal. In še zdaj, ko si oddihujem in se za seboj oziram, toliko da ne počim od smeha!«
Temu tretjemu, ki se je na poti skozi življenje smejal, bom zaupal, naj napiše liste moje jubilejne knjige, ker samo ta J« videl življenje.
DELO ★ stran 5
GOSPODARSKA PODJETJA IN USTANOVE
NOVI I
ERFON
44
ZDELE
RU Pl
K
1070
« > *r<r
*-u*m :*k
«»»
INTERFON ustvarja hitro, uspešno in neposredno zvezo med posameznimi oddelki v ustanovah in podjetjih, birojih, veleblagovnicah, hotelih, bolnišnicah, zdravstvenih ustanovah itd.
INTERFON se uporablja kot garnitura, in sicer kot centralni INTERFON s petimi stranskimi INTERFON I. Pokličete lahko na podlagi normalnega govora, ki se pri poklicanem INTERFONU reproducira dovolj glasno, tako da lahko poklicana oseba sliši v kateremkoli prostoru.
BIOGMO
V. „Evropski pokal" — revija na orodju
Šampioni in njihovi tekmeci
V veliki	dvorani	beograjskega sejmišča bodo jutri
ob 19.30	fanfare	naznanile začetek tekmovanja
V. »Evropski pokal« oziroma evropskega prvenstva v vajah na orodju. Za šampionatom v košarki, boksu in	atletiki	bo to že četrto evropsko prven- I prvenstva	(mnogoboj,	brad-
’	^------ija,	parter	in	krogi),	srebrna
medalja z olimpijskih iger 1928 in bronasta s SP 1938.
1928. v Amsterdamu v preskoku.
JOSIP PRIMOŽIČ je absolutni prvak iz leta 1930 in nosilec 4 zlatih medalj s tega
stvo v glavnem mestu naše republike. Evropski pokal v orodni telovadbi bo revija evropske elite v tem elegantnem športu, kajti vsako državo bosta zastopala le po dva njena ta cas najboljša telo vadca Zasedba je rekordna: 42 tekmovalcev iz 21 držav. Jugoslavijo zastopata: Miro Cerar (Partizan Narodni dom) in Tine Srot (P. Celje—G).
rijem in Cerarjem, po prvih
njegova trajnost je praktično neomejena, it rokovnost.
INTERFON je popolnoma transistoriziran, je enostavno in zanj ni potrebna posebna
INTERFON je neodvisen od mestnega omrežja in je interna naprava javljati in plačati poštnih taks.
Za potrebna pojasnila pišite na naslov: POSLOVALNICA 44-270, 41-457 ali teleks 01-802.
opravljanje
za katero ni potrebno pri-
BEOGRAD, Ul. Ustanička 12-a, telefon
ELEK
Msmmm
(Vili)
Zgodba o dekletu m m
Pestro ozadje zadeve, ki je vzburkala britansko javnost
»S Christino se ne bi poročil,« je povedal njen sošolec iz otroških let. »Po vsem, kar zdaj beremo in slišimo o njej, nima pravih predstav o ljubezni in zvestobi, oziroma vsaj nič ne da na ta pojem, ki ju na splošno ocenjujemo kot temelj zakonske sreče.« — »Spozna pa se na spogledovanje in take reči, kar precej prebrisana je.« so povedali drugi v njenem rojstnem kraju. Njen nekdanji učitelj je še dodal: »Ce pride tako daleč, da . . . No, saj razumete . . . Po mojem mnenju se bo lahko britanska vlada konservativcev tolažila s tem. da ni bilo povsem brez daru tisto dekle, ki je sprožilo, kamenček kot začetek plazu, zaradi katerega jo je izpod-neslo .. .«
Več poslancev Spodnje I ku povzemamo ta del pripo-
Bbomice jo je imenovalo »ne- | mamo deklino«. Ali je v resnici tako? Njena mati Julia Ellen Huish, nekoč poročena Keeler, govori o svoji hčeri kot o »drobni, očarljivi in živahni stvarci«. Prvič jo je vzela v naročje 22. februarja 1942; bilo je v hiši na robu londonskega predmestja Hayes.
vedi o Christini, ki je iz-podnesla Profuma:	»Te lju- |
di je treba iskati v obrežni 1 koloniji Wraysbury blizu in- : dustrijskega mesteca Staines \ severozahodno od Londona.«
Ravna, komaj zaznavno i valovita pokrajina, kjer se j na travnikih med potočki in j rečnimi rokavi pasejo krave | in konji. Levo od ceste grebe |
PRIČAKOVALA SEM MOŽAKARJA z opletajočimi širokimi hlačnicami,« pripoveduje Christine Keeler o sovjetskem atašeju Ivanovu, »prišel pa je visok, vitek in močan kavalir.« — Na sliki: sovjetski mornariški ataše Evgenij Ivanov v prijetni družbi žene enakega ameriškega atašeja na veleposlaništvu v Londonu.
Christine pravi, da se le medlo spominja svojega očeta. »Zmanjkalo ga je na vsem lepem, ko sem bila še čisto majhna. Kasneje so pravili, da je v kaznilnici, nihče mi ni povedal, zakaj . .« Colin Keeler je bil strokovnjak v neki tovarni strojev. Christinina mati molči o tem, kaj se je zgodilo z njim. V arhivih ni ničesar, posebno zanimivo najbrž ni bilo, ker bi takratni listi sicer pisali o tem.
Očim E. Huish dela kot nadzornik v tovarni strojev, katere obrat stoji v neposredni bližini njegovega bivališča. V tem kraju je Christine živela od petega leta dalje. Takole so rekli v Londonu piscu, po čigar sestavljali gradbeni material, gra-mozov pesek in tudi mivko,
po zemlji velik bager, druga ob drugi se vrstijo gramozne jame; luknje, ki so ostale, ko so ljudje odpe-je zalilo pomladno deževje. Nekatere jame so pravi ribniki ali celo jezerca, na njihovi gladini se zibljejo barke s pisanimi jadri, večino leta je tudi talna voda dovolj visoka, da gramozne jame niso nikoli izsušene.
V prodajalni z mešanim blagom ob cesti ne ve nihče za »obrežno kolonijo«. Kak ducat ljudi je pomagalo ugibati, očitno se jim ni posebno mudilo. Sicer pa — tam okoli ima precej Londončanov počitniške hišice. »Od rojstva živim tu,« je rekla stara žena, »zdaj mi je devetinšestdeset let, obrežne kolonije pa ne poznam « Toda — brž ko so slišali ime
Christine Keeler, so se spremenili obrazi, ki se je na njih vse do tistega hipa zrcalilo razočaranje, češ žal ne moremo pomagati, bržkone iščete na napačnem koncu. »Seveda vemo, kje je stanovala Keelerjeva,« so pohiteli vsi kot eden.
Mimo nepokošenih travnikov na eni in velike gramozne jame, malone polne vode, na drugi strani pelje kotanjasta pot do Huisho vih. Petični Londončan je moral nedavno plačati dvesto funtov globe, ker je na gladini tega »jezera« preizkušal svoje sposobnosti v vodnem smučanju. Britanci so zelo natančni . . . Na obeh straneh kolovoza stojijo majhni in veliki stanovanjski vozovi, podobni tistim, ki j jih poznamo iz cirkusa. Cii- ;
; veden, grad in posestvo lor- j ; dov Astor, je le nekaj kilo- |
I metrov daleč, natanko pet | j milj in pol je do Windsor- ] i ja, poletne rezidence angle- i i ških kraljev.
| Stanovanjski voz Huisho-i vih je na pogled skromen,
| majhne stene zakrivajo štiri i lesena kolesa s špicami. Za ; hišico teče rokav Temze, po j kateri se podijo motorni čol-| ni in jadrnice.
»V šoli ni bila posebno i bistra, očitno je šele v prak-| tičnem življenju pokazala del | svojih pravih sposobnosti,« j je povedal o Christini Kee-I lerjevi njen nekdanji učitelj. »Dobro je znala plavati, veljala je za izvrstno košarkarico šolske ekipe.«
»Divja punca je bila,« pripoveduje njena sošolka V. Gibbons. »Nekoč je kadila v šolski umivalnici, bil je pravi direndaj. Grajali so jo, pa ji ni posebno seglo do srca,	vsaj	pokazala	ni.« -
Druga prijateljica, ki je zdaj poročena že tri leta, pravi takole: »Bila je nemirno dekle, ni in ni mogla razumeti, kako je kdo lahko tako neumen,	kot	sem	bila	po	njenem	mnenju	jaz,	ki	sem
pravila, da bi se rada čim-prej poročila in imela družino . . .« Tako je rekla Christine, kadar sta govorili o ljubezni in o moških:	»Bo-
gat mora biti, poročila se bom šele, ko si bom privoščila	vse	šale,	kar	jih	pre-
more svet. Požvižgam se na moralo, ki jo pridigajo stare mame . . .« Ko je ena njenih prijateljic in sošolk padla v vodo, ki se je nabrala v gramozni jami, se ji je Christine smejala, fantje pa so jo zvlekli iz vode. Takrat se je Christine prijel vzdevek »kraljica gramoznih jam in rečnega peska«. P& ni b la vedno tako prešerna in Mnogi sosedje _________________ kako je nekoč ves dan jokaje blodila po naselju stanovanjskih voz, 'ko je izvedela, da je v londonski bolnišnici umrla za levkemijo Ann Courridge, njena najboljša prijateljica vse od otroških let.
(Dalje)
Spored prireditve
SOBOTA —	6. julija:
19.30 otvoritev in nato prvi del tekmovanja (na treh orodjih).
NEDELJA — 7. julija:
10—12,15 tekmovanje na preostalih treh orodjih in proglasitev zmagovalca V. evropskega pokala.
NEDELJA — 7. julija: 1
19.30 do 23,30 finalna tek- j movanja za plasma na i posameznih orodjih in proglasitev zmagovalcev, j
Med tekmovalci so imena, ki vzbujajo spoštovanje. Med njimi je deset telovadcev, ki so bodisi na olimpijskih igrah bodisi na svetovnih prvenstvih ali na evropskih šampionatih osvojili vsega skupaj nič manj in nič več ko 50 medalj. Visoko nad vsemi je Boris šahlin, zaslužni mojster športa SZ, bivši evropski in svetovni prvak, toda še vedno olimpijski prvak iz Rima, ki je osvojil na omenjenih tekmovanjih 25 medalj: 12 zlatih, 5 srebrnih in 8 bronastih. Tudi precej mlajši Kerdemelidi je zelo močan, čeprav se ne ponaša z medaljami. Na SP v Pragi se je kar v treh disciplinah boril v finalu.
Na drugem mestu — kar zadeva osvojene medalje — je naš mladi šampion Miro Cerar, ki bo jutri in v nedeljo branil naslov evropskega prvaka, ki si ga je priboril v Luxemburgu. Cerar je doslej osvojil 9 medalj: šest zlatih in tri bronaste.
Za Cerarjem so po številu osvojenih medalj Italijan Franco Menicheli: 1 zlata, I srebrna in 3 bronaste ter Velik Kapsasov (Bolg) 1 srebrna, 1 bronasta, Torenson (rezervni tekmovalec švedske) 2 srebrni. Nosilca zlate medalje sta Ekman (na konju z ročaji v Rimu!) in Krbec (CSSR). ki si je to odličje priboril na lanskem svetovnem prvenstvu v Pragi s preskokom. Ostale medalje so:	Madžar Ccany —
srebrna in Kestola (Fi) — bronasta.
Na lanskih meddržavnih dvobojih ter turnirjih so se povzpeli na površje mnogi mladi tekmovalci, katerih imena sicer niso bila neznana, vendar je njihov napredek, zlasti na nekaterih orodjih izreden in zbuja zaskrbljenost med mnogimi favoriti. To velja zlasti za Poljaka Rokoso. Wronko menda pošiljajo v Beograd zgolj zato, da bi osvojil eno izmed medalj na konju z ročaji, kjer je favorit naš Cerar1,' svetovni prvak na tem orodju (in na bradlji). Rokosa je bil na nedavnem turnirju v Varšavi takoj za Japoncem Mitsuku-
treh orodjih pa je celo vodil. Lani je na svetovnem prvenstvu v Pragi presenetil Krbec (CSSR) — zlata medalja v preskoku in izredno soliden tudi na ostalih orodjih. Največja favorita za prvo mesto Cerar in šahlin vse kakor ne bosta imela lahkega dela!
S!'jart-doyen
šamnicnuia
Pionir oziroma veteran »Evropskega pokala« je vsekakor Anglež Stuart, ki je tekmoval na vseh evropskih šampionatih in mu bo nastop v Beogradu že peti. Od tekmovalcev z najdaljšim »stažem« naj omenimo še Luxemburžana Stoffla, ki je nastopil že na svetovnem prvenstvu leta 1950 v Baslu, Romuna Orendija, udeleženca olimpijskih iger v Helsinkih 1952, pa šanpiona Šahli-na itd.
Ne bi hotel kogar koli podcenjevati, toda na dlani je, da bo boj med Cerarjem in šahlinom nekaj izrednega. Mar bo šahlin — šampion šampionov, o katerem pravijo, da je telovadni robot, ustavil mladeniča, ki tekmuje iz tekme v tekmo bolj popolno in z elegantno lahkotnostjo, mladeniča s tako milim pogledom in nasmehom, s katerim ne daje videza neustrašenega in nepopustljivega borca. — šahlin in Cerar —• oba sta velika borca, prvi je starejši in bolj izkušen, drugi pa mlajši s ciljem pred I seboj, ki ga je njegov spoštovanja vreden nasprotnik že dosegel — naslov olimpijskega in svetovnega prvaka. Oba sta velika športnika. To sta potrdila zlasti lani na svetovnem prvenstvu v Pragi, ko so sodniki prizadeli oba s tem, da so s krivično oceno najprej podelili zmago Šahlinu, nato pa — 40 minut je že bil svetovni prvak na bradlji — se je moral umakniti Cerarju s prvega na drugo mesto. V viharju, ki je takrat divjal v veliki praški dvorani, bi tako Cerar kot šahlin zaslužila še eno medaljo — za njuno športnost.
LEON ŠTUKELJ je prejel zlato medaljo kot absolutni olimpijski prvak 1924., kot svetovni prvak na drogu 1926, je nosilec bronaste medalje SP 1930, bronaste olimpijske medalje (1928) za tretje mesto v skupnem plasmaju, zlate (krogi) z iste olim-piade in bronaste (krogi) z olimpijskih iger v Berlinu (1936).
IVAN CAKLEC je telovadec, ki je kar enaintrideset-krat branil barve Jugoslavije in bil državni prvak 1955, 1956 in 1958. Na evropskem prvenstvu v Parizu je osvojil bronasto medaljo na konju s ročaji, še lani je kot član državne reprezentance uspešno nastopil na svetovnem prvenstvu v Pragi.
še niz drugih bivših šampionov bo na tribunah in v areni, kjer bedo ob tekmo-
valcih kot njihovi vodje in trenerji. Predvsem naj omenimo Valentina Muratova, trenerja sovjetske ekipe. Mu-raitov je bivši svetovni in olimpijski prvak.
Zmagovalci in plasma Jugoslovanov
1955. FRANKFURT: Šahlin (SZ) — 21. Jurjevič, 22. čaklec
1957. PARIZ:	Blume
(Šp.)	—	20. Caklec, 27.
Jurjevič
1959. KOBENHAVEN: | Titov (SZ) — 23. Petrovič, , 25. Caklec
I 1981. LUXEMBURO: 1. Cerar (J) — 14. Petrovič
!
število udeležencev
;
Frankurt:	21	...	37
Pariz:	21	. . . 33
Kobenhaven 21... 39 Luxemburg:	14	...	20
Beograd	21	...	42
Državni prvaki
Na Evropskem pokalu ne bodo nastopili prav vsi nacionalni prvaki leta 1962. Nekateri so poškodovani ali pa so jih ta čas prehiteli drugi. Prvaki posameznih držav so:
ZRN
DRN
Francija
Poljska
Romunija
Finska
SZ
Madžarska
Avstrija
Nizozemska
Belgija
Luxemburg
švedska
Norveška
Italija
Anglija
Danska
Švica
CSSR
Bolgarija
Jugoslavija
Fiirst
Koppe
Guillou
Rokosa
Orendi
Kestola
šahlin
Csanyi
Konig
Jegers
Marteau
Stoffel
Lindewall
Storhaug
Menichelli
Stuart
Medsen
Benker
štastny
Frodanov
Cerar
Kandidati za medalje
Tekmovanje za V. Evropski pokal v vajah na orodju se bo začelo jutri zvečer in sicer vsaka skupina na treh orodjih. Tekmovalci so nam-eč razvrščeni v šest skupin,
Kestola, Cerar, Carminucci, Prodanov.
KROGI: Šahlin, Menichelli, Kerdemelidi, Cerar, Kestola, Kapsasov, Rokosa, Šrot. BRADLJA:	Cerar, Šahlin,
od katerih imajo tri skupine j Kerdemelidi, Carminucci, Ro-po šest udeležencev, tri pa I kosa, Ftille, Feuz. po osem tekmovalcev. Cerar j in Šrot sta v tretji skupini, v kateri bosta telovadila skupaj z Angležema Stuartom in i Yatesom ter Romunoma O-rendijem in Miklausom.
Tekmovanje za naslov ev- j ropskega prvaka oziroma za s generalni plasma v šestoboju se bo nadaljevalo v nedeljo dopoldne na preostalih treh i orodjih. Najboljša šestorica na posameznih orodjih bo nato v nedeljo zvečer nastopila v tako imenovanem finalu, kjer se bo borila za naslov evropskega prvaka v posameznih čkciplinah oziroma za zlato, srebrno in bronasto medaljo.
Napovedujemo favorite
PRESKOK: Krbec, Šahlin,
Ftille, Cerar, Kerdemelidi,
Soos, Rokosa, Menichelli,
Carminnesi, Šrot.
KONJ: Cerar, Šahlin, Kerdemelidi, Ekman, štastny,
Gajdoš. Wronka, Menichelli.
PARTER: Menichelli, štast-ny, Rokosa, šahlin, Jaschek,
Lepa gesta prirediteljev
SAHLIN (SZ),
bivši svetovni in ta čas še vedno olimpijski prvak.
Foto: J. Dremelj
Tekmovalci in njihovi nastopi
Organizacijski komite Evropskega pokala je kot častne goste povabil tudi nekdanje svetovne in olimpijske prvake: Staneta Derganca iz Ljubljane, Josipa Primožiča in Leona Štuklja iz Maribora ter Ivana Cakleca iz Zagreba.
Dva ŠAMPIONA: boriš Sahlin in Miro Cerar. Posnetek je s svetovnega prvenstva v Pragi.
DROG: Cerar, Kerdemelidi, šahlin, Csanyi, Kestola, Prodano v, Orendi.
Naša napoved za ŠESTO-BOJ pa je: 1—2 Cerar in šahlin, 3. Kerdemelidi, 4. Menichelli, 5. Kestola, Carminucci ali Rokosa.
STANE DERGANC je osvojil zlato medaljo na svetovnem prvenstvu 1926, v parterju in dve bronasti — na svetovnem prvenstvu v mnogoboju 1922. v Ljubljani ter zlato na olimpijskih igrah
Na evropskem prvenstvu v Beogradu bo nastopilo 42 tekmovalcev iz 21 držav. (Prva številka v oklepajih pomeni njihov plasma na IV. EP v Luxemburgu, druga pa uvrstitev na SP v Pragi. Zvezdice pomenijo število osvojenih medalj od svetovnega prvenstva v Baslu (1950) dalje).
AVSTRIJA:	Konig, Mo-
scher
BELGIJA: Vandaele, Des-i met
I BOLGARIJA:	Kapsasov
i (9,—), * *
Prodanov (10,20)
CSSR: Gajdoš (15, 25) štastny (6, 19)
DANSKA:	Nielsen, Lau-
ritzen
DRN: Fiille, Koppe (—, 41) FINSKA: Kestola, (18, 39) * Ekman (—, 49) * FRANCIJA: Guillou (—, 37), Payqeux (—, 59)
ITALIJA: Menichelli (4, 11) 5 medalj, G. Carminucci (3, 18) 3 medalje LUXEMBRUG:	Stoffel
(6, 29), Stefanetti (—, 107) MADŽARSKA: Csanyi (18, 25) *, Soos (—, 66) NORVEŠKA: Wigaard, Ste-fensen
POLJSKA: Rokosa (11, 49), Wronka
ROMUNIJA: Orendi (—, 71), Miklaus
ZRN:	Lyhs (14, —), Ja-
schek (—, 84)
SZ: šahlin (—, 3), 25 medalj, Kerdemelidi (—, 9) ŠPANIJA: Jervas, Majoral ŠVICA: Feuz, (—, 22), Mtiller
ŠVEDSKA: Jonson (—, 101), Kuorn
ANGLIJA: Stuart (15, 73) JUGOSLAVIJA: Cerar (1, 5) 9 medalj, Šrot (—, 73)
ZA SPREMEMBO NA PROSTEM. - Kljub temu, da sonce ne de dobro telovadcem, je Cerar fotoreporterjem na ljubo kdaj pa kdaj »nastopil« tudi na prostem.	Foto:	E.	Selhaus
razposajena, se spominjajo,
peto
vairoje
RsV7?i^
m
53. Boris je tekel, kolikor sc ga nesle noge. Pretaknil je vso kočb, torbe pa ni bilo-nikjer.
»Ampak, očka, saj je ni!« je pritekel nazaj ves
zasopel.
K sreči se je Damatang že vrnil v vas.
»Kje je vračeva koča?« je ostro vprašal Naji-bovo mamo.
Prestrašena jima je pokazala kočo, vso okrašeno s pisanim perjem. Vrač je bil doma in Dama-
tang se je takoj začel prepirati z njim. Na tleh je ležala nedotaknjena torba. Verjetno se je ni upal odpreti. Očka ni poslušal prepira. Pograbil je torbo in se vrnil k Najibu. Dal mu je injekcijo in čakal pri njegovi postelji.
Drugi dan je bil Najib že izven nevarnosti. Sedaj je naklonjenost gostov odločno prešla z vrača na goste. Stari vrač je bil osmešen in mu ni kazalo
nič drugega, kot da je kazal prijazen obraz. Očka ni maral sovražnikov in s pomočjo Damatanga, ki je tolmačil, je razkazal vraču vso svojo torbo in mu skušal razložiti, čemu služijo razni instrumenti. Vrač ga je smehljaje se poslušal, toda njegov nasmeh ie bil bolj grozofi kot prijazen. Obetal ni nič dobrega.
KOMEMORACIJA NA URHU -Včeraj je bila na Urhu pri Ljubljani ob spomeniku in grobnici padlih žrtev spominska slovesnost, ki jo je priredila Zveza borcev občine Moste—Polje. Foto: S. Busič
OBISK PREDSEDNIKA SINDIKATOV CSSR -V Centralnem svetu ZSJ v Beogradu so se včeraj dopoldne začeli razgovori s predsednikom sindikatov CSSR Františkom Zupkom. Ob prihodu ga ie sprejel Svetozar Vukmanovič.	Foto:	Tanjug
Nadaljevanje s prve strani
Zborovanje na Tjenfištu
ženj borcev NOV Ivanom Bo žičevičem, članom Zveznega izvršnega sveta Zoranom Poličem in drugimi. V spremstvu Aleksandra Rankoviča so bili tudi gostje iz Sovjetske zveze, ki so pri nas na oddihu in ki so izrazili željo, da prisostvujejo tej proslavi. To so bili kandidat za člana Prezidija CK KP Sovjetske zveze in prvi sekretar CK KP Gruzije Mdžavanadze, prvi sekretar CK KP Estonije Poljše, prvi sekretar Ka-luningrajskega oblastnega komiteja Konoval, prvi sekretar saratovskega oblastnega komiteja Sibajev in prvi sekretar irkutskega oblastnega komiteja Ščetinin.
Potem ko je pozdravil navzoče, je predsednik Zveze mladine Jugoslavije Tomislav Badovinac v krajšem govoru orisal pomen Sutjeske in tamkajšnjega mladinskega centra. Nato je Badovinac zaprosil podpredsednika republike Aleksandra Rankoviča, da je odprl mladinski center na Tjentištu in ga predal v uporabo mladini.
Govor podpredsednika Rankoviča so pogosto prekinjali z dolgotrajnimi aplavzi in vzkliki »Tito — partija« in »Mi smo Titovi, Tito je naš«. V trenutku pa, ko je podpredsednik Rankovič čestital vsem udeležencem narodnoosvobodilne vojne k prazniku revolucije — dnevu borca, je po dolini Sutjeske zazvenela pesem »Druže Tito mi ti se kunemo . . .«. Potem ko so si ogledali mladinski center, so se visoki gostje napotili k skupni grobnici 5000 borcev narodnoosvobodilne vojne, ki so padli v peti sovražni ofenzivi. V imenu predsednika republike sta pred kostnico položila venec Aleksandar Rankovič in Koča Popovič, nato pa so položili vence sovjetski partijski voditelji, pripadniki JLA, delegacije SZDLJ. Zveze združenj borcev NOV in drugih družbenih organizacij.
Slovesnosti oo državi
heroju Olgi Ban pred tovarno trikotaže »Arena« v Cav-ljah pri Reki pa velik spomenik v spomin 231 padlim borcem iz te in okoliških vasi. V Jasenovcu, kjer je bilo zloglasno taborišče smrti, je veliki spominski svečanosti razen prebivalcev tega kraja prisostvovalo tudi več tisoč preživelih internirancev in članov njihovih družin iz Zagreba, Sarajeva in Ljubljane.
V Makedoniji je bila centralna proslava v Probištipu, ki se jo je udeležilo nekaj tisoč meščanov, bivših borcev in mladine, na zborovanju pa je govoril član CK ZK Makedonije Blagoje Popov. V Skopju, Bitolu, Prilepu, Titovem Velesu, Kumanovu, Ohridu, Štipu, Tetovu in
HREMC?
Stanje 4. julija: Ob severnih vetrovih je preko Alp in Panonske nižine pričel dotekati proti Balkanu hladnejši zrak, ki povzroča popoldanske nevihte. Iznad Pirenejskega polotoka se proti Alpam gradi greben visokega zračnega pritiska.
Napoved za petek: Ponoči jasno, zjutraj pretežno sončno in po nekaterih kotlinah megleno. Opoldne se bodo predvsem v vzhodni Sloveniji in v alpskem svetu razvili kopasti oblaki in možne so še manjše nevihte. Najnižje nočne temperature okoli 12, v Primorju 20, najvišje dnevne med 25 in 30 stopinj C.
drugih mestih Makedonije so položili vence na spomenike in grobnice padlih v NOV.
V Srbiji je bila osrednja proslava v Petrovcu pri Leskovcu, kjer so odkrili spomenik padlim borcem, govoril pa je sekretar CK ZK Srbije Rista Antunovič. Dan borca so svečano proslavili tudi v Kosovsko-metohijski pokrajini. Med drugim so v vasi Vukosavljevič na obronkih Kopaonika odkrili spomenik padlim borcem II. bataljona Ibarskega odreda.
i»e>egacija KP
CUti pisiiiO Ca . ..L* -KitUjsacJ
z dne 14. junija, pri čemer grobo kršijo norme, Ki veljajo v Sovjetski zvezi. »Ze s tem se kitajske organizacije vmešavajo v noacranje zadeve naše partije in prenašajo nesoglasja iz ouno-sov med partijama v odnose med državama. Namesto da bi kitajske vodstvo iskalo poti k zbližanju naših partij, pa na ta način zaostruje odnose«.
CK KP SZ tudi označuje kot klevetniške poskuse CK KP Kitajske, da bi v svoji izjavi z dne 1. julija pripisal Komunistični partiji Sovjetske zveze akcije, ki so baje usmerjene v »nadaljnje poslabšanje sovjet-sko-kitajskih odnosov in v razcepitev v mednarodnem komunističnem gibanju«. Ker kitajskim voditeljem ni do tega, da bi prenehala polemika, in ker si nadalje prizadevajo razširiti svoje pismo in nastopajo z izjavami zoper KP Sovjetske zveze, je CK KP SZ sklenil, da v določene mčasu objavi v tiskku odgogvor na pismo CK KP Kitajske.
CK KP SZ je sporočil, da so v delegaciji KP Sovjetske zveze, ki bo jutri začela razgovore s predstavniki CK KP Kitajske, član prezidija CK KP SZ in sekretar CK SZ Suslov, kandidat za člana prezidija CK KP SZ Gršin, sekretarji Centralnega komiteja KP SZ Andropov, Iljičov in Ponn. marjov ter člana CK KP SZ Satjukov in Cervonen-ko.
Na dan borca po Sloveniji
katerih so borcem podelili odlikovanja. Sinoči so na Pohorju, Kozjaku, Uršlji gori, Peci in drugih hribih zakurili kresove. V Mariboru in drugih krajih so delegacije Zveze borcev in drugih množičnih organizacij obiskale grobove borcev ter položile vence na spominske plošče in spomenike.
V tovarni železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru je bila žalna svečanost pred spomenikom padlim borcem', na kateri so položili vence tudi predstavniki 9 sorodnih podjetij iz vse države.
M. K.
KOPER, 4. julija — Tudi na Koprskem in na Krasu so sinoči in danes lepo proslavili dan borca. Proslave so bile tembolj slovesne, ker se letos v teh krajih spominjajo še 20. obletnice množične vstaje in sklepa AVNOJ o priključitvi Primorske k matični deželi.
V mnogih krajih so imeli sinoči slavnostne akademije, po vrhovih pa so prižigali kresove. Na Dobravi nad Izolo so imeli danes partizanski pohod, nato pa so udeleženci proslave položili vence pred spomenikom padlim borcem
NOVA GORICA, 4. julija — S svečanimi akademijami, kresovi, odkritji spomenikov in spominskih plošč, pohodi partizanskih patrulj, izleti, športnimi ter kulturnimi in zabavnimi prireditvami so na Primorskem proslavili praznik borca. Zjutraj so odšle partizanske patrulje iz Gornjega Posočja na Golobar,
kjer so ponazorile napad na četo Gradnikove brigade. Zatem je bilo na Kalkoritnici odkritje spomenika 42 žrtvam, ki so padle na Golo-barju konec aprila 1943. Tudi na planini Vrše nad Cepova-nom so odkrili spominsko ploščo, na kraju, kjer je bilo okrevališče prve partizanske bolnišnice IX. korpusa NOV.
-.iP-
Sodelovanje z Mehiko
Jugoslavijo. S sklenitvijo obeh sporazumov je bilo zaključeno prvo zasedanje mešanega jugoslovansko-mehi-škega odbora za gospodarsko in tehnično sodelovanje.
Sklenjena sporazuma določata. da bo trgovinska izmenjava med obema državama v prihodnjem letu dni dosegla vrednost 10 milijonov dolarjev v obeh smereh. Pričakovati je. da bosta zdaj sklenjeni tudi konvenciji o kreditiranju in o znanstveno-tehničr.em sodelovanju O osnovnih načelih, na katerih bosta sloneli konvenciji, so se dogovorili na zasedanju mehiško-jugoslovanskega odbora.
Jugoslavija bo izvažala v Mehiko opremo za električne centrale, ladje, traktorje in drugo opremo. Razen tega bo dobavila celotne industrijske objekte za predelovalno in kovinsko industrijo. Od Mehike bo kupovala bombaž, sladkor, kopro, kavo in proizvode petrolejsko-kemične in metalurške industrije.
H
Hruščav se je vrnil
Ta sporazum — je rekel nadalje Macmillan — sam po sebi ne bo prinesel razorožitve, bo pa utrl pot do nje. Naposled bi sporazum lahko tudi pripravil tla za številne sestanke na najvišji ravni. Velika Britanija želi, da bi na bližnjih trojnih pogajanjih v Moskvi dosegli popoln uspeh — prepoved vseh atomskih poskusov. Macmillan je dodal, da se ne bi smeli zadovoljiti s kakršnimkoli manjšim sporazumom, ne da bi napeli vse sile za popolno prepoved atomskih poskusov.
□
Več trgovine z Bolgarijo
za krepitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja, ki se uspešno razvija.
Kiro Gligorov je poudaril, da bodo sporazumi, ki so jih sklenili na zasedanju, omogočili nadaljnjo okrepitev gospodarskih odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo. V Bolgariji nameravamo kupovati čimveč — je poudaril Gligorov — in sicer ne le kmetijske, ampak tudi industrijske proizvode. Glede na dane možnosti je naša medsebojna izmenjava skromna. Ne more pa se bolj razširiti, če ne bodo vključeni industrijski proizvodi v bolgarski izvoz, zlasti na podlagi . industrijske kooperacije in specializacije proizvodnje. Zato se mi zdi pomemben rezultat zasedanja odbora — je dejal Gligorov — da smo sklenili sporazume, ki so jih prej, pripravile mešane delovne skupine bolgarskih in jugoslovanskih strokovnjakov iz raznih industrijskih panog. Ti sporazumi zagotavljajo ekonomske, finančne in druge pogoje za povečanje blagovne izmenjave z industrijsko kooperacijo in specializacijo proiz’ i dnje.
Kiro Gligorov je na koncu dejal, da so zelo ugodne perspektive za razširitev gospodarskega sodelovanja med Bolgarijo in Jugoslavijo. »Vztrajno, sistematično in postopno moramo razvijati sodelovanje na realistični podlagi. Obe državi še nista dovolj gospodarsko seznanjeni med seboj. Treba je odstraniti te in druge težave,« Je zaključil zvezni sekretar za finance.
PO IZREDNEM USPEHU NAŠIH ROKOBORCEV
Med svetovno elito
Horvat, Vukov, Simič in trener Ivanovič o šampionatu
STOCKHOLM, 4. jul. »Potencialni svetovni prvak« z lanskoletnega šampionata v Toledu Stevan Horvat se je prvi povzpel na svetovnem prvenstvu v rokoborbi v Helsingborgu na oder za zmagoval ca in prejel zlato kolajno.
— Na tem šampionatu — je izjavil Horvat dopisniku Tanjuga — sem dobil prednost, ko sem v pi vib treh dvobojih premagal svoje nasprotnike s tušem in sem b.i lahko za naslednje dvoboje miren, t;.ko da se mi ni bilo treba borili na vse ali nič. Zadnji dvoboj bi bil lahko celo izgubil po točkah m kljub temu ne bi bil ob prvo mesto.
— Najodličnejši dvoboj na tem prvenstvu?
— Vsekakor s sovjetskim prvakom Gvanzeladzejem, ki se jo končal neodločeno. To je odličen borec.
Zanimivo je. da med rokoborci samo Horvat pri oceni konkurence v svoji kategoriji meni, da tokrat ni bila močenjša kot na prejšnjih prvenstvih. Zanj so, kakor pravi, neprimerno težja srečanja na balkanskih prvenstvih. Med Turki. Romuni in Bolgari bi se po nje govem mnenju marsikateri izmed udeležencev svetovnega prvenstva znašel v položaju turista.
Za Borivoja Vukova je bil šam-pionat v Helsingborgu »zlato slovo« od rokoborbe. Vukov se je namreč že v začetku letošnjega leta hotel posloviti od tega športa, vendar so ga prijatelji pregovorili, da se je udeležil prvenstva na Švedskem.
— Dolgo sem se sukal okrog prvega mesta in že je kazalo, da bo zame ostalo ndeosegljivo. Bil sem tretji v Budimpešti 1958. četrti v Jokohami 1961, boljšega mesta pa nisem mogel doseči.
Kakor pravi sam. so bile zanj na prvenstvu odločilne prve borbe. Težave je imel z Nemcem Bitter-lingom in Norvežanom Martinius-senom. čeprav je obakrat zmagal po točkah. Toda proti koncu mu je šlo vse bolje. Romunski prvak Firvulescu in večkratni svetovni prvak Italjian Fabri ga nista mogla ustaviti na poti do kolajne.
Branislav Simič se vrača v Zre-n.janin s srebino kolajno, ki glede na konkurenco v srednji kategoriji velja morda prav toliko kot zlata. Simič je posegal tudi po prvem mestu in bi ga bil ob ugodnejših okoliščinah lahko tudi dosegel.
Simičeva pot do srebrne kolajne je bila neobičajno dramatična.
— Na šampionatu v Istambulu 1956. leta apm bil drugi, na olim-pia.ai isiega leta, ko je bilo treba potrditi ta uspeh in se povzpeti k vrhu, pa sem si zlomil rebrc . . . Na zadnjem treningu pred odhodom na olimpijkse igre v Rim 1960. leta sem si spahnil roko v ramenu . . Sreča, da sem se sploh lahko vrnil k športu.
Za trenerja naše rokoborske repi ezeniarice fvanoviča pomeni letošnji šampionat »prepričljiv in doslej na juspešnejši prodor jugoslovanskega rokoborskega športe, med svetovno eiilu«. Fri tem trener nima v mislih samo dve prvi in eno drugo mesto, temveč tudi dejstvo, da se je še trojica naših
rokoborcev uvrstila med prvo tretjino najboljših rokoborcev na svetu.
Ivanovič ima resne pripombe glede sojenja. Zaradi nepravilne odločitve, ki je oškodovala jugoslovanskega reprezentanca Martinoviča v dvoboju z Madžarom Polyakom, je bila Jugoslavija kot ekipa ob drugo mesto na svetu, medtem ko je sedaj druga Madžarska. Jugoslavija pa zaostaja za vsega pol točke
— Naša moč je bila v izredni borbenosti, požrtvovalnosti in disciplini celotne ekipe. Vsi nasi tekmovalci, tudi tisti, ki se niso uvrstili med najboljše, so se borili do zadnjega in s tem vlivali moč ostalim ter jim pripomogli k uspehom.
Ki'LAJNE IZ STOCKHOLMA
STOCKHOLM, 4. jul. Na svetovnem prvenstvu v rokoborbi v grško-rirr.=kem slogu so v posameznih kategorijah dobili kolajne:
mušja: zlata — Borivoje Vukov (Jugoslavija), srebrna Fabri (Italija), bronasta - Ribalko (SZ); bantam: Varega (Madž). Svec (CSSR). Petrov (Bolg); pe-resna: Sapunov (SZ), Polyak (Madž). Ivanov (Bolg): Lahka :Horv at (-Jugoslavija), Gvanzela dre (SZ). Kost (ZRN):	vvelter :Kc»le sov (SZ). VVesper (DRN).
N Istro m (Sved): srednja Kiš (Turč). Simič (Jugosl), Gricz (Madž): poltežka: Abašidze (SZ). Martinescu (Rom), Kaplat (Turč); Težka: Rošin (SZ). Svenson (Sved). Rashe (ZDA).
Ekipni vrstni red: Sovjetska zveza 37..r. Madžarska 19. Jugoslavija 18. Švedska 16.5, Bolgarija 14,5 in Turčija 13 točk.
ŠVEDSKI TISK 0 VUK0VU iN HORVATU
»Živo srebro na blazini«
STOCKHOLM, 4. jul. V poročilih s pravkar končanega svetovnega prvenstva v rokoborbi ocenjuje današnji švedski tisk kot največji ekipni uspeh visoko uvrstitev Jugoslavije.
»Jugoslavija ima zaslugo za največje presenečenje tega prvenstva,« piše stockholmski »Dagens Nyheter«. »Jugoslovanski tekmovalci so v senzacionalnem slogu zaslužili v srečanju z najbolj širni na svetu dve zlati ko-
lajni.«
Listi in televizijski komentatorji so imenovali Vukova »živo srebro na blazini«, rokoborca, ki z izredno tehniko in okretnostjo premaguje svoje nasprotnike in hkrati sam sebe rešuje iz nevarnih prijemov. Horvat je po oceni športnih komentatorjev prototip granitne moči, povezane z izredno fair in elegantno borbo, s kakršno je, kakor poudarjajo časopisi, o-svo.jil simpatije publike.
V. EVROPSKI POKAL V TELOVADBI
Zadnji udeleženci na poti
Jutri ob 19.30 svečana otvo ritev in začetek tekmovanja
BEOGRAD, 4. julija. Danes in jutri bodo v Beograd prispeli še zadnji udeleženci letošnjega največjega telovadnega tekmovanja starega kontinenta — petega evropskega pokala v telovadbi. V hotelu »Slavija« pričakujejo še prihod tekmovalcev iz DR Nemčije, .Švice, Romunije in ZR Nemčije.
Telovadci vseh ostalih držav (17) so že v Beogradu. V dvorani Visoke šole za te-
lesno kulturo so že trenirali na orodjih slovenske tovarne »Elan« telovadci iz Sovjetske zrveze, Finske, švedske, Italije in drugih držav. Strokovnjaki ekip pa tudi telovadci so se najpohvalneje izrazili o kvaliteti jugoslovanskih telovadnih orodij.
Na zasedanju tehničnih komisij Mednarodne telovadne federacije so določili sodnike, ki bodo vodili tekmovanje. V vrhovno sodniško ko-
misijo so določeni: predsednik FIG Thoeni, predsednik tehnične komisije FIG za moške Hendges (Luksemburg), Švicar Gander, sovjetski zastopnik Mironov in Jugoslovan inž. Ivančevič. Šefi sodniških žirij za posamezna orodja bodo — parter:	Japonec
Kondo; krogi: Lylo (CSSR); konj z ročaji: inž. Ivančevič; bradlja: Mironov (SZ); Preskok: Gulack (ZDA) in drog: Lahtinen (Finska).
VIII. PRVENSTVO V PARTIZANSKEM MNOGOBOJU
Ekipi Maribora zastava predsednika Tita
NOVI SAD, 4. julija — Tu se je končalo XIII. prvenstvo Jugoslavije v partizanskem mnogoboju, ki je bilo pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita. Na prvenstvu je sodelovalo 110 ekip z 800 udeleženci iz vseh naših republik.
Prehodno zastavo predsednika republike v I. razredu je osvojila ekipa Maribora, na drugem mestu so tekmovalci in tekmovalke iz Bačke Palanke, na tretjem pa ekipa Prištine.
V konkurenci posameznikov je v I. razredu zmagal Djordje Kozomara (Sarajevo), v II. razredu Bruno Paj-nik iz prve ekipe Maribora, v til. razredu Omer Kara-begovič iz Banjaluke, v IV. pa Subotičan Pal Sigura.
V konkurenci članic je v I. razredu zmagala Linda Poljak, v II. Svetlana Pavlišin iz Banjaluke, v III. Olga 2iv-
kovič iz Vlasotincev, v IV. pa Ilona Palinkaš z Subotice.
Pri mladincih je zmagovalec I. razreda Mariborčan Vladimir Ban. V II. razredu Stjevan Bek iz Apatina, v III. Siniša Janjič iz Prištine in v IV. Dragan Podvapčič iz Krnjače. Med mladinkami so zmagovalke Olga Stašek iz Osijeka v I. razredu, Tatjana Veruk iz Maribora v II. razredu, Zlata Martinovič (Priština) v III., Jelica Stankovič (Kmjača) pa v IV. razredu.
Par Jovanovič-Pilič izločen
LONDON s. jul. V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v wimbledonu je angleški par Scngster — Knight premagal našo dvojico Jovanovič — PUič 3:6, 17:15. 8:6. 6:3.
Finalista med posamezniki sta Avstralec Stolle, ki je v polfinalu premagal Spanca Santano 8:6 6:1, 7:5 ter Američan McKinley P° zmagi nad Bungtertom (ZRN) 6:2, 6:4, 8:6.
Svetovni in jugoslovanski rekord Ozoline in Špana
MOSKVA, 3. jul. — Drugi dan atletskega mitinga v Moskvi je sovjetska atletinja Ozolina vrgla kopje 59,79 in s tem popravila lastni svetovni rekord za 23 cm. Razen tega sta bila dosežena še dva nacionalna rekorda: Jugoslovan špan je pretekel 3000 m z eaprekami 8:38,6, Francoz Boget pa 10.000 m v 28:48,2. Popova (SZ) je s Časom 23,4 na 200 m izenači-la evropski rekord. Jugoslovanka Kačičeva je vrgla kopje 47 m.
Ukmar 34, v četrti etapi Toura
LUCHON, 3. Jul. — V 4 etapi kolesarske dirke Tour de l>Ave-nir od Capverna do Luchona (121,S
^e_??a8aI Spanec Momene a časom 3.36:31. Uvrstitev naših: 43. E?™« 3,33:14, 47. Škerlj 3.33:40, 54. Valenčič 3,37:0,	65. Cubrič
3,37:07,	92.	Šebenik	3,41:16,	96.
Bajlo 3,42:0, 112. »Ivkovič 3,69:22: V generalnem plasmaju vodi še naprej Franco« Zimermann.
Spominski tek »Sutjeska«
TJENTIŠTE, 4. julija — Na prvem spominskem teku »Sutjeska«, ki bo odslej vsako leto na dan borca, je zmagal Franjo Mihalič. Sodelovalo je 17 najbolj znanih atletov na dolge proge.
Takoj po startu so pobegnili Mihalič, Mustapič in Farčič iz Splita, ki so tekli skupaj vse do 15. kilometra, nato pa je Mihalič naglo »potegnil« in pritekel na cilj kakih 100 m pred drugopla-siranim Mustapičem. Rezultati:
Mihalič (Part) 57:01, Mustapič (SI) 57:38, Farčič (Split) 58:11, Stojanovič (Slav) 59:52 itd.
V okviru te proslave je bil tudi štafetni tek »Bratstvo in enotnost na 13 km dolgi progi. Zmagala je Hr-vatska s 37:21 pred Srbijo 37:37, JLA 39:16 itd.
SSsrnherg paraliziran
SEATLE, 4. julija. Svetovni rekorder v skoku s palico Stemberg se je na včerajšnjem treningu nevarno poškodoval. Sternberg je iz višine 4'm padel na hrbet, tako da je ostal paraliziran od vratu navzdol. Njegovo stanje je zelo težko. Po mnenju zdravnikov se lahko zgodi, da bo Stemberg ostal paraliziran, ker ima resno poškodovana vratna vretenca in se je bati. da ni prišlo do poškodbe hrbtnega mozga.
Peta etapa »Toura« uspešna za Jugoslovane
TOULOUSE. 4. julija. — V peli etapi mednarodne kolesarske dirke Tour de l avenir od St. Gau-densa do Toulousa (134 km) je zmagal Belgijce Van Swelt s časom 3:08,20. V tej etapi so se vsi Jugoslovani uvrstili izpod 30. mesta.
Po današnji etapi vodi v generalnem plasmaju Francoz Zimmermann. Od jugoslovanksih tekmovalcev je najboljši Ukmar, ki je na 34. mestu, Škerlj na 39., Valenčič na 53., Bajlo na 61.. Cubrič na 63. in Šebenik na 105. mestu.
Profesionalni kolesarji so startni: na nekoliko daljši etapi, in sicer od Luchona v Pirenejih do Trulousa (172 km)! — Zmagal je Francoz Darrigade s 4:32,49. Rumeno majico še vedno nosi Belgijec Desmet.
Novi prvaki v avto-moto športu
BANJALUKA, 4. jul. Na 7700 m dolgi progi je bilo danes v Banjaluki gorska hitrostno motoristično prvenstvo Jugoslavije, na katerem je nastopilo 53 tekmovalcev. V kategoriji avtomobilov do 7500 ccm je bil prvi Kneževič (Srbija). Fiat 600, s povprečno hitrostjo 62 km na uro. V kategoriji 50 ccm je zmagal Janko štefe (Slovenija) s povprečno hitrostjo 66,5 km na uro. 175 ccm:	Sulejman (BiH)
72,5 km h, 125 ccm: Bučalo (BiH) 69,8 km/h, 250 ccm: Aleš Mrzel (Slov) 75,5 km h.
Zmaga Branikovih kolesarjev v Makedoniji
SKOPJE, 4. jul. Tradicionalne kolesarske dirke v počastitev dneva borca v Makedoniji se je udeležilo 52 vozačev, med njimi tudi Rogova ekipa iz Ljubljane ter Branik. V obeh etapah so bili najboljši gostje iz Slovenije, ekipno pa je zmagal Karlovac.
V I. etapi na progi Skopje — Titov Veles — Skopje (110 km) je zmagal Roner (Br) 3;02:10 pred Hvastijo (R) in Razbovškom (Br). Drugi dan so vozili na progi Skopje — Titov Veles — Skopje ter Skopje — Gostivar — Skopje (250 km). Med posamezniki je zmagal Razbovšek (Br) s 3; 49:35. pred šantavcem (Br), Veljkovskim (Mak) itd.
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
Jedinstvo : Ljubljana 3:0
BRČKO, 4. jul. V XI. kolu zvezne moške odbojkarske lige je domače Jedinstvo premagalo Ljubljano 3:0 (15:9, 15:4, 16:14). Gostje so bili samo v tretjem nizu neva ren nasprotnik in enakovreden partner.
C. Zvezda : Partizan (Hoče) 3:0
BEOGRAD. 4. jul. Odbojkarji Crvene zvezde so v prvenstveni tekmi zvezne odbojkarske lige premagali ekipo Partizana iz Hoč 3:0 (15:9, 15:9, 15:8). Izkušenejši domačini se niso mnogo trudili za zmago.
Mladost: Partizan 3:0
Zagreb, 4. jul. — Tekma zvezne ocbojkarske. lige med domačo Mladostjo in beograjskim Partizanom sc je končala z zanesljivo zmago Mladosti 3:0 (15:3, 15:4, 15:0). — Partizan je nastopil a pomlajeno ekipo.
J5AH0VSKI TURNIR ZA POKAL PIAT0G0RSKESA
'f'
Gligorio: Petrosjan
LOS ANGELES, 4. jul. Svetozar Gligorič je premagal svetovnega prvaka Tigrana Petrosjana v II. kolu mednarodnega šahovskega turnirja za pokal Piatogorskega- To je bil prvi poraz Petrosjana potem ko je osvojil naslov svetovnega prvaka v dvoboju z Botvinikom.
Petrosjan je bil ves čas v slabšem položaju. Pred koncem regularnega časa partije je moral v petih mmutah narediti 12 potez. Ker svetovni prvak ni igral najbolj previdno, je Gligorič učinkovito •" agal in je sedaj skupaj z hajderfom na čelu tabele z 1 in pol točke. Najdorf je v II. kolu kot črni remiziral z Ciafssonom že v 16. potezi. Ostale partije so bile prekinjene. V III. kolu turnirja bodo igrali Najdorf : Gligo-
rič, Reshewsky :	Olafsson,
Keres : Pano in Petrosjan : Benko.
Stanje po II. kolu: Gligorič m Najdorf 1,5, Olafsson 1, Keres 0,5 (1), Petrosjan 0,5, Reshewsky, Benko 0 (2), Pano 0 (1).
Mladinsko šahovsko pivenslvo SRS
LJUBLJANA, 4. juii.ja. — Rezultati petega koia mladinskega šahovskega prvenstva Slovenije: Musil — Grum prek. v dobljenem položaju za Musila, Klemenčič — Ceglar 0:1. Picek — Jelen 0:1. Murovec — Bratko prek. v boljšem položaju za Bratka, Cnlob — Mihevc remi, Kovačič — 2agar prek. v dobljenem položaju za 2agaria. Stanje po V. kolu: Ceglar 4 (1>, Musil in Murovec 3.5 (1), Jelen 3 (2) Bratko in žagar 2.5 (1), Pi-cek 2.5, Griuu in Kovačič 2. Golob, Kutin, Maurer in Mihevc 1, Klemenčič 0.5 (1).
PO V. KOLU ZVEZNE KOSAF.KARSKE LIGE
Preveč spodrsljajev
Jutri — Olimpija : Radnščki v Tivoliju
Zaradi naliva prekinit’ o ‘r dan pozneje naposled le od-igrano tekmo med košarkarji Olimpije in zagrebške Lokomotive je bilo ceiotno V. kolo pod. zveznimi koši. Slednje je .spravilo na vrh lestvice ekipo Zadra, ki je izpodrinila moštvo Beograda. Tudi ostali dogodki so napravili sredi razpredelnice pravo gnečo. Ljubljančani so že po tradiciji odpravljali Zagrebčane s tesnimi rezultati. Toda po zelo slabem startu Olimpije v letošnjem tekmovanju je bilo pričakovati, da se to pot ne bo vedelo za zmagovalca vse do zadnjih sekund igre. nekateri pa so proglašali goste za velike favorite. Borba je bila res prava prvenstvena in samo veliki požrtvovalnosti pod svojim košem se lahko domačini zahvalijo za dragoceni par točk (zmagali so 78:76.) Vzlic temu na je bilo videli, da so so igralci Olimipiie lo »prebudili«*. Kolikor bodo odpravili še nekatere napake v poda-iah — teh je bilo na tei tekmi v naiboli kritičnih trenutkih :-re kar preveč - tedaj se lahko nadejajo boljših časov.
Jutri je že na sporedu VI. prvenstveno kolo. Olimpija igr > doma z beograjskim Fiad-ničkim, ki je starta! zelo dobro, vendar je zaradi izredne vročine na tekmah z Beogradom in Partizanom — posebno slednjim — nepričakovano klonil na lastnem igrišču. Tekme z moštvom Radničkega so bile vedno zanimive zaradi tega. ker Olimpiji nikdar ni uspelo povsem onemogočiti odličnega Djuriča.
V ostalih štirih srečanjih se bodo srečali nrslednji nasprotniki:	Lokomotiva :	Zastava,
Beograd : Crv. zvezda, Zadar Zeljezničar in Partizan : Proie-
LESTVICA
Zadar
Beograd
2el jezni čar
Partizart
Crv zvezda
Rrdnički
Lokomotiva
Olimpija
Proleter
Zastava
5	5	n	■168:419	10
5	4	l	490:365	8
5	4	l	425:381	R
5	3	2	410:399	6
5	2	3	482:451	4
,5	2	3	384:365	4
5	2	3	421:415	4
5	2	3	431:429	4
5	1	4	342:523	o
5	0	5	327:397	5
TENIS V NOVEM SADU
Ljubljana, Marmor premagana
SOVI SAD, 4. julija. Po neljubem dogodku, ki se je primeril v prvem kolu ekipi Splita, je odbor odločil spremeniti prupozicije moških ekip na mladinskem turnirju mest. že v okv.ru skupin bo namreč vsaka ekipa igrala z vsako. Le prv» tlasirana iz obeh skupin se bosta setstala v finalu. To pa zato, da b, se kandidatom za (la lea-pokal omogočilo, da v medsebojnem srečanju 'pokažejo sposobnosti, hkrati pa bo to tudi dalo realno razporeditev v predtekmovanju, v moški konkurenci se je Ljubljana po porazu, z Beogradom 0:3 že poslovila od finala, medtem ko ima Maribor še možnost (če premaga Zagreb), da se uvrsti na tretje mesto. V ženski konkurenci je Ljubljana poleg Subotice resen kandidat za prvo mesto. Mariborčana Grmovšek in Vodeb sta bila premagana (s Splitom s 0:3) zaradi utrujenosti in vročine.
»'■ ■ ti1 f"ti —	ari-	.
šek 7:5. 6:4, Franulovic : Vodeb 7:5,	6:3.	Minček—Franlllo-
vič : Grmovšek-Vodeb 7:5. 6:4.
V nadaljevanju je Skope premagalo Ljubljano s 3:0. Makedonski par Panov—Jovanovski je premagal ljubljanski par Horvat—Sremšak 2:6. 6:3. 6:2. Z enakim rezultatom je Ljubljana danes izgubila z Beogradom.
Vučetič : Horvat 6:3. 8:6 Da-jovič : Sremšek 6:3. 6:1, Voče-tič-Dajovič •	Horvat—2nidar
6:2, 6:4.
Ostali rezultati v moški konkurenci:	Subotica	:	Beograd
3:0, Subotica : Skopje 3:2, Novi Sad : Zagreb 1:2.
V ženski konkurenci je Lju-l.iana premagala Novi Sad s 3:2. Jasnič : Škulj 6:3, 6:3. v tej najboljši igri ženske konkurence sta igralki pokazali moderen tenis, ki je bil zaradi ostrih udarcev moški.
Jajagin :	Mihelič . 0:6,	1:6,
Jasnič : Škulj 3:6. .2:6, Jaja-gin-Jasnič : Mihelič-Skulj 1:6. 2:6. Jasnič : Mihelič 7:5,	6:1.
Jajagin : Škulj 1:6, 2:6.
Ostali rezultati:	Subotica :
Split 3:0 Zagreb : Skopje 3:0.
ŠTAJNER
STRELKE OB DNEVU BORCA
Ekipa Ljubljana-Center prva
LJUBLJANA. 4. jul. Ob udeležbi 21 ekip članic iz vse Slovenije ie bilo danes na strelišču ob Dolenjski cesti tradiconalno tekmovanie strelk ob dnevu borca. Mimo znanih tekmovalk so nastopile tudi nekatere mlajše strelke, ki so prvič streljale z MK puško. Zmagala je ekipa Ljubljane-Center pred vrsto Maribor-Center, tretje mesto pa so zasedle Celjanke. Med posameznicami je dosegla najboljši rezultat Vera Otrin (Jesenice) 278 od 300 možnih krogov.
Rezultati: Ljubljana-Center (Jožica Kastelic, Jožica Potokar. Judita Tiler in Maruša Ceglar) 1002 Maribor-Center 995, Celje 962. Ma-ribor-Tezno 952, Ljubljana-Vič 951 Merlbor-Tabor 945, Kranj 937, Nova Gorica 929, Postojna 911 Ptul 886, Murska Sobota 848, Novo mesto 835, Laško 822. Slov. Konjice 777, Jesenice 732 itd. Posamezno: Otrin (Jes) 278, Rebolj (Vič) 272 Ribarič (Mrb) 272, Sibert (Mrb)
267, Jež (Vič) 263. Kastelic (Lj) 258, Trump (Mrb) 257, Štern (Mrh) 255, Podvornik (C) 152 itd. D. P.
TROFEJA ZAGREBA
Prva SZ, tretja Jugoslavija
ZAGftEB. 4. jul. Jugoslovanska ženska rokometna reprezentanca je na mednarodnem turnirju »Trofeja Zagreba« osvojila tretje mesto s tem da je sinoči premagala ekipo Madžarske z 8:6 (2:2). Prvo mesto so zasedle dokometašice SZ. ki so v finalni tekmi prerr.aga-le CSSR z 8:3 (6:1). Druga j# torej CSSR, na tretjem mestu JugoslaviJa (modra ekipa), na četrtem Madžarska, na. petem .ugoslavija (bela ekipa), šesta
ZASLUŽENA PRIZNANJA — Na predvečer dneva borca ie več terenskih organizacij Zveze borcev v Ljubljani priredilo proslave in družabne večere s kulturnim programom. Ob tej ' priložnosti so bila tildi podeljena odlikovanja zaslužnim borcem in aktivistom.
Foto; S. Krševan
SREČANJE DELOVNIH KOLEKTIVOV V PODVINU - Tako kot v vseh krajih naše domovine. je bilo včeraj slovesno in pa tudi veselo vzdušje na velikem srečanju delovnih kolektivov v Podvinu na Gorenjskem, ki sta ga na pobudo okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana priredila kolektiv počitniškega doma »Podvin« in sindikalna podružnica mesne industrije »Emona« iz Zaloga. Prireditelja sta poslala vabila nad 150 gospodarskim organizacijam in ustanovam v ljubljanskem okraju.	Foto:	L. Dolinšek
Prvo leto
svobodne
i *. - «2.* ^ t] at. < j>
AL2IE. 4. jul. (Tanjug).
Vse a v , , ljudstvo se pripravlja, da kar najbolj slove : i proslavi prvo obletnico neodvisnosti. Peli julij, ki s* ga trati razglasili tudi za dan FLN, bo pomenil pri-1	:•» pregled uspehov,
ki J.h je mlada država do-sc; -i v prvem letu svobode. Pr •revijaSo razne kulturne in športne manifestacije ter parado enot alžirske vo-jske. V Alžiru in vseh večjih mestih bodo jutri množična ljudska zborovanja, na katerih i:. d.) predvsem pojasnje-v-li pro.gr-;.m stranke FLN. Na velikem zborovanju v glavnem mestu Alžiru bo, kakor pričakujejo, govoril premier Ben Bala. V Alžir so že prispele delegacije iz kakih 6;l držav, med niimi tudi ju-g v' >vanska delegacija, ki jo vodi član Zveznega izvršnega sveta Milutin Morača.
Portugalska: kot Evropa med nacistično okupacijo
Policijski teror in širjenje opozicije proti Salazarjevemu režimu
Nedavni poziv Odbora za zaščito in amnestijo političnih kaznjencev na Portugalskem je znova opozoril svetovno iavnost na razmere, ki vladajo v tei deželi na skrajnem jugozahodu Evrope. Oči-vidno je. da je zaostren mednarodni pritisk na Portugalsko, zaradi zatiranja kolonialnih narodov, po eni strani opogumil opozicijo proti Salazarie-vemu režimu, po drugi strani pa povzročil zaostritev terorja znotraj dežele.
C •
1 • p
na
f ?« Rtclr ofin
i . 1 ;	s.3
PNOM PENH, 4. jul. (Tanjug). Tu je bilo danes končano zasedanje 15. nacionalnega kongresa, ki mu je predsedovat šef kamboške države princ Sihanuk.
Eno izmed glavnih presenečenj tega zasedanja je odstop državnega sekretarja za trgovino Sampana, ki je odstopil — kakor so sporočili — »pod pritiskom narodnih predstavnikov«. Sampan je svojčas predlagal, naj bi država intervenirala v gospodarstvu. S tenvi predlogi so bili prizadeti imeresi nekaterih veletrgovskih krogov.
Habsburg “isicželcti
DUNAJ, 4 julija. (Tanjug).
Notranja kriza na Portugalskem dozoreva že več let, zunanji svet je bil nanjo opozorjen pred debrimi tremi leti s spektakularno ak-
ca maja do srede junija je policija aretirala nad sto ljudi svobodnih poklicev, m'ed njimi tudi visokega vladnega funkcionarja Costa
cijo kapitana Galvaoja, ki je ; Gomesa. Nekaj dni nato so zaplenil portugalsko čezoce- j sledile množične aretacije
ansko ladjo Santa Maria, aprila 1961 je sledil poskus vojaškega puča, ki naj bi ga bil pripravil obrambni minister Botelho Monis, nato silovite študentske demonstracije v lanskem letu in prvomajske proslave lani in letos, ki so se končale s hudimi spopadi med policijo in demonstranti.
O teh dogodkih je bila svetovna javnost obveščena, mnogo manj pa je obveščena o notranjem terorju, ki vlada na Portugalskem. Le redki so novinarji, ki lahko prodrejo na Portugalsko, še teže pa je priti do informacij, kajti z vsakim stikom s predstavniki opozicije spravljajo v življenjsko nevarnost tiste, s katerimi so se sestali. Neredko pa se dogaja, da se prvi stik novinarja s Portugalsko konča na sedežu politične policije PIDE z izgonom. Razumljivo je torej, da je o dogajanju na Portugalskem svet obveščen zelo kasno in , zelo slabo.
Zadnja poročila, ki so prišla iz te dežele, navajajo, da se državljani počutijo tako, kot so se evrooski na-
Na n ...bume- i povojni seji i rodi v času nacistične okupa-
avstrijskega ■ menta, ki je trajala deset ur. so z glasovi socialistične in svobodnjaške stranke, nocoj sprejeli resolucijo, ki proglaša vrnitev pretendenta na avstrijski prestol Otta Habsburga za nezaželeno.
cije. Policija ponoči vdira v stanovanja in odvaža ljudi v zapore. Nedavno je policija v Lizboni obkolila neki kanematograf, policaji so z naperjenimi brzostrelkami zasedli vse izhode in preiskali vse obiskovalce. Od mese-
gsr
m
B
e
i
agrarni
NOVI PERUJSKI PREDSEDNIK — LIMA. Perujsko volilno sodišče je razglasilo, da je za novega predsednika države izvoljen kandidat Zveze narodne akcije in krščanskih demokratov Fernando Belaunde Terry. Njegov mandat bo trajal od 23. julija letos do 28. julija 1969.
POSLOVILNI OBISK JUGOSLOVANSKEGA VELEPOSLANIKA — OSLO. Norveški kralj Olaf V. je včeraj sprejel v avdienco jugoslovanskega veleposlanika v Oslu Dušana Blagojeviča, ki se vrača v Jugoslavijo.
AMERIŠKI ŠTUDENTJE PRI CASTRU — HAVANA. Kubanski premier Fidel Castro je sprejel skupino ameriških študentov, ki so prispeli na Kubo na povabilo federacije kubanskih študentov.
OBISK SEKRETARJEV KP ITALIJE IN KP FINSKE
— BUDIMPEŠTA. Prvi sekretar Madžarske socialistične delai .-ko partije Janos Kadar je sprejel sekretarja CK KP Italije Giancarla Pajetto, ki je na obisku na Madžarskem, in generalnega sekretarja KP Finske Villea Pessija.
AMER V ALŽIRIJI — AL2IR. Podpredsednik ZAR in namestnik vrhovnega komandanta oboroženih sil Abdel Kakim Amer ie prispel na petdnevni uradni obisk v Alžirijo. Razgovarjal se bo s premierom Ben Belo.
BELGIJCI SMEJO SPET V GANO — AKRA. Ganska vlada ,ie sporočila, da je razveljavila sklep iz leta 1960, po katerem belgijski državljani niso imeli dostopa v Gano. Gana je tedaj zaradi napetega položaja v Kongu pretrgala diplomatske stike z Belgijo.
FREDSEDNIK NIGRA V ZAR — KAIRO. Sem je prispel na sedemdnevni državniški obisk predsednik Nigra Hamani Diori, ki se bo razgovarjal z najvišjimi voditelji ZAR.
NEURJA NA JAPONSKEM — TOKIO. V južni Japonski je v zadnjih štirih dneh v hudih neurjih izgubilo življenje 84 ljudi, šest jih pogrešajo, nad 40 pa je bilo ranjenih. Poplavljenih je okrog 43.000 stanovanjskih poslopij. Brez strehe je ostalo 50.000 ljudi, škoda: nad 100 milijonov dolarjev.
PLENUM POLJSKE PARTIJE — VARŠAVA. Tu se je
začelo 13. plenarno zasedanje CK Poljske združene delavske partije. Na dnevnem redu so referat o aktualnih problemih ideološkega dela partije, ki ga je podal prvi sekretar Wladislaw Gomulka, in organizacijska vprašanja.
Pa še to
»NE, KAR TIHO BOŠ!« — Britanski premier Mac-millan je na nekem zborovanju vstal in hotel z medklicem prekiniti govornika, ki je kritiziral njegovo vlado. Nenadoma pa je brez besed ponovno sedel. Zena Dorothy ga je pocukala za rokav in ukazala: »Ne, kar tiho boš!«
delavcev, predvsem pristaniških in zidarjev. Nato se je policija spravila nad uradnike in bančne funkcionarje. Poslužujoč se podobnih metod kot španska policija je PIDE pred kratkim aretirala polkovnika Lucia Cunha Ser-ro in štiri dni po aretaciji sporočila, da si je visoki oficir »v celici sam vzel življenje«, medtem ko se je kasneje izvedelo, da je dejansko podlegel strahotnemu mučenju.
Zaostren teror pa vsaj po dosedanjih vesteh ni imel zaželenega učinka. Ni povečal strahu temveč hladen brezupen pogum, pred katerim je policija brez rrVoči. Nedvomno je na to vplivalo tudi dejstvo, da je na mednarodnem področju Portugalska vse bolj osamljena, zlasti po zadnjem zasedanju Varnostnega sveta OZN, zaradi incidenta v Bumaku v Senegalu, ko sta tudi ZDA in Velika Britanija glasovali proti Portugalski. Salazar skuša izvajati pritisk na ZDA, da bi jim ne obnovil koncesij za baze na Azorskih otokih, vendar so vojaški strokovnjaki mnenja, da ob novi atlanski strategiji ZDA in NATO ne bosta več tako nujno potrebovali teh oporišč, tako da izsiljevanje ne bo imelo zaželenega učinka.
Zanimive so vesti o širjenju notranje opozicije, ki vse bolj zajema poleg delavskih krogov tudi močne gospodarske kroge in vojsko. »Junta« za nacionalno osvoboditev ki je konec leta 1962 dosegla sporazum tudi s skupino generala Delgada (ki je kot begunec v Braziliji organiziral protisalazarsko gibanje) ima svoje lokalne organe po vsej deželi. Po tem sporazumu z Delgadom se je Junta preimenovala v Nacionalno patriotsko fronto za osvoboditev ter se zavzela za navezavo stikov z osvobodilnimi gibanji v portugalskih kolonijah. V svojem programu je zapisala, da priznava kolonijam polno pravico do neodvisnosti.
O močnejši dejavnosti opozicije priča tudi zadnji ukrep policije: izdala je ukaz, da je treba zapreti vse manjše tiskarne. Uradno so ukaz pojasnili tako, da je treba manjša podjetja združiti v večja, toda dejansko hočejo s tem preprečiti tiskanje ilegalnega antifašističnega tiska.
Med zadnjimi vestmi, ki so prišle iz Portugalske, je poleg poročila o obsodbi Joseja Bernardina, enega od voditeljev lanskih študentskih demonstracij, tudi vest o degradaciji in obsodbi skupine višjih oficirjev	vojske in
mornarice, ki so poveljevali portugalski garniziji v Goi. Med degradiranimi oficirji je general Vassallo Silva, bivši guverner kolonije, brigadni general Martin Letao, vojaški poveljnik	Goe, major
Vasconceles, guverner Diuja in admiral Ventura, pomorski poveljnik Goe. Obsodbe ni izreklo vojaško sodišče, ker bi proces	verjetno povzročil preveč	hrupa, tem-
več so stvar opravili kar z viadnim dekretom. Salazar je namreč v času indijskega osvobajanja Goe izdal ukaz o »odporu za	vsako ceno«,
medtem ko je vojaško poveljstvo pred ogromno indijsko premočjo enostavno sprejelo pogoje predaje.
Kaznovanim oficirjem so izrecno ukazali, da ne smejo več nositi uniform, vendar so le-ti »preslišali« ukaz. Najbolj značilno pa je to, da vlada ni zmožna vsiliti vojski spoštovanja svojih ukazov, kajti tako poveljstvo kopnene vojske kot mornarice izkazujeta kaznovanim in degradiranim visokim oficirjem vso čast in jih še nadalje smatrajo za člane svojih poveljstev. Degradirani oficirji pa se kljub nasprotnemu ukazu vlade kažejo v svojih uniformah in s čini, ki so - jim bili odvzeti. Ta epizoda je značilna predvsem zaradi tega, ker je bila vojska doslej poleg policije najmočnejša opora vlade, sedaj pa ji očitno odreka pokorščino.
Skratka, Salazar je vse bolj izoliran. Na mednarodnem področju doživlja akcija afriških držav za bojkot Južne Afrike in Portugalske široko podporo skoraj vsega sveta, hkrati pa se tudi znotraj Portugalske krepi in širi opozicija proti Saiazarju, ki je samo s policijskim terorjem verjetno ne bo moč zavreti, zlasti še, če bo tudi zunanja izolacija postala učinkovitejša.	A.	S.
Posredovanje Ben Barke
KAIRO, 4. jul. (Tanjug). Voditelj maroške Nacionalne unije Mehdi Ben Barka je danes odpotoval iz Kaira. Včeraj ga je sprejel predsednik Naser. To je bil njun dragi sestanok v zadnjih nekaj dneh. Razgovarjala sta se tudi pred odhodom Ben Barke v Damask in Bagdad. Njuni razgovori so se nanašali predvsem na možnosti, da bi izgladili nesoglasja med stranko Al Baas in ZAR ter uresničili sporazum o ustanovitvi trojne federacije med Irakom, Sirijo in Zar. Poučeni krogi tudi poudarjajo, da je Ben Barka sprožil nekatere svoje predloge o poravnavi sedanjega spora.
W.
LONDON, v soboto in nedeljo: »Ne bomo vas zadržali dolgo, gospodična Keeler, samo toliko, da odpotujejo naši ameriški gosti.«
Martin Lange o Danski in socialistih
Razgovor s funkcionarjem Socialistične ljudske stranke
Morten Lange je duhovit in živahen Danec z obveznimi plavimi lasmi, kakršne si po navadi mislimo pri Dancih. Hkrati je profesor kobenhaven-ske univerze za botaniko, poslanec Folketinga. danskega parlamenta, in sekretar parlamentarne skupine Socialistične ljudske stranke. To stranko je ustanovil njen sedanji predsednik Aksel Larsen leta 1958 po izstopu iz danske Komunistične partije, katere predsednik je bil od leta 1932. Takrat je bil obtožen .titoizma, ker je branil stališča ZKJ in zagovarjal načelo specifičnih poti v socializem. Odtlej je Socialistična ljudska stranka napravila lep razvoj. V sedanjem Folketingu ima 11 poslancev.
»Zato nas imenujejo .nogometno moštvo' v danski politiki.« je smeje se dejal Lange, ki je te dni prispel na krajši obisk v Jugoslavijo.
Najprej sem se zanimal za njegove naloge v stranki. Ker je profesor, ima v svoji »pristojnosti« visoke šole in kmetijstvo. »Pravijo mi -tudi cerkveni minister’, ker se ukvarjam s cerkvenimi zadevami Mi na Danskem smo vsi protestanti in vsi zmeraj nekaj protestiramo, čeprav smo najbolj agnostična nacija na svetu,« je pofilozofiral Lange.
Seveda je bilo najbolj zanimivo zvedeti njegovo mnenje o nedavnem porazu socialnodemokratske ■ vlade na referendumu glede prednostnega odkupa zemljišč po državi.
»Rezultat referenduma je zelo neugoden v več pogledih. Poskus socialnodemokratske vlade, da bi država dobila prednostno pravico pri odkupu zemljišč, je bil eden izmed prvih malih korakov za pravičnejšo in nekoliko bolj socialistično zakonodajo v kmetijstvu, ki b: hkrati koristila urbanizmu, stanovanjski graditvi in podobno. Konservativci so vodili zelo grobo propagando proti vladnemu načrtu in po-
srečilo se jim je prestrašiti malega kmeta, ki nikakor ni bil v nevarnosti, da pomeni vladni načrt napad na zasebno lastnino. Rezultat tega referenduma je spet dokaz, da v sodobni kapitalistični družbi ni mogoče uveljavljati socialističnih ukrepov brez predhodne temeljite vzgojne priprave.«
Lange je nekoliko pomolčal in povzel: »Sicer pa zmeraj najdemo izgovor za poraz in govorimo, da se to ne bi zgodilo, če bi socialni demokrati bolje razložili svoj namen ljudstvu. Morda pa gre v resnici za zastarelo ti-ščanje v zemljo. Vsekakor pa oo ta poraz škodoval urbanizmu in drugim vladnim ukrepom, s katerimi naj bi koristili večini. Ta poraz tudi (povečuje nevarnost »odprtja na desno« v danski politiki«.
»Kaj pa Danska in Evropska gospodarska skupnost?«
»Ne vem, zakaj socialni demokrati mislijo, da bi morala Danska pristopiti k EGS. Za dansko ljudstvo je EGS daleč in skriva v sebi številne nevarnosti.«
»Kateri so glavni cilji Socialistične ljudske stranke?«
»Stranka se predvsem trudi, da bi na Danskem uvajali zmerne socialistične ukrepe.
POLICIJA NA STRAŽI V DELAVSKIH PREDMESTJIH - V industrijskem predmestju Lizbone Barriero je policija stalno na straži, ker se boji delavskih nemirov.
Za kspo je nujno potrebna glava
Vsaka stvar ima svoj začetek. Ni pa znano, odkod so se pojavili na delavkah konzervne industrije predpasniki, delovne obleke in kape. Tudi ni znano. kdo je izumil to specialno obleko, ki jo s pridom uporabljajo že več deset let. Ko je opazil to obtožujočo nesramnost, je Vseruski svet narodnega gospodarstva z odredbo št. 357, sprejeto zgodovinskega dne .9. novembra 1961, obvezal Osrednji znanstveno-raziskovalni inštitut oblačilne industrije naj odkrije »specialno obleko«, ki bo ustrezala zahtevam in pogojem dela zaposlenim v podjetjih konzervne industrije.
Spričo tako kategoričnega ukaza, sta direktor CNIIPŠ V. Popkov in njegov znanstveni namestnik P. Kolesni-kov skupno navalila na Upravo prehranske industrije bivšega Krasnodarskega sovnar-hoza. Pičlih pet mesecev zatem so z Upravo podpisali pogodbo.
Ta trenutek so komaj pričakovali znanstveniki-oblačil-niki. Zasukali so rokave in
se lotili dela.
Izdelali so specialen program »dela v etapah«. Bilo jih je devet — od »proučitve pogojev dela« do »priprave za tisk projekta tehničnih pogojev«.
V glavnem — pogoji so bili tu. Trifoa je bilo le še zbrati pogum in delo končati.
Za začetek so oblačilniki kakšnega četrt leta raziskovali kaj pravzaprav delajo v
tovarni konzerv. Ko so ugotovili, da tam izdelujejo konzerve, ne pa kirgiških škornjev, so izumitelji kmalu tudi uganili pomen specialne obleke.
Potem so se lotili »proučevanja antropoloških podatkov glede dimenzij človeka«, kar je nedvomno pomenilo začetek novega poglavja na — kot svet starem — področju krojenja in šivanja.
Potem so predpasnike, delovne obleke in kape prenesli na risalni papir. Na papirju so izpopolnili tudi pasove in trakove. Teoretično so dokazali nujnost, da mora imeti delovna obleka dva rogava, predpasnik trakove in da je za kapo nujno potrebna glava.
Mimogrede so odkrili, da ni neobhodno potrebno izdelovati predpasnike iz broka. ta au baržuna. Priporočili ao
obleke iz bombažnih tkanin in to ne vzorčastih, ampak belih.
Te teoritečne priprave so omogočile na znanstveni osnovi sešiti na novo izumljene komplete specialne obleke. Nazadnje so se pričeli poskusi. Res jih niso vršili v tovarni konzerv (ker take tovarne v bližini inštituta ni bilo), ampak v oddelku za kotlete pri Ostankinskem mesno-predelovalnem kombinatu.
Poskusi so presegli tudi najbolj predrzna pričakovanja. Ce specialna obleka ni zašla v stroj za mletje mesa, obenem z nadevom, potem je — kot so s ponosnim navdušenjem zapisali v aktu — »ohranila svoje prejšnje lastnosti«.
»Pogoji« so se prav bleščali od velikanskih odkritij. Ce pustimo ob strani podrobne »opredelitve«, »klasifikacije« in »opise« delovnih oblek, predpasnikov in kap, so bili prepleteni s takimi presenetljivimi novicami, kot na pri-
mer:
»Predpasnik se zadaj zavezuje z vrvico, ki je prišita na robu predpasnika v višini pasu.«
»Veličino pokrivala za glavo določa obseg glave v centimetrih.«
In tako dalje, in tako dalje.
Kljub temu, da so tako srečno in vzvišeno rešili epohalno nalogo, pa moskovski oblačilniki iz CNIIŠP nikakor niso postali domišljavi. Niso pohiteli in na ves glas objavili svoje veličastne zmage. Celo CNIIKOP (Inštitut industrije konzerv in suhega sadja) vse doslej ni slišal niti najtišjega glasu o velikem ustvarjalnem podvigu svojih kolegov, čeprav deluje skoraj v isti ullei.
Ne, ni bilo muzike, ne šampanjca v kristalnih čašah. Zato pa Je bila pošiljka Takšna, veste, skromna poštna pošiljka. V zavoju je bila delovna obleka, skupaj s predpasnikom in kapo — j se pravi »specialnim naglavnim pokrivalom«-
Obenem z zavojčkom je v sovnarhoz prispel tudi računček. Veste, tak nekričeč papirček, na katerem je bila naznačena vsota:	dva tisoč
petsto rubljev, nič kopejk.
»Kaj!?« boste vzkliknili. »Ampak, to vendar . . .«
Ne razburjajte se. Ne kričite. Vse je preračunano. Za izum delovne obleke, predpasnika in kape je bilo porabljenih 250 delovnih dni, ki jih je treba plačati. K temu je treba prišteti še dopolnilni zaslužek, naknadne stroške, ceno pravkar spečene delovne obleke itd. Na splošno — govoreč' z besedami direktor, ja CNIIŠP tovariša Popkova: »prosimo plačata račun za opravljeno delo v skladu z izračunom ...«
Ob tem se mi Je rodila ideja: naročiti CNIIŠP naj znova izumi in izdela pripravo za brisanje nosu. Poltretji tisoč bo seveda plačala država. Ampak zato pa bo to res robec! Vsak nos bo obrisal!
A. BLEH, »KROKODIL«
Eden naših glavnih problemov je stanovanjska graditev. Potem vprašanje investicij v prosveto — od osnovnih do visokih šol — in v zdravstvene ustanove, skratka v javni sektor, ki je na Danskem prav močan. Poudarjamo, da vlaga država premalo investicij v javni sektor. Na splošno se borimo za interese delavcev in malih kmetov. Pri tem naletimo na problem subvencij. Vsi se strinjamo, da so subvencije v kmetijstvu potrebne. Toda subvencije je mogoče uporabljati pametno in nespametno. Dejansko govorimo na glas tisto, kar misli večina v parlamentu, a si ne upa povedati.«
»Kaj pa v zunanji politiki?«
»V zunanji politiki si prizadevamo za miroljubno koeksistenco in nevezano politiko Danske. Postavljamo tudi zahtevo po enostranski razorožitvi Danske.«
»In članstvo v NATO?«
»Trenutno ni videti možnosti, da bj Danska izstopila iz NATO. Pač pa celotno skandinavsko območje počasi leze iz NATO oziroma iz blokovske opredeljenosti.«
»Naše geslo je:	Kruh in
rdeča zastava,« je dejal Lange. »Naša naloga je širiti socialistične ideje. Ne izgubljamo časa s tem, kaj utegne biti čez dvajset let, ampak se trudimo, da bi pridobili svojim volivcem' konkretne rezultate. Veste, volivci so po navadi veliki realisti in treba jim je nuditi realne uspehe. Tukaj moram omeniti tudi tiste pridobitve, ki smo jih dosegli posredno, s pritiskom na socialnodemokratsko vlado. Kot primer naj navedem samo primer sklada za štipendije za univerzitetne študente. Vedno smo poudarjali m govorili, da je ta sklad premajhen. Vlada ga je povečala od 19 milijonov na 71 milijon kron letno, kar še vedno ni dovolj, a je le občutno zboljšanje.«
»Kakšni so vaši stiki z Jugoslavijo?«
»Z Jugoslavijo imamo dobre stike. Več naših tovarišev je že obiskalo vašo deželo in vsi zelo pozorno
tem se učimo tudi od vaših izkušenj,« je končal Morten Lange.
B. PAHOR
Mi juto vic
na sovjetski televiziji
MOSKVA, 4. julija (Tanjug). — Izredni in opolno-močeni veleposlanik SFRJ v Sovjetski zvezi Cvijetin Mi-jatovič je nocoj govoril na moskovski televiziji o pomenu 4. julija — dneva vstaje narodov Jugoslavije. V 15. minutnem govoru je orisal razvoj narodno osvobodilne borbe v Jugoslaviji in seznanil gledalce moskovske televizije z družbenimi, gospodarskimi, kulturnimi in drugimi uspehi SFRJ.
Portugalska izključena z merlrearodne konference
ŽENEVA, 4. julija. — Ka-kor poroča Reuter so morali današnjo popoldansko plenarno sejo mednarodne konference za prosveto odložiti zaradi prisotnosti portugalskega delegata. Na dopoldanski seji je bila Portugalska z večino glasov izključena zaradi politike, ki jo izvaja v afriških kolonijah. Sejo so popoldne prekinili, ko je portugalski delegat Pereira kljub dopoldanskemu sklepu stopil v dvorano in zasedel mesto. Večje število delegatov je demonstrativno zapustilo konferenčno dvorano.
Macmillnn
sprejs! Furcsvo
LONDON, 4. julija (TAAS). Britanski premier Macmillan je danes sprejel sovjetskega ministra za kulturo E. A. Furcevo.
Zadnje vesti
Začetek Izvajanja psgedke
BONN. 4. julija (Tanjug). — Z današnjimi razgovori predsednika De Gaulla in kanclerja Adenauerja ter njunih številnih sodelavcev, se je začelo izvajanje pogodbe o sodelovanju in posvetovanjih med obema državama.
Najvažnejši del današnjih posvetovanj je bil za zaprtimi vrati. Kasneje so uradno sporočili, da je Adenauer obvestil De Gaulla o rezultatih Kennedyjevega ‘ obiska v Zahodni Nemčiji, nadalje da so razpravljali o odnosih Vzhod — Zahod, nemškem vprašanju in splošnem položaju v Evropi.
sodelavcev kitajskega veleposlaništva in dveh kitajskih državljanov v ZSSR nezaželeno, ker so se ukvarjali z dejavnostjo, ki je v nasprotju s splošno priznanimi normami o medsebojnih odnosih med državami, ter grobo kršili suverenost Sovjetske zveze. S to noto je ZSSR zahtevala od kitajskega velepo-
Francoski gost se je danes slaništva, da takoj preneha
med štirimi očmi razgovarjal tudi s podkanclerjem Erhar-dom. V uradnih bonnskih krogih izjavljajo, da je Er-hard skušal prepričati de Gaulla, da za zahodnonem-ško politiko ni »alternative med Parizom in Washingto-nom«. Ponkancler je namreč znan kot nasprotnik francoskih koncepcij o evropski integraciji brez Velike Britanije in drugih držav.
Zelo živahne so bile razprave v vseh petih posebnih skupnih organih, v katerih so razpravljali o specifičnih problemih francosko nemškega sodelovanja. Uradni predstavnik bonnske vlade je o-značil prvi dan razgovorov kot' »dan intenzivne izmenjave mnenj«.
Pojasnilo o sovjetski noti Kitajski
MOSKVA, 4. julija. (Tanjug). — V Moskvi so nocoj sporočili, da je Sovjetsko zunanje ministrstvo 27. junija z noto obvestilo veleposlaništvo LR Kitajske v Moskvi, spremljamo njen razvoj. Pri da je nadaljne bivanje treh
prakso ilegalnega razpečavanja besedila pisma CK KP Kitajske po Sovjetski zvezi. V nocojšnjem pojasnilu sovjetskega zunanjega ministrstva je podrobno navedena dejavnost sodelavcev kitajskega veleposlaništva in kitajskih državljanov, ki so po Sovjetski zvezi razširjali pismo CK KP Kitajske, naslovljeno CK KP Sovjetske Zveze.
CK KP Kitajske se ne strinja s sovjetskim sporočilom
PEKING, 4. julija. — Kakor poroča agencija Hsinhua je CK KP Kitajske nocoj objavil sporočilo, v katerem izjavlja, da se ne more strinjati s stališči današnjega sporočila CK KP Sovjetske zveze.
CK KP Kitajske poudarja, da je dal navodila svoji delegaciji, ki odhaja na razgovore s predstavniki CK KP Sovjetske zveze v Moskvi, da med razgovori komentira današnje sporočilo CK KP Sovjetske zveze.
SP0LJN0 TRGOVINSKO PREDUZEČE
iHve&t-Jttopozl
iz BEOGRADA
prodaja opremo nabavljeno Iz viškov
Razprodaja bo po najnižjih možnih cenah, glede likvidacije skladišča pa po posebnem dovoljenju državnega sekretariata za finance SFRJ — Beograd.
Razprodaja opreme bo v Šibeniku 8., 9. in 10. julija 1963 v prostorih podjetja »TRANSJUG«, v Batajnici pa 24. julija 1963 v prostorih podjetja »MOSTOGRADNJA« v Batajnici pri Beogradu.
Opremo si lahko ogledate v Šibeniku od dneva objave oglasa lalje pa do razprodaje, v Batajnici pa 21. in 22. julija 1963.
Nakup je mogoč že pred razprodajo v INVEST—IMPORT, BEOGRAD, TERAZIJE 5.
Katalog za opremo lahko dobite v predstavništvih INVEST— IMPORT: Ljubljana — Tugomerjeva; Zagreb — Gajeva 7; Sarajevo — ulica JNA 44; Priština — Beogradska 34-4 in Skopje — D jure Strugara 15-a.	5565
/
KOMEMORACIJA NA URHU -Včeraj je bila na Urhu pri Ljubljani ob spomeniku in grobnici padlih žrtev spominska slovesnost, ki jo je priredila Zveza borcev občine Moste—Polje. Foto: S. Busič
Nadaljevanje s prve strani
Zborovanje na Tjentištu
ženj borcev NOV Ivanom Bo-žičevičem, članom Zveznega izvršnega sveta Zoranom Poličem in drugimi. V spremstvu Aleksandra Rankoviča so bili tudi gostje iz Sovjetske zveze, ki so pri nas na oddihu in ki so izrazili željo, da prisostvujejo tej proslavi. To so bili kandidat za člana Frezidija CK KP Sovjetske zveze in prvi sekretar CK KP Gruzije Mdžavanadze, prvi sekretar CK KP Estonije Poljše, prvi sekretar Ka-luningrajskega oblastnega komiteja Konoval, prvi sekretar saratovskega oblastnega komiteja šibajev in prvi sekretar irkutskega oblastnega komiteja Sčetinin.
Potem ko je pozdravil navzoče, je predsednik Zveze mladine Jugoslavije Tomislav Badovinac v krajšem govoru orisal pomen Sutjeske in tamkajšnjega mladinskega centra. Nato je Badovinac zaprosil podpredsednika republike Aleksandra Rankoviča. da je odprl mladinski center na Tjentištu in ga predal v uporabo mladini.
Govor podpredsednika Rankoviča so pogosto prekinjali z dolgotrajnimi aplavzi in vzkliki »Tito — partija« in »Mi smo Titovi, Tito je naš«. V trenutku pa, ko je podpredsednik Rankovič čestital vsem udeležencem narodnoosvobodilne vojne k prazniku revolucije — dnevu borca, je po dolini Sutjeske zazvenela pesem »Druže Tito mi ti se kunemo . . .«. Potem ko so si ogledali mladinski center, so se visoki gostje napotili k skupni grobnici 5000 borcev narodnoosvobodilne vojne, ki so padli v peti sovražni ofenzivi. V imenu predsednika republike sta pred kostnico položila venec Aleksandar Rankovič in Koča Popovič, nato pa so položili vence sovjetski partijski voditelji, pripadniki JLA, delegacije SZDLJ, Zveze združenj borcev NOV in drugih družbenih organizacij.
Slovesnosti no državi
eroju Olgi Ban pred tovar-
0 trikotaže »Arena« v Cav-ah pri Reki pa velik spo-lenik v spomin 231 padlim orcem iz te in okoliških va-i. V Jasenovcu, kjer je bilo oglasno taborišče smrti, je eliki spominski svečanosti izen prebivalcev tega kraja risostvovalo tudi več tisoč reživelih internirancev in lanov njihovih družin iz Za-reba, Sarajeva in Ljubljane.
V Makedoniji je bila cen--alna proslava v Probištipu,
1 se jo je udeležilo nekaj isoč meščanov, bivših bor-ev in mladine, na zborova-iju pa je govoril član CK ZK fakedoruje Blagoje Popov. V .kopju, Bitolu, Prilepu, Ti-ovem Velesu, Kumanovu. Jhridu, štipu, Tetovu in
Stanje 4. julija: Ob severnih vetrovih je preko Alp in Panonske nižine pričel dotekati proti Balkanu hladnejši zrak, ki povzroča popoldanske nevihte. Iznad Pirenejskega polotoka se proti Alpam gradi greben visokega zračnega pritiska.
Napoved za petek: Ponoči jasno, zjutraj pretežno sončno in po nekaterih kotlinah megleno. Opoldne se bodo predvsem v vzhodni Sloveniji in v alpskem svetu razvili kopasti oblaki in možne so te manjše nevihte. Najnižje nočne temperature okoli 12, w Primorju 20, najvišje dnevne med 25 in 30 stopinj C.
drugih mestih Makedonije so položili vence na spomenike in grobnice padlih v NOV.
V Srbiji je bila osrednja proslava v Petrovcu pri Leskovcu, kjer so odkrili spomenik padlim borcem, govoril pa je sekretar CK ZK Srbije Rista Antunovič. Dan borca so svečano proslavili tudi v Kosovsko-metohijski pokrajini. Med drugim so v vasi Vukosavljevič na obronkih Kopaonika odkrili spomenik padlim borcem II. bataljona Ibarskega odreda.
veiegacija KV
čati pismo Cis. ...p tvnajsim z dne 14. junija, pri čemer grobo kršijo norme, ki veljajo v Sovjetski zveza. »Ze s tem se kitajske organizacije vmešavajo v noarranje zadeve naše partije m prenašajo nesoglasja iz odnosov med partijama v oano se mea državama. Namesto da bi kitajsko voastvo iskalo poti k zoiižanju nasin partij, pa na ta način zaostruje odnose«.
CK KP SZ tudi označuje kot klevetniške poskuse CK KP Kitajske, da bi v svoji izjavi z dne 1. julija pripisal Komunistični partiji Sovjetske zveze akcije, ki so baje usmerjene v »nadaljnje poslabšanje sovjet-sko-kitajskih odnosov in v razcepitev v mednarodnem komunističnem gibanju«. Ker kitajskim voditeljem ni do tega, da bi prenehala polemika, in ker si nadalje prizadevajo razširiti svoje pismo in nastopajo z izjavami zoper KP Sovjetske zveze, je CK KP SZ sklenil, da v določene mčasu objavi v tiskku odgogvor na pismo CK KP Kitajske.
CK KP SZ je sporočil, da so v delegaciji KP Sovjetske zveze, ki bo jutri začela razgovore s predstavniki CK KP Kitajske, član pre-zidija CK KP SZ in sekretar CK SZ Suslov, kandidat za člana prezidija CK KP SZ Gršin, sekretarji Centralnega komiteja KP SZ Andropov, Iljičov in Pono-marjov ter člana CK KP SZ Satjukov in Červonen-ko.
Na dan borca oo Sloveniji
katerih so borcem podelili odlikovanja. Sinoči so na Pohorju, Kozjaku, Uršlji gori. Peci in drugih hribih zakurili kresove- V Mariboru in drugih krajih so delegacije Zveze borcev in drugih množičnih organizacij obiskale grobove borcev ter položile vence na spominske plošče in spomenike.
V tovarni železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru je bila žalna svečanost pred spomenikom padlim borcem, na kateri so položili vence tudi predstavniki 9 sorodnih podjetij iz vse države.
M. K.
KOPER, 4. julija — Tudi na Koprskem in na Krasu so sinoči in danes lepo proslavili dan borca. Proslave so bile tembolj slovesne, ker se letos v teh krajih spominjajo še 20. obletnice množične vstaje in sklepa AVNOJ o priključitvi Primorske k matični deželi.
V mnogih krajih so imeli sinoči slavnostne akademije, po vrhovih pa so prižigali kresove- Na Dobravi nad Izolo so imeli danes partizanski pohod, nato pa so udeleženci proslave položili vence pred spomenikom padlim borcem
NOVA GORICA, 4. julija — S svečanimi akademijami, kresovi, odkritji spomenikov in spominskih plošč, pohodi partizanskih patrulj, izleti, športnimi ter kulturnimi in zabavnimi prireditvami so na Primorskem proslavili praznik borca. Zjutraj so odšle partizanske patrulje iz Gornjega Posočja na Golobar,
kjer so ponazorile napad na četo Gradnikove brigade. Zatem je bilo na Kalkoritnici odkritje spomenika 42 žrtvam, ki so padle na Golo-barju konec aprila 1943. Tudi na planini Vrše nad Cepova-nom so odkrili spominsko ploščo, na kraju, kjer je bilo okrevališče prve partizanske bolnišnice IX. korpusa NOV.
-jp-
PO IZREDNEM USPEHU NAŠIH ROKOBORCEV
Med svetovno elito
Horvat, Vukov, Simič in trener Ivanovič o šampionatu
Sodelovanje z Mehiko
Jugoslavijo. S sklenitvijo obeh sporazumov je bilo zaključeno prvo zasedanje mešanega jugoslovansko-mehi škega odbora za gospodar sko in tehnično sodelovanje Sklenjena sporazuma določata, da bo trgovinska izmenjava med obema državama v prihodnjem letu dni dosegla vrednost 10 milijonov dolarjev v obeh smereh. Pričakovati je. da bosta zdaj skle njeni tudi konvenciji o kre ditiranju in o znanstveno-tehničnem sodelovanju O osnovnih načelih, na katerih bosta sloneli konvenciji, so se dogovorili na zasedanju mehiško-jugoslovanskega odbora.
Jugoslavija bo izvažala v Mehiko opremo za električne centrale, ladje, traktorje in drugo opremo. Razen tega bo dobavila celotne industrijske objekte za predelovalno in kovinsko industrijo. Od Mehike bo kupovala bombaž, sladkor, kopro, kavo in proizvode	petrolej sko-kemične
in metalurške industrije.
S
Hruščov se je vrnil
Ta sporazum — je rekel nadalje Macmillan — sam po sebi ne bo prinesel razorožitve, bo pa utrl pot do nje. Naposled bi sporazum lahko tu di pripravil tla za številne sestanke na najvišji ravni. Velika Britanija želi, da bi na bližnjih trojnih pogajanjih v Moskvi dosegli popoln uspen — prepoved vseh atomskih poskusov Macmillan je dodal, da se ne bi smeli zadovoljiti s kakršnimkoli manjšim sporazumom, ne da oi napeli vse sile za popolno prepoved atomskih poskusov.
□
Več trgovine z Bolgarijo
za krepitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja, ki se uspešno razvija.
Kiro Gligorov je poudaril, da bodo sporazumi, ki so jih sklenili na zasedanju, omogočili nadaljnjo okrepitev gospodarskih odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo. V Bolgariji nameravamo kupovati čimveč — je poudaril Gligorov — in sicer ne le kmetijske, ampak tudi industrijske proizvode. Glede na dane možnosti je naša medsebojna izmenjava skromna. Ne more pa se bolj razširiti, če ne bodo vključeni industrijski proizvodi v bolgarski izvoz, zlasti na podlagi industrijske kooperacije in spe- ^ cializacije proizvodnje. Zato’ se mi zdi pomemben rezultat zasedanja odbora — je dejal Gligorov — da smo sklenili sporazume, ki. so jih prej pripravile mešane delovne skupine bolgarskih in jugoslovanskih strokovnjakov iz raznih industrijskih panog. Ti sporazumi zagotavljajo ekonomske, finančne in druge pogoje za povečanje blagovne izmenjave z industrijsko kooperacijo in specializacijo proiz' i dnje.
Kiro Gligorov je na koncu dejal, da so zelo ugodne perspektive za razširitev gospodarskega sodelovanja med Bolgarijo in Jugoslavijo. »Vztrajno, sistematično in postopno moramo razvijati sodelovanje na realistični podlagi. Obe državi še nista dovolj gospodarsko seznanjeni med seboj. Treba je odstraniti te in druge težave,« je zaključil zvezni sekretar za finance.
STOCKHOLM, 4. jul. »Polen-cialni svetovni prvak« z lanskoletnega šampionata v Toledu Stevan Horvat se je prvi povzpel na svetovnem prvenstvu v rokoborbi v Helsingborgu na oder za zmagovalca in prejel zlato kolajno.
—• Na tem šampionatu — je izjavil Horvat dopisniku Tanjuga — sem dobil prednost, ko sem v pi vih treh dvobojih premagal svoje nasprotnike s tušem in sem bu lahko za naslednje dvoboje miren, tako da se mi ni bilo treba boriti na vse ali nič. Zadnji dvoboj bi bil lahko celo izgubil po točkah :n fcljub temu ne bi bil ob prvo mesto
— Najodličnejši dvoboj na tem prvenstvu?
— Vsekakor s sovjetskim prvakom Gvanzeladzejem, ki se je končal neodločeno To je odličen borec
Zanimivo je, da med rokoborci samo Horvat pri oceni konkurence v svoji kategoriji meni, da tokrat m bila močenjša kot na prejšnjih prvenstvih. Zanj so, kakor pravj, t.epnmerno težja srečanja na balkanskih prvenstvih. Med Turki, Romuni in Bolgari bi se po nje govem mnenju marsikateri izmed udeležencev svetovnega prvenstva znašel v položaju turista.
Za Borivoja Vukova je bil šam-pionat v Helsingborgu »zlato slovo«. od	rokoborbe.	Vuko^' se	je
namreč	že	v začetku	letošnjega	le
ta hotel posloviti od tega športa, vendar so ga prijatelji pregovorili, da se	je	udeležil	prvenstva	na
švedskem.
— Dolgo sem se sukal okrog prvega mesta in že je kazalo, da bo zame ostalo ndeosegljivo. Bil sem tretji v Budimpešti 1958. četrti v Jokohami 1961, boljšega mesta pa nisem mogel doseči.
Kakor pravi sam, so bile zanj na prvenstvu odločilne prve borbe. Težave je imel z Nemcem Bitter-Iingom	in	Norvežanom Martinius-
srnom, čeprav je obakrat zmagal po točkah. Toda proti koncu mu je šlo vse bolje. Romunski prvak Firvulescu in večkratni svetovni prvak It.aljian Fabri ga nista mogla ustaviti na poti do kolajne
Branislav Simič se vrača v Zre njanin s srebrno kolajno, ki glede na konkurenco v srednji kategoriji velja morda prav toliko kot zlata. Simič je posegal tudi po prvem mestu in bi ga bil ob ugodnejših okoliščinah lahko tudi dosegel.
Simičeva pot do srebrne kolajne je bila neobičajno dramatična.
—■ Na šampionatu v Istambulu 1956.	leta	sem bil	drugi,	na olim-
piaai	istega leta,	ko je	bilo tre-
ba potrditi ta uspeh in se povzpeti k vrhu, pa sem si zlomil rebrc . . . Na zacmjem treningu pred odhodom na olimpijkse igre v Rim 1960.	leta	sem si	spahnil	roko v
ramenu	. Sreča,	da sem	se sploh
lehko vrnil k športu.
Za trenerja naše rokoborske reprezentance Ivanoviča pomeni letošnji š^mpionat »prepričljiv in doslej najuspešnejši prodor jugo slovanskega rokoborskega športe med svetovno elito«. Pri tem trener nima v mislih samo dve prvi in eno drugo mesto, temveč tudi dejst:;o, da se je še trojica naših
rokoborcev uvrstila med prvo tretjino najboljših rokoborcev na svetu.
Ivanovič ima resne pripombe glede sojenja. Zaradi nepravilne odločitve, ki je oškodovala jugoslovanskega reprezentanta Martinoviča v dvoboju z Madžarom Polyakom, je bila Jugoslavija kot ekipa ob drugo mesto na svetu, medtem ko je sedaj druga Madžarska, Jugoslavi ja pa zaostaja za vsega pol točke
— Naša moč je bila v izredni borbenosti, požrtvovalnosti in disciplini celotne ekipe. Vsi nasi tekmovalci, tudi tisti, ki se niso uvrstili med najboljše, so se borih do zadnjega in s tem vlivali moč ostalim ter jim pripomogli k uspehom.
KCLAJNE IZ STOCKHOLMA
STOCKHOLM, 4. jul. Na svetovnem prvenstvu v rokoborbi v grško-rimsk-em slogu so v posameznih kategorijah dobili kolajne:
mušja: zlata - Borivoje Vukov (Jugoslavija), srebrna Fabri (Italija), bronasta - Ribalko (SZ); bantam: Varega (Madž), Svec (CSSR). Petrov (Bolg): pe-resna: Sapunov (SZ). Polyak (Midž). Ivanov (Bolg); Lahka :Horvat (Jugoslavija), Gvanzela dze (SZ). Rost (ZRN); welter:K<'lesov (SZ), Wesper (DRN), Nistrom (Sved); srednja Kiš (Turč), Simič (Jugosl), Gricz (Madž): poltežka: Abašidze (SZ). Martinescu (Rom). Kaplat (Turč)- Težka: Rošin (SZ). Svenson (Sved). Rashe (ZDA).
Ekipni vrstni red: Sovjetska zveza 37.5. Madžarska 19, Jur goslavija 18. Švedska 16.5, Bolgarija 14.5 in Turčija 13 točk.
Švedski tisk o vukovu in horvatu
»Živo srebro na blazini«
STOCKHOLM. 4. jul. V poročilih s pravkar končanega svetovnega prvenstva v rokoborbi ocenjuje današnji švedski tisk kot največji ekipni uspeh visoko uvrstitev Jugoslavije.
»Jugoslavija ima zaslugo za največje presenečenje tega prvenstva,« piše stockholmski »Dagens Nyheter«. »Jugoslovanski tekmovalci so v senzacionalnem slogu zaslužili v srečanju z najbolj širni na svetu dve zlati ko
lajni.«
Listi in televizijski komen tatorji so imenovali Vukova »živo srebro na blazini«, rokoborca, ki z izredno tehniko in okretnostjo premaguje svoje nasprotnike in hkrati sam sebe rešuje iz nevarnih prijemov. Horvat je po oceni športnih komentatorjev prototip granitne moči, povezane z izredno fair in elegantno borbo, s kakršno je, kakor poudarjajo časopisi, o-svojil simpatije publike.
V. EVROPSKI POKAL V TELOVADBI
Zadnji udeleženci na poti
Jutri ob 19.30 svečana otvo ritev in začetek tekmovanja
BEOGRAD, 4. julija. Danes in jutri bodo v Beograd prispeli še zadnji udeleženci letošnjega največjega telovad nega tekmovanja starega kontinenta — petega evropskega pokala v telovadbi. V hotelu »Slavija« pričakujejo še prihod tekmovalcev iz DR Nemčije, Švice, Romunije in ZR Nemčije
Telovadci vseh ostalih držav (17) so že v Beogradu. V dvorani Visoke šole za te-
lesno kulturo so že trenirali na orodjih slovenske tovarne »Elan« telovadci iz Sovjetske zveze, Finske, Švedske, Italije in drugih držav. Strokovnjaki ekip pa tudi telovadci so se najpohvalneje izrazili o kvaliteti jugoslovanskih telovadnih orodij.
Na zasedanju tehničnih komisij Mednarodne telovadne federacije so določili sodnike, ki bodo vodili tekmovanje. V vrhovno sodniško ko-
misijo so določeni: predsednik FIG Thoeni, predsednik tehnične komisije FIG za moške Hendges (Luksemburg), Švicar Gander, sovjetski zastopnik Mironov in Jugoslovan inž. Ivančevič. Šefi sodniških žirii za posamezna orodja bodo — parter:	Japonec
Kondo; krogi: Lylo (CSSR); konj z ročaji: inž. Ivančevič; bradlja: Mironov (SZ); Preskok: Gulack (ZDA) in drog: Lahtinen (Finska).
Vlil. PRVENSTVO V PARTIZANSKEM MNOGOBOJU
Ekipi Maribora zastava predsednika Tita
NOVI SAD, 4. julija — Tu se je končalo XIII. prvenstvo Jugoslavije v partizanskem mnogoboju, ki je bilo pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita. Na prvenstvu je sodelovalo 110 ekip z 800 udeleženci iz vseh naših republik.
Prehodno zastavo predsednika republike v I. razredu je osvojila ekipa Maribora, na drugem mestu so tekmovalci in tekmovalke iz Bačke Palanke, na tretjem pa ekipa Prištine.
V konkurenci posameznikov je v I. razredu zmagal Djordje Kozomara (Sarajevo), v II. razredu Bruno Paj-nik iz prve ekipe Maribora, v III. razredu Omer Kara-begovič iz Banjaluke, v IV. pa Subotičan Pal Sigura.
V konkurenci članic je v I. razredu zmagala Linda Poljak, v II. Svetlana Pavlišin iz Banjaluke, v III. Olga 2iv-
kovič iz Vlasotincev, v IV. pa Ilona Palinkaš z Subotice.
Pri mladincih je zmagovalec I. razreda Mariborčan Vladimir Ban. V II.. razredu Stjevan Bek iz Apatina, v III. Siniša Janjič iz Prištine in v IV. Dragan Podvapčič iz Kmjače. Med mladinkami so zmagovalke Olga Stašek iz Osijeka v I. razredu, Tatjana Veruk iz’ Maribora v II. razredu Zlata Martinovič (Priština) v III-, Jelica Stankovič (Kmjača) pa v IV. razredu.
Jugoslovanski strelci uspešni v dvoboju s Poljaki
VARŠAVA, 4. julija. V dvodnevnem strelskem dvoboju med Poljsko In Jugoslavijo je v olimpijskem matchu za ilane Jugoslavija dosegla 2325 krogov, Poljska pa 2299. Med posamezniki je bil prvi Poljak Pandicz s 588 krogi. — V olimpijskem matchu za ženske Je prav tako zmagala Jugoslavija s 1730 krogi Poljska pa je dosegla 1697 krtkov. Med posameznicami
je bila prva Desanka Perovič — 5C7 V streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire je zmagala poljska ekipa z 2166, jugoslovanska pa je dosegla 2153 krogov. Med posamezniki je zasedel prvo mesto Jugoslovan lija Ničid s 566 krogi, kar je nov jugoslovanski državni rekord. V streljanju z malokalibr sko puško proste izbire je bila Jugoslavija uspešna v obeh konku rencah. Moška ekipa je zmagala s 448:4478, ženska pa 2498:2478.
Novo na tujem
TBILISI — V prvi polfinalni tekmi pokala evropskih košarkarskih prvakov je ekipa CSKA iz Moskve premagala domači Dinamo 74:59 (42:30). Povratna tekma bo 7. julija v Moskvi. Zmagovalec bo Igral z Real Madridom.
BUDIMPEŠTA — Zmagovalec letošnjega tekmovanja za srednjeevropski pokal je MTK, ki Je v drugi tekmi igral z Vasasom neodlo-prvo tekmo pa dobil 2:1.
PRAGA — Waterpolska ekipa dubrovniškega Juga je v Bratislavi premagala Slovaki jo 5:4 (2:0, 1:1, 2:1, 0:2)
CHICAGO — Prva tekma II. skupine newyorškega mednarodnega nogometnega turnirja med Ujpest Doszom in poljskim prvakom Dor. nikom se Je končala z zmago madžarskega moštva 1:0.
Spominski tek »Sutjeska«
TJENTIŠTE, 4. julija — Na prvem spominskem teku »Sutjeska«, ki ho odslej vsako leto na dan borca, je zmagal Franjo Mihalič. Sodelovalo je 17 najbolj znanih atletov na dolge proge.
Mihalič (Part) 57:01, Mu-stapič (Sl) 57:38, Farčič (Split) 58:11, Stojanovič (Slav) 59:52 itd.
V okviru te proslave je bil tudi štafetni tek »Bratstvo in enotnost na 13 km dolgi progi. Zmagala je Hr-vatska s 37:21 pred Srbijo 37:37, JLA 39:16 itd.
Sternberg paraliziran
SEATLE, 4. julija. Svetovni rekorder v skoku s palico Sternberg se je na včerajšnjem treningu nevarno poškodoval. Sternberg je iz višine 4 m padel na hrbet., tako da je ostal paraliziran od vratu navzdol. Njegovo stanje je zelo težko. Po mnenju zdravnikov se lahko zgodi, da bo Sternberg ostal paraliziran, ker ima resno poškodovana vratna vretenca in se je bati, da ni prišlo do poškodbe hrbtnega mozga.
Peta etapa »Toura« uspešna za Jugoslovane
TOULOUSE, 4. julija. — V peti etapi mednarodne kolesarske dirke Tour de l avenir od St. Gau-densa do Toulousa (134 km) je zmagal Belgijce Van Swelt s časom 3:08,20. V tej etapi so se vsi Jugoslovani uvrstili izpod 30. mesta.
Po današnji etapi vodi v gene rr.lnem plasmaju Francoz Zimmermann. Od jugoslovanksih tekmovalcev ie najboljši Ukmar, ki je na 34. mestu, Škerlj na 39., Valenčič na 53., Bajlo na 61., Cubrič na 63. in Šebenik na 105. mestu.
Profesionalni kolesarji so star-tali na nekoliko daljši etapi, in sicer od Luchona v Pirenejih do 7culousa (172 km)! — Zmagal je Francoz Darrigade s 4:32.49. Rumeno majico š* vedno nosi Belgijec Desmet.
Novi prvaki v avto-moto športu
BANJALUKA, 4. jul. Na 7700 m dolgi progi je bilo danes v Banjaluki gorska hitrostno motoristično prvenstvo Jugoslavije, na katerem je nastopilo 53 tekmovalcev. V kategoriji avtomobilov do 7500 ccm je bil prvi Kneževid (Srbija). Fiat 600, s povprečno hitrostjo 62 km na uro. V kategoriji 50 ccm je zmagal Janko Stefe (Slovenija) s povprečno hitrostjo 66,5 km na uro. 175 ccm:	Sulejman	(BiH»
72,5 km h. 125 ccm: Bučalo (BiH) 69,8 km/h, 250 ccm: Aleš Mrzel (Slov) 75,5 km h.
Zmaga Branikovih kolesarjev v Makedoniji
SKOPJE, 4 jul. Tradicionalne kolesarske dirke v počastitev dneva borca v Makedoniji se je udeležilo 52 vozačev, med njimi tudi Rogova ekipa iz Ljubljane ter Branik. V obeh etapah so bili nai-boljši gostje iz Slovenije, ekipno pa je zmagal Karlovac.
Mladost : Partizan
3:0
Kladivar : Ljubljana 4:4
Jovanovič in njegova partnerka izločena brez beirbe
LONDON, 4. julija. V igri mešanih parov na mednarodnem teniškem turnirju v Wiun-bledo*nu je moral Jovanovič skupaj s Francozinjo Lieffrig v četrtfinalu prepustiti dvoboj avstralski dvojici Stolle-Tur-ner. Naš igralec se je namreč včeraj poškodoval v igri z angleškim parom Knight-Samg-ster.
V igri posameznic te amen-čanka Moffit v polfinalu premagala Angležinjo Haydon-Jones s 6:4, 6:4. Avstralka Smith pa američanko Hard s 6:3. 6:3.
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
Jedinstvo : Ljubljana 3:0
BRČKO, 4. jul* V XI. kolu zvezne moške odbojkarske lige je do mače Jedinstvo premagalo Ljubljano 3:0 (15:9, 15:4, 16:14). Gostje so bili samo v tretjem nizu neva ren nasprotnik in enakovreden partner.
C. Zvezda : Partizan (Hoče) 3:0
BEOGRAD. 4. jul. Odbojkarji Crvene zvezde so v prvenstveni tek. mi zvezne odbojkarske lige premagali ekipo Partizana iz Hoč 3:0 (15:9, 15:9, 15:8). Izkušenejši domačini se niso mnogo trudili za zmago.
ŠAHOVSKI TURNIR ZA POKAL PIAT0G0RSKEGA
OfieorŠG: Pefrosiaiii
LOS ANGELES, 4. jul. Svetozar Gligorič je premagal svetovnega prvaka Tigrana Petrosjana v II. kolu mednarodnega šahovskega turnirja za pokal Piatogorskega- To je bil prvi poraz Petrosjana potem ko je osvojil naslov svetovnega prvaka v dvoboju z Botvinikom.
Petrosjan je bil ves čas v slabšem položaju. Pred koncem regularnega časa partije je moral v petih minutah narediti 12 potez. Ker svetovni prvak ni igral najbolj previdno, je Gligorič učinkovito zmagal in je sedaj skupaj z Najdorfom na čelu tabele z 1 in pol točke. Najdorf je v II. kolu kot črni remiziral z Olafssonom že v 16. potezi. Ostale partije so bile prekinjene. V III. kolu turnirja bodo igrali Najdorf : Gligo-
rič, Reshewsky :	Olafsson,
Keres : Pano in Petrosjan : Benko.
Stanje po II. kolu: Gligorič in Najdorf 1,5, Olafsson 1, Keres 0,5 (1), Petrosjan 0,5, Reshewsky, Benko 0 (2), Pano 0 (1).
Mladinsko šahovsko prvenstvo SRS
LJUBLJANA, 4. julija. — Rezultati petega kola mladinskega šahovskega prvenstva Slovenije: Musil — Grum prek. v dobljenem položaju zn Musila, Klemenčič — Ceglar 0:1, Picek — Jelen 0:1. Murovec — Bratko prek. v boljšem položaju za Bratka, Golob — Mihevc remi, Kovačič — Žagar prek. v dobljenem položaju za žagarja. Stanje po V. kolu: Ceglar 4 (1), Musil in Murovec 3,5 <1>, Jelen 3 (2) Bratko in žagar 2.5 (1), Picek 2.5, Grum in Kovačič 2, Go
i
lob, Kutin, Maurer in Mihevc 1,
Klemenčič 0,5 (1).
PO V. KOLU ZVEZKE KOŠARKAR S KE LIGE
Prevec spodrsljajev
Jutri - Olimpija : Radnički v Tivoliju
Zaraai naliva pr* dan pozneje naposled le odigrano tekmo med košarkarji Olimpije in zagrebške Lokomotive je bilo celotno V. kolo pod zveznimi koši. Slednje je spra-v lo na vrh lestvice ekipo Zadra. ki je izpodrinila moštvo Beograda. Tudi ostali dogodki so napravil; sredi razpredelnice pravo gnečo. Ljubljančani so že po tradiciji odpravljali Zagrebčane s tesnimi rezultati. Toda po zelo slabem startu Olimpije v letošnjem tekmovanju je bilo pričakovati, cla se to pot ne bo vedelo za Zmagova.ca vse do zadnjih sekund igre. nekateri pa so proglašali goste za velike favorite. Borba je bila res nrava prvenstvena ' •> samo veliki požrtvovalnosti pod svojim košem se lahko domačini zahvalijo za dragoceni par točk (zmagali so 73:76.) Vzlic temu pa m bilo videti, da so se igralci Olimipre le -prebudili--. Kolikor bodo odpravili še nekatere napake v poda-»ah — teh je bilo tei tekmi v na^boli kritičnih trenutkih :gre kar nreveč — tedaj se lahko nadeiaio boljših časov.
Jutri je že na sporedu VI. prvenstveno kolo. Olimpija igr • dorna z beograjskim Rad-ničkim, ki je startal zelo dobro. vendar je zaradi izredne vročine na tekmah z Beogradom in Partizanom — posebno slednjim - nepričakovano klonil na lastnem igrišču. Tekme z moštvom Radničkega so bile vedno zanimive zaradj tega. ker Olimpiji nikd»r ni uspelo povsem onemogočiti odličnega D j urica.
V ostalih štirih srečanjih se bodo srečali naslednji nasprotniki:	Lokomotiva :	Zastava,
Beograd : Crv. zv-'da, Zadar Zeliezničar Si Partizan : Pro ter.
LESTVICA
role-
Zadar	5	5	0	468:419	10
Eeograd	5	4	1	490:365	8
Željeznicar	5	4	1	425:381	8
Partizan	5	3	2	410:399	6
Crv zvezda	5	o	3	482:451	4
Radnički	5	2	3	384:365	4
Lokomotiva	5	2	3	421:415	4
Olimpija	5	2	3	431:429	4
Proleter	5	1	4	342:523	2
Zastava	5	0	5	327:397	3
TENIS V NOVEM SADU
Ljubljana, Maribor premagana
SOVI SAD, 4. julija. Po neljubem dogodku, ki se je primeril v prvem kolu ekipi Splita, je odbor odločil spremeniti propozicije moških ekip na mladinskem turnirju mest. Ze v okv u skupin bo namreč vsaka ekipa igrala z vsako. Le prv- 'lasirana iz obeh skupin se bosta sestala v finalu. To pa zato, da bj se kandidatom za Galea-ipokal omogočilo, da v medsebojnem srečanju pokažejo sposobnosti, hkrati pa bo to tudi dalo realno razporeditev v predtekmovanju. V moški konkurenci se je Ljubljana po porazu z Beogradom 0:3 že poslovila od finala, medtem ko ima Maribor še možnost (če premaga Zagreb), da se uvrsti na tretje mesto. V ženski konkurenci ie Ljubljana poleg Subotice resen kandidat za prvo mesto. Mariborčana Grmovšek in Vodeb sta bila premagana (s Splitom s 0:3) zaradi utrujenosti in vročine.
šek 7:5. 6:4. Franulovič : Vo-eb 7:5, 6:3, Minček—Franulovič : Grmovšek—Vodeb 7:5, 6:4.
V nadaljevanju je Skop;c premagalo Ljubljano s 3:0. Makedonski par Panov—Jovanovski m premagal ljubljanski par Horvat—Sremšak 2:6, 6:3, 6:2. Z enakim rezultatom je Ljubljana danes izgubila z Beogradom.
, Vučetič : Horvat 6:3. 8:6. Da-jovič : Sremšek 6:3. 6:1, Voče-tič-Da.jovič * Horvat-Znidar 6:2. 6:4.
Ostali rezultati v moški konkurenci:	Subotica :	Beograd
3:0. Subotica : Skopje 3:2. Novi Sad : Zagreb 1:2.
V ženski konkurenci j> LjLiljana premagala Novi Sad s 3:2. Jasnič : Škulj 6:3. 6:3. V tej najboljši igri ženske konkurence sta igralki pokazali moderen tenis, ki je bil zaradi ostrih udarcev moški.
Tijagin :	Mihelič 0:6.	1:6,
Jasnič :	Škulj 3:6.	2:6. Jaja-
gin—Jasnič : Mihelič—Škulj 1:6, 2:6. Jasnič :	Mihelič 7:5,	6:1,
Jajagin : Škulj 1:6. 2:6.
Ostali rezultati:	Subotica :
Split 3:0 Zagreb : Skopje 3:0, ŠTAJNER
STRELKE OB DNEVU BORCA
Ekipa Ljubljana-Center prva
LJUBLJANA, 4. jul. Ob udeležbi 21 ekip članic iz vse Slovenije je bilo danes na strelišču ob Dolenjski cesti tradiconalno tekmovanje strelk ob dnevu borca. Mimo znanih tekmovalk so nastopile tudi nekatere mlajše strelke, ki so prvič streljale z MK puško. Zmagala je ekipa Ljubljane-Center pred vrsto Maribor-Center, tretje meslo pa so zasedle Celjanke. Med posameznicami je dosegla najboljši rezultat Vera Otrin (Jesenice) 278 od 300 možnih krogov.
Rezultati: Ljubljana-Center (Jožica Kastelic, Jožica Potokar, Judita Tiler in Maruša Ceglar) 1002 Maribor-Center 995, Celje 962, Ma^ ribor-Tezno 952, Čjubljana-Vič 951 Maribor-Tabor 945. Kranj 937. No: va Gorica 929, Postojna 911. Ptuj 686, Murska Sobota 848, Novo mesto 835, Laško 822, Slov. Konjice 777, Jesenice 732 itd. Posamezno-Otrin (Jes) 278, Rebolj (Vič) 272 Ribarič (Mrb) 272, Sibert (Mrb)
267, Jež (Vič) 263, Kastelic 258, Trump (Mrh) 257, Stcrn (k 255, Podvornik (C) 152 itd. E
TROFEJA ZAGREBA
Prva SZ, tretja Jugoslavija
ZAGREB, 4. jul. Jugoslovanska ženska rokometna reprezentanca je na mednarodnem turnirju -Trofeja Zagreba-«
vojila tretje mesto s tem, da je sinoči premagala ekipo Madžarske z 8:6 (2:2). Prvo mesto so zasedle dokometašioe SZ, ki so v finalni tekmi premagale CSSR z. 8:3 (6:1). Druga ie torej CSSR, na tretjem mestu Jugoslavija (modra ekipa), na 'etrtem Madžarska, na petem .ugoslavija (bela ekipa), šesta
SREČANJE DELOVNIH KOLEKTIVOV V PODVINU - Tako kot v vseh krajih naše domovine, je bilo včeraj slovesno in pa tudi veselo vzdušje na velikem srečanju delovnih kolektivov v Podvinu na Gorenjskem, ki sta ga na pobudo okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana priredila kolektiv počitniškega doma »Podvin« in sindikalna podružnica mesne industrije »Emona« iz Zaloga. Prireditelja sta poslala vabila nad 150 gospodarskim organizacijam in ustanovam v ljubljanskem okraju.	Foto:	L. Dolinšek
OBISK PREDSEDNIKA SINDIKATOV CSSR -V Centralnem svetu ZSJ v Beogradu so se včeraj dopoldne začeli razgovori s predsednikom sindikatov CSSR Františkom Zupkom. Ob prihodu ga je sprejel Svetozar Vukmanovič.	Foto:	Tanjug
ZASLUZENA PRIZNANJA — Na predvečer dneva borca je več terenskih organizacij Zveze borcev v Ljubljani priredilo proslave in družabne večere s kulturnim programom. Ob tej priložnosti so bila tudi podeljena odlikovanja zaslužnim borcem in aktivistom.
Foto: S. Krševan