Posamezna števil-ka 1 Din mesečno, če se sprejema list t upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru V Ljubljani, dne 4, novembra 1935 POMEDECJSKI Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6 lil. Telefon št 2050 in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica Stev 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179. Telefon Stev 2997 Medtem ko Evropa razjeda Abesinijo Japonska drobi Kitajsko Notranja Mongolija - neodvisna država V zvezi t umorom predsednika kitajske vlade Vaočinveia bo naslednje poročilo služilo kot dragocen doprinos k razumevanju političnega ozadja ▼»eh dogajanj na Daljnem vzhodu. * London, 3. novembra. TG. Reuter poroča iz Tokia, da se je Japonski po dolgih mesecih posrečilo napraviti zopet odločilen korak naprej v prodiranju v notranjost Kituju. V Notranji Mongoliji, ki nadaljuje prot,i zapadu ozemlje Mandžurije iu Tjcncina, so japonski agenti uspeli pregovoriti vplivnega kneza Juna, ki je pred dobrima dvema mesecema na nasvet japonskih vojaških krogov ustanovil >narodni svet Notranje Mongolije« m sebe proglasil za njegovega predsednika, daje s proglasom na narod oklieal neodvisnost Notranje Mongolije in ustanovitev posebne neodvisne države, o kateri še ne pove, če bo monarhija ali republika. V svojem proglasu pravi kne/. Jun, da mora narod Notranje Mongolije slediti zgledu Mandžurije, ki si je ustanovila svojo neodvisno cesarstvo, ki pridobiva vsak dan na razmahu in vsestranskem napredku. Knez Jun navaja tudi, da se nahaja na mejah Notranje Mongolije neizprosen sovražnik, proti kateremu se mora narod zavarovati nn ta način, da se odtrga od nesposobne in slabotne vlade v Nan-kingu ter se osloni na mlado Mandžurijo. Proglas napoveduje velike reforme, predvsem skli canje velikega narodnega sveta, ki bo odločil o obliki države in o njeni politiki. Proglas je h knezom Junoni vred podpisal tudi tajnik narodnega sveta Deo-lu. Angleška agcnciju Reuter pristavlja da je japonska vlada zato tako hitela s proglasitvijo neodvisne države Notranje Moi golijc, ker jo je k temu izzvala ustanovitev sovjetske republike v Tur kes t a nu in nevarnost, da Sovjeti v doglednem času ne proglasijo 'udi neodvisnost Zunanje Mongolije, ki bi se kot neodvisna republika vključila v zvezo sovjetskih republik. Japonska diplomacija kakor tudi generalni Stali dobro vesta, da bodo nekje na kitajskem ozemlju trčili drug na drugega interesi J a [tonske in Rusije in se zato trudi, da bi bila potresna črta čim d n I j e v notranjosti K i taja in nc neposredno na mandžurskih mejah, (ludi tajni dogovor ki je bil nedavno sklenjen med nankinško kitajsko vlado in sovjetsko vlado glede sodelovanja obeli držav v organizaciji severnih in zapadnih kitajskih pokrajin, kot je »Slovenec« že poročal, jc brez dvoma pospeševalno vplival na Jajionee, da so hiteli z osamosvojitvijo« Notranje Mongolije. — t)p. u rod.) Japonska igra sedaj, ko je Evropa zaposlena t. abesinskim sporom, sploh zanimivo vlogo. »Times« pišejo o tem in pravijo, da so vsi pričakovali, da bo Ja|>oiiska zavzelo kakšno določeno stališče za ali proti Abesiniji. Toda kdor Plebiscit v Grčiji 98% za kralja Atene, 3. novembra. AA. Atenska agencija poroča: Bivši predsednik vlade Caldaris je radi dauašnjoga plebiscita izdal proglas na grški narod, v katerem ga poziva, naj potrdi s jdcbiscitom vzpostavitev monarhije, ki bo pospešila mir in napredek Grčije. V dolgi dobi monarhističnega režima, pravi Caldans, je grško ljudstvo živelo srečno, 11 let republike pa jo bila doba neprestanih državnih udarov. . , , ,, . Po mnenju vseh nepristranskih opazovalcev je značilna preusmeritev širokih slojev v korist kronane demokracije. Shodov regenta Kondilisa in bivšega predsednika vlade Cal-darisa se jc udeležilo jio 100.000 ljudi in še več. Sami republikanci priznavajo, da so bili ti shodi ogromni in da so napravili najgloblji vtis. Takih navdušenih shodov dosedaj še ni bilo v Atenah. Tak jo bil tudi snoenji shod v P i r e j u , na katerem je govoril Kondilis. Opomniti je treba, da so republikanci smatrali nekoč Pi-rej za svojo trdnjavo. Posebno vidna je preusmeritev prebivalstva za monarhijo na severnem Grškem, dalje med begunci in na otokih, ki so bili nekoč republikanske trdnjave. Za monarhijo pa je zdaj prav tako celinska Grčija in Peloponez. Tod so bili prebivalci žo od nekdaj za dinastijo, kakor je potrdil podpredsednik vlade in zunanji ministeru Teoto-kis v svoji nedavni izjavi. Iz vsega tega sledi, da opira ogromna večina grškega ljudstva svoje poglede v kraljestvo kot v edino možno ustanovo, ki lahko omogoči redno politično življenje in pomiritev Grkov in ozdravi javno življenje. Po poročilih iz vseh krajev se prebivalstvo z navdušenjem oklepa monarhije. Vodstvo delavske stranke je obiskalo regenta Kondilisa in mu sjioročilo, da bo delavska stranka sodelovala pri plebiscitu. Kondilis mu jo odgovoril, da smejo delavci kakor vsi državljani razpolagati svobodno s svojo volilno pravico. Njegova vlada razume potrebe in zahteve delavstva. Če strokovni in produkcijski razredi čutijo potrebo, da je tre- ba končno vzpostaviti mir in politično stalnost in če uvtdcvajo, da je to mogoče doseči samo s jiovratkom kralja, ki bo vrhovni razsodnik, potem, je dejal Kondilis, lahko računamo s tem, da bo izid plebiscita za obnovo monarhije vprav veličasten. V izjavi tujim novinarjem regent Kondilis ponavlja, da bo Grčija v svoji zunanji politiki ohranila prjatoljske odnošaje napram je tako mislil, se je varal. Jajninsko brigajo evropske zadeve le v toliko, ker so jo napram sovjetski Rusiji znatno razbremenile, odkar je Rusija vsa v Kvropi, in ker bo sedanjo priliko izkoristila, da zasede vsa tržišča, ki so jih imeli Italijani na Daljnem vzhodu. Ja|>onska industrija je zaživela, kot da bi bila prebujena /. magično palico. Japonska diplomacija pa ima šc en važen razlog, da izkoristi mednarodno-politično konjunkturo. Juponska hoče sedaj postaviti nas Angleže, pravijo Times , pred izhero, da postanemo na Daljnem vzhodu njeni zavezniki, ali pa nasprotniki. Srednje črte nočejo več pripoznati. In angleško zavezništvo si Japonci predstavljajo tako. da bo Anglija japonski industriji odprla svoje trge in da ji bo pomagala, da si osvoji otočje v Tihem oceanu, ki je za Japonsko življenjsko potrebno. Zanimive perspektive... Čankajšeh proti Japoncem Tokio, 4. nov. TG. V japonskih dobro poučenih krogih trdijo, da bo imel umor kitajskega ministrskega predsednika za poslcdico, da se bo na Kitajskem organiziral odločnejši odpor proti japonskemu vdiranju. Vodstvo tega odpora da bo sedaj prevzel maršal čankajšek, ki bo poveril vrhovno poveljstvo nad vsemi severnimi kitajskimi četami odločnemu generalu Janšišvangu. Japonska mora biti pripravljena, da ne postane žrtev presenečenj. vsem 'velikim državam, in da zagovarja iz vse duše načela Balkanske zveze. Alene, 3. novembra, b. Davi je pričelo v vsej Grčiji glasovanje za določitev obliko vladavine. Po dosedanjih podatkih jc glasovalo za monarhijo 9"> do 98 odstotkov grškega prebivalstva, ostanek pa je glasoval za republiko aii pase je vzdržal glasovanja. Policija je izvršila v teku včerajšnjega in današnjega dne številne aretacije in med drugim vrgla v ječo tudi bivšega venizelističnega ministra Kvripajosa. Aretiranih pn je bilo tudi veliko število advokatov, ki so znani republikanski agitatorji. Z abesinskih bojišč Mahalo in Harar izpraznijo pa Italijanska poročila Ofenziva se je začela Rim, 3. novembra, b. Današnji rimska »Stam-se bavi z začetimi operacijami v smeri proti Makale. V poročilih posebnih italijanskih dopisnikov se je davi pričeia velika olenziva, v kateri sodeluje tudi več tisoč askarijev. Prve italijanske vojaške sile so oddaljene še vedno 50 milj od svojega cilja, od mesta Makale. Med prvimi bojnimi vrstami se nahaja abesinski poglavar ras Guksa, ki vodi 1600 svojih pristašev proti četam svojega krvnega sovražnika rasa Sejuma. Uradno poročilo št. 36 Rim, 3. novembra, c. Ministrstvo za propagando in tisk je objavilo 36. uradno sporočilo o vojnih operacijah v Vzhodni Afriki. To poročilo pravi, da se je na vseh frontah v Abesiniji začela ofenziva danes ob 6 zjutraj. Vse italijanske vrste vojske so začele z ofenzivo in napadajo v smeri proti Dolo in Makale. Tudi v Ogadenu naše čete uspešno napredujejo. Letala vrše svojo nalogo. Rim, 3. novembra. AA. Odrejena je ofenziva na vseh bojiščih. Prvi oienzivni prodor bodo izvršile čete armadnega kora generala Biroje ter četa generala Santinija. Ras Guksa in njegove čete so bodo borile pod poveljstvom generala Santinija. Kralj Jurij II. Abesinska predslraža na oiradenskl fronti Rim, 3. novembra. AA. Havas poroča: Italijanski listi objavljajo poročila, da so čete rasa Sejuma in rasa Nasibu dobile povelje, naj Makale in Harar izpraznijo. Taktika abesinske vojske gre za tem, da bi Italijane zvabila z njihovih oporišč in da bi jih Abesinci napadli iznenada v težko prehodnih krajih Godžama. Po tej taktiki so se Abesinci ravnali že dozdaj. Zaradi tega Italijani nočejo nikamor prodirati, dokler niso uredili svoje prehrambne službe. Sovražniku so italijanske domače patrulje za petami, in motre vsa njegova gibanja. To prodiranje italijanskih sprednjih straž ima tudi to prednost, da se morejo plemena dotičnih krajev postaviti na stran Italijanov. Neka plemena so Italijani tudi oborožili in jih porabljajo kot pomožne čete. Angleška poročita Glavni udar z juga London, 3. novembra. AA. Reuter poroča: Velika gibanja novih italijanskih čet proti tigrej skemu bojišču kažejo, da se bo začelo prodiranje, kakor hitro bodo Italijani smatrali, da so zadosti uredili dozdaj zasedne kraje in da se jim ni bati več presenečenj tigrejskih plemen, v zasedenih pokrajinah. Italijanski pritisk na sever, kjer so zbrane močne sile abesinske vojske, je tako močan, da Abesinci ne morejo iz Desija poslali v Ogadcn novih čet, ker se tam nahajajo motorizirane enote, ki tvorijo predstraže, čet generala Graziania. Njegove čete so prodrle čez polovico razdalje med mejo italijanske Somalije in abesinskmii oporišči v Džid/.igi in Hararju. Mnogi opazovalci so mnenja, da bo glavni udarec italijanskih čet prišel z juga, kjer poveljuje general Graziani vojski, ki ni man jia od vojske generala de Bona. Južna vojska pa je bolj gibčna, dočim če general de Bono udariti 7. levega krila. Tako si bosta oba generala pomagala drug drugemu. Italijanski bombarderji razvijajo živahno delovanje v Ogadenu. Reuterjev poročevalec v Addis Abebi pristavlja, da prihajajo z vseh odsekov, zlasti pa z odseka Musali poročila o manjših spopadih med patruljami. Abesinci v Danekilu napadajo italijanske predstraže. V Addis Abebi vztrajajo na tem, da so neredne domače čete, ki so se priključile Italiji in ki opravljajo izvidnUko službo za Italijane, vkorakale v Makale. Uradno pa v Addis Abebi tega ne potrjujejo. V vladnih krogih trde, da so dokončane priprave za odhod abesinskega cesarja v Desije. Cesar bo odpotoval iz abesinske jirestolnice s karavano avtomobilov in mezg okrog 10. novembra. Addis Atvba, 3. nov. A A. Ilavas poroča: Lady Barton, soproga angleškega |>oslanika v Addis \bebi, je |»kazala včeraj abesinskemu cesarju in Knez-namestnik Pavle v domovini Ljubljana, I. nov. Nocoj se je vrnil v domovino Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle, ki je bil zadnji čas v Parizu in Londonu, kjer je imel razgovore z vodilnimi državniki. Kneza namestnika je na kolodvoru pričakoval ban dr. Marko Natlačen ter drugi ljubljanski dostojanstveniki, lakoj po prihodu v Ljubljano je knez-namestnik nadaljeval svojo pot v Belgrad. cesarici prvo angleško poljsko bolnišnico za Abesinijo. Bolnišnico je poklonila ladv Barton. Cesar in cesarica sta se za to človekoljubno delo zahvalila soprogi angleškega poslanika. Francoska poročila Olenziva na severu v teku Pariz, 3. nov. AA. Ilavas priobčujc tole |*> ročik) svojega jx>scbnega vojnega dopisnika s severnega bojišča: Italijanska olenziva ua tigrejskem bojišču bo vojaški podvig največjega chscga. Prvi cilj lega prodiranja bo llausien, ki obvladuje vso bližnjo iu daljnjo okolico in ki leži 20'.:0 m visoko. Iz tega izhaja, da bodo nove operacije zahtevale od italijanskih čet velike napore. Glavni ofenzivni sum k je namenjen ariuadnemu koru g nerala Santinija. Verjetno je, da bodo pri tem sodelova c ludi čete generala Malavigne, ki brani odsek pri Adui. Ver jetno jc, da bo v le boje posegel tudi general Graziani, glavni fiovcljnik na južnem somalijsketn bojišču. V prvih vrstah ofenzive proti Makali bodo oddelki Danakilcev iz zasedenih krajev, ki so sc javili ut'd prostovoljce ui ki so zdaj prideljeni italijanskim kolonijalnim četam iz Eritreje, tako zva nun »askarijc-iin. Tem četam poveljuje general Ma riotti. Danakilci so navdušeni za lx>rbo proti Abe-sincem, ker jih strašno sovražijo. Danakilci imajo posebno uniformo, ki je podobna uniformi škotskih |x)lkov v Veliki Britaniji iu ki daje tem bojevnikom posebno slikovit izgled. Izbran bataljon Danakilcev je izročen poveljstvu polkovnika Lortin-zinija, ki je svoj čas kol mlad oficir zaslovel s svo jimi junaštvi v Kirenajki. Pariz, 3. nov. AA. Ilavasov poročevalec na tigrejskem bojišču javlja, da se priprave za nadaljevanje prodiranja živahno dokončujejo. Italijansko letalstvo je izvršilo razne izvidiliškc jvoletc v Danakaliji. Tod pa ni odkrilo ničesar posebnega. Pravijo, da jc ras Kasa krenil s svojimi četami z naglimi pohodi od lanskega jezera k jezeru Asan-gi Tam se namerava združiti z armado lOO.OOfl vojakov, ki je zbrana kakih 170 zračne črte južno od Makale. General de Bono je objavil dekret, J katerim uvaja v vseh zasedenih krajih organizacijski statut za Eritrejo. Križarska vojna proti blagu tujega izvora Rim, 3. novembra. AA. Po vsej državi sc ie • začela prava križarska vojska proti živežu in blagu I tujega izvora in celo proti tujini besedam Kadi j bližnjega izvajanja gospodarskih sankcij poziva uradno glasilo fašistične trgovske zveze, resolucijo, ki poziva indtislrijce in trgovce, naj uvedejo tovarniške zaščitne znamke z italijanskimi imeni in besedili. Pred trgovinami, v katerih prodajajo tuje blago, so nalepljeni letnki, ki pozivajo občinstvo, naj blaga ne kupuie. Mnogi trgovci v Rimu so iz svojih izložb odstranili napise v angleškem jeziku. Časopisje poziva čitatcljc, naj trošijo same domače blago. Naš berlinski poslanik Cincar M^rkovR Blagoslov mostu na Savi Sava, 3. novembra. Končno smo danes dočakali dan, ko je ofvorjen tako dolgo zaželjcni most cez Savo. Slovesna blagoslovitev in otvoritev mostu se je izvršila danes dopoldne ob ogromni udeležbi ljudi iz bližnjih krajev. Most je bil ves v zastavah, obdajalo ga je vee mlajev, na obeh bregovih pa sta bila postav jena slav oloka. Na levem bregu Save je bil pri mostu napravljen oltar, nn mestnem nasipu pa so se zbrali odlieniki. tako okrajni podnaeelnik Vidmar iz Litije, banovinski tehnični rele-rent za mostove in konstruktor mostu ing. Slavko Viher, graditelj stavbenik Mison iz Ljubljane, župniki, župani in drug. odlieniki z sosednjih fara ter ohein, gradbeni odbor, mod katerim je bil tudi knez \\ indischgraetz, lastnih velikih gozdov okoli mostu. Slavnost je začel k. Murko Drnovšek, ki je pozdravil vse goste. nato pa obujal spo: mine za .10 let nazaj in se zahvalil vsem. ki so žrtvovali trud in denar za zgraditev tega m o« tu. Nato jc govoril župan g. Lapov ic i/. Litije o zgodovini tega mostu, okrajni pod- uačeluik g. Vidmar pa jc sporočil čestitke oblasti. Zatem je župnik g. Širaj s Save blagoslovil novi most Moški zbor s Polšnika jo zapel pozdravno pesem, žele/.ničarska godba Sloga« pa je zaigrala državno himno. Nato jo ing. Viher prestrigel državno zastavo, ki je zapirala prehod čez. most. Prva je sla čez most skupina botrov iti botric novega mostu, kakih .".0 po številu, ki so žrtvovali primerne zneske za pokritje stroškov. Sv. maso pri zasilnem oltarju je daroval župnik Sira,j. Pri masi so sodelovali polsni-ški pevei in godbeniki »Sloge«. Po prvem sv. evangeliju jo imel župnik g. Širaj nagovor na vernike, naglušujoč. velik gospodarski pomen novega mostu. Spominjal se jo tudi prve smrtne žrtve teharskega mojstra Golo-liarja, ki ga je liri gradnji ubil tram. Govor nik je molil, da bi bila to zadnja žrtev inostu. l'o sv. maši so pevei zaiieli zahvalno pesem Pmgu, nato pa si je vsa množica ogledala novi most, pri čemer je tolmačil konstrukcijo ing. Viher. Popoldne je bila domača zabava na Škrbčevem lesnein skladišču tik mostu, Nemčija - češkoslovaška Vohuni razvijajo mreže Prašku policija je aretirala ogabno vohunsko družbo, ki je že dalje časa izdajala vojaške tajnosti nemški vladi Poslednja pot Janka Mlakarja Maribor, 3. novembra. Danes popoldne smo položili k večnemu f»očitku zeniske ostanke železniškega uradnika Janka Mlakarja, ki je padel na dan Vseh »vetnikov kot žrtev usodne prometne nesre-re. Veličasten pogreb, kot ga je imelo v Mariboru še malo mož, je pokazal vso veliko pri I jubljnost. ki jo je pokojnik užival v širokem krogu svojih znancev in prijateljev. Na po-hreških pokopališčih se je zbralo nekaj tisoe ljudi, ki so se zgrnili ob 8, ko se je pogreb pričel, pred mrtvašnico na mestnem pokopališču okrog krste s pokojnikom. Pogreb je vodil K. Marko Kranje ob asistenci kapucinskega gvardijaua p. Marka Fišerja iz Studencev in magdaleutskega kaplana dr. Mcska. V vrstah pogrebcev smo videli odlične predstavnike Maribora z županom dr. Juvanora in podžupannom Franom Žebotom na čelu, unogoštevilne iHikojnikiive stanovske tova fjge — železniške uriuluike, skoraj vse člane studenškegu Izobraževalnega društva, kate-i<>mu je pokojnik H let predsedoval, vse mnogoštevilne sodelavce in soboree v neštetih naših katoliških in narodnih in političnih organizacijah. v katerih je neumorno deloval itd. Na čelu žalnega sprevoda sta se vili v črnino naviti zastavi Prosvetnega društva v Studencih in Narodne odbrane. Moški pevski zbor Maribor je pod vodstvom kapelnika Ga-špariča zapel žalostinko ("'lovek glej", nato pa se je podal sprevod na maffdulensko pokopališče. kjer su v vrsti novih grobov pri-pravili poslednji dom Janku Mlakarju. Nad odprto gomilo se je poslovil najprej Marko Kranje. nato pa je izpregovoril tople zahvalne besede v imenu Prosvetnega društva v Studencih p. Marko Fišer. Kratijo Zohot je v globoko občutenem govoru prikazal pokojnika kot vzornega katoliškega in slovenskega javnega delavca in organizatorja. N imenu Narodne odbrane je izpregovoril predsednik oblastnega odbora prof. dr. Dolar ter slavil pokojnega Mlakarja kot nesebičnega narodnega delavca. Tople besede govornikov in žalostinko Maribora' so izvabile mnogim solze v oči pri poslednjem slovesu od blagega moža. ki je v najlepši moški dobi lako tragično moral pod grudo, liodi mu oh ran jem trajen spomin! Otvoritev umetniške razstave v Mariboru Maribor, 3. novembra. Pomemben kulturni dogodek današnjega dne fe bila otvoritev slikarske in kiparske razstave v kazinski dvorani. Razstavljajo slikarji Jirak, Kos, Košit, Mušič, Sirk in Trstenjak ler kiparji Kolbič. Samic in Stoviček. K otvoritvi se je zbralo ob enajstih mnogoštevilno občinstvo. Med drugimi so bili navzoči zastopnik knezoškofa stolni kanonik dr. Mirt, mestni župan dr. Juvan, okrajna glavarja dr. Popovič in dr. Šiška, prelal dr. Kovačič. Kralko otvoritveno besedo je imel predsednik Umetniškega kluba pisatelj dr. Šorli, ki je poudarjal kulturni pomen prireditve, Ze danes se je videlo, da bodo umetniki z letošnjo svojo razstavo uspeli. Razstavljajo satno najboljša in zelo močna dela. Preseneča *Usti mladi Mušič, z njim vred pa obvladujejo razstavo Jirak, Sirk in Trstenjak. Tudi plastike dohro učinkujejo ter dokazujejo, da so imeli slikarji doHe" izbor, ko so povabili mlade kiparske umetnike v svojo sredo. Mariborskemu občinstvu top'o priporočamo. da si ogleda razstavo, ki bo odprla še 14 dni. Umetnikom pa želimo ttidi mnogo gmot-uspeha. Zveza reicev tnalih živali Ljubljana, 3. nov. V društvenih prostorih pri Inkretu v Karunovi olici se je danes dopoldne vršil ustanovni občni zbor »Zveze društev rejcev malih živali«, ki so se ga udeležili zastopniki iz najbolj različnih krajev Slovenije. Zborovanju sta prisostvovala tudi tajnik ■■Zveze kunčerejskih društev« g. S t i b I iz Zagreba in zastopnik banske uprave Inž. J e I a č i n. Razpravo je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Kun fara iz Kočevja, ki je med drugim poročal tudi o pripravah za veliko razstavo malih živali, ki jo bo Zveza priredila v jeseni leta 10'io na velesejmu. Delo za ustanovitev Zveze pn je očrtal tajnik pripravljalnega odbora g. Inkret iz Senkovega turna, ki je v izčrpnem poročilu podal zgodovino rejskega prizadevanja na Slovenskem. na koncu pa je navedel, da bo Zvezi pristopilo po dosedanjih prijavah 27, deloma že org^ niziranih, deloma pa snu joči h se reiskili društev. Skupščina je soglasno odobrila predložena pravila, ki določajo Zvezi delovno področje za vso državo, ter pcslovnik. Nato pa je bil izvoljen odbor, v katerem so gg.: predsednik K u u t a r a , podpredsednik Kelnaric iu Hlad ni k. tajnik Inkret in blagajnik Meja č. mmmmmmammmmramme»':jf mm« ■»mim iiiimibi i !!!■■■ — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze-mite zjutraj nn prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčite«._ Spominska plošča inž. J. Mačku Lisično, 3. novembra. Danes je bila v Lesičnem slovesno odkrita spominska plošča ing. Janezu Mačku, očetu dr. Vla-dimirja Mačka. Ob tej priliki sc je vf.esičnein zbralo ogromno število Slovencev in Hrvatov. Navzoča je bila tudi godba iz Zagreba in pevsko društvo »Zagreb«. Slavnost je otvoril predsednik pri-I pravijalnega odbora dr. Dobovišek, govorili pa so j še nekateri prvaki SDK in pa gospa Stipetič, so-i proga rektorja zagrebške univerze, ki je govorila v I slovenščini. Gospa Stipetič j.- tudi odkrila spo-i minsko ploščo. Vsi govorniki so poveličevali spo-1 min pokojnega inženjerja Janeza Mačka, ki je bd | odločen Slovenec. Dr. Maček pri proslavi ni bil navzoč. Ljubljanska kronika Ljubljana, 3. novembra. Današnja nedelja je potekla v Ljubljani brez večjih zborovanj, edino zavarovalni strokovnjaki so imeli v Pokojninskem zavedu občni zbor svojega društva Združenja aktuarijev kraljevine Jugoslavije . Zborovanja se je udeležilo okoli 20 strokovnjakov iz vse države. Iz poslovnih poročil je bilo razvidno, da je združenje vneto sodelovalo pri raznih važnih vprašanjih, ki tičejo socialno, pokojninsko, starostno, bolniško, življenjsko in nezgodno zavarovanje. G. Matjašič, namestnik glavnega ravnatelja SUZOR-ja, je imel strokovnjaško predavanje iz zavarovalne stroke. Pri volitvah je bil po večini izvoljen stari odbor s predsednikom g. Matjašičem na čelu. Popoldne so imeli zavarovalni strokovnjaki prijateljski sestanek pri »Ruskem carju« na Posavju. Strokovnjaki iz drugih krajev so odpotovali že nocoj. Ali ste videli kulturni Vilm >Priroda kot učiteljica«. v katerem se predvaja izdelovanje umel-ne svile. Film se predvaja v kino Union dnevno od 1. do 7. novembra. Praga, 4. nov. SE. .Pragcr Tagblatt« objavlja danes čez eelo stran senzacijonalna odkritja v zelo umazani špijonski aferi, ki je bila razpletena po vsej Češkosiovaški in ki je povzročila aretacijo 28 oseb, med tem ko se pričakujejo še nadaljnie. Policijske oblasti, ki so špijonažno mrežo odkrile, so ugotovile, da so bili špijoni izkliučno v službi Nemčije in da so poskušali predvsem izdajali vojaške tajnosti češkoslovaškega generalnega štaba. Policija je držala vso stvar tajno in le tako je bilo mogoče, da je glavne udeležence lahko polovila in jih spravila v praške ječe, kjer pridejo sedaj vsi pred divizijsko vojaško sodišče. Med glavnimi aretirane! so sledeča imena: Erwin Scheichelnost, član Henleinove stranke, in njegova priležnica Maria Schmiedel. Nadalie Sche-ciieinostova mati Giscla, češkoslovaška Hitlerjev-ka, ter neki brezposelni delavec Roman Psoh, član čeških hitlerjevcev. Nado'ie zasebni uradnik Gorg, vpliven član Henleinovih hitlerjevcev. O vseh teh imenovanih je dokazano, da so bili v stalni neposredni zvezi s lajnim poročevalnim uradom v Berlinu, deloma pa s taino poročevalno postajo na Saksonskem. Med oslabim aretiranimi so odlični možje, industrijalci, trgovci, natakarji, učitelji, guvernante, aktivni državni uradniki vseh stopenj. Večina jih je, ki so češkoslovaški državljani in priznani delavci v Henleinovi narndnosoci'alis!ični slranki. Toda med njimi se nahajata tod' dva nemška državljana Hermann Wolfssoh:i, ki ie bil. čeravno židovske krvi, redni kurir med Berlinom in Praijo. ter Hermann Reinel, ki je prihajal iz Saksonskega po poročila za nemško poro- čevalno službo. Tudi Avstrija je zastopana po Friedrichu Klee, židovskem gradbeniku, ki je prenašal vesti iz Prage v Nemčijo. Najbolj značilno vlogo je razen prvih zgoraj naštetih igrala Ana D i e n e I , zasebna uradnica v Egerju blizu saksonske meje. Ona je vzdrževala stike s častniki nemške redne vojske v Dresdenu, kamor se je pogostokrat vozila. Predvsem je že dokazano, da jc bila »zaročenka« voditelja špijon-ske postaje v Dresdenu, nekega Helma- Specializirala se je v prenašanju vesti vojaškega značaja. Znano je tudi, da jc imela v Egerju sotrudnika, tako nekega Wi!teja, ki je vzdrževal zvezo z nemškim kriminalnim komisarjem Krellmannom, nadalje Strosa, ki jc vodil v Fgerju oddelek za tujce pri policijskem uradu. Qicuelova je imela tudi sijajno organizirano mrežo svojih podšpijonov na Mo-ravskem in na Slovaškem. Praški list pristavlja, da je značilno, kako se je pri tej aferi obnašala nemška radiopostaja v Berlinu. K -:kor hitro je bila Dicnel aretirana, je radiopostaja v Berlinu takoj obznanila aretacijo, brez dvoma z namenom, da vse njene sokrivce opozori na ncven.os!., ki jim preti. Toda svarilo iz Berlina jc prišlo prepozno, ker je policija istočasno, ko je segla po špijonki Dienel. zaprla ludi že glavne njene sotrndnike. Po vsej Češkoslovaški vbda veliko razburjenje vsled tega škandala. Javnost zahteva strogo preiskavo v Henleinovi hitlerjevski stranki, ki jo de-laio odgovorno, da ie vzgajala izdajalce nad domovino in da je njeno delovanje s stabšča državn« varnosti treba z močno roko prekiniti Pol milimna kmetov v Bukarešto Toda vtada hoče na vsak način preprečiti te manifestacije Bukarešta, 4. nov. TG. Ronuuska kmetska stranka (caranistična stranka, ki io ie vodil preje .-•rani dr. Maniu in ji sedaj predsedu:e V a j d a V o j c v o d) je s proglasom na narod obznanila, da sklicuje dne 14. novembra velik kmetski tabor v romunski prestolici. Tudi krščanska stranka, ki jo vodi znani G o g a , je najavila na isti dan svojo politično manifestacijo po bukareških ulicah. Obe stranki sta v najhujši opoziciji proti sedanji vladi. Mii.Mrski predsednik Tatarescu je obema voditeljema pismeno sporočil, da je bil vsled raznih okol-ščin prisiljen preložiti otvoritev parlamenta na 15. november in da vsled tega omenjenih taborov dne 14. novembra ne more dovoliti. Pač pa prosi vodje, naj si izberejo kakršenkoli drugi dan po 17. novembru. Ministrski predsednik pristavlja, da bi tabori v obsegu, kot jih mislita prirediti obe stranki, vsakdo smatral za neobičajen pritisk na parlament. Tej nevarnosti se je treba izogniti. Vajda Vojevod in Goga sta pristala na ponudbo in sta izjavila, da ho vsaka stranka pripeljala v prestotico najmanj 200.C00 kmetov, tako da računajo, da bo pri manifestacijah kmetskih strank proti vladi udeleženih vsaj pol milijona kmetskih pristašev iz podeželja, »To ho zadostovalo,c ja dejal Goga, »da vržemo vsako vlado in tudi sedanjo. /Ve bodo ubogal i Bukarešta, 3. nov. AA. Vodstvo narodnocara-nistične stranke je sklenilo, da se ne bo ravnalo po predpisih o prepovedi shodov, ki jo je vlada objavila, in da bo navzlic temu priredilo 14. novembra tik pred otvoritvijo parlamenta nameravano veliko manifestacijo v Bukarešti. Umetnostna razstava arhitekturne plaslike in oljnatih slik vedut stare Ljubljane v Jakopičevem paviljonu je odprta le še danes. Razstavljena de'a prof. Franceta Kralja so /'ela splošno priznanje in občudovanje vseh dosedanjih obiskovalcev, priporočamo. da si jo še danes ogledate. Preiskava proti vlomilcem. Tudi danes ja po- i licija z vso vnemo nadaljevala preiskavo proti prijeli vlomilski tolpi, ki io je policija izsledila na praznik Vseh svetih Glavnih krivcev v rokah še nima, pač pa ima za niimi dobre sledi, tako, da je upati, da ji pridejo v kratkem v roke. Množina pri prijetih članih tolpe — dosedaj oh ie že s t dem v zaporih — vedno bolj narašča ter se kriminalni urad čimdalje boli spretnima v pra-o skladišče nakradenega bla'poldne se je zopet sestal izvršilni komite organizacijskega odbora JRZ. Seja se je vršila v stanovanju člana tega ko miteta predsednika kr. vlade in zunanjega minislra dr. Stojadinoviča v ulici Milovana Gnšiča 3 na Topčiderskem griču. Na sejo izvršilnega komiteta so že pred napovedanim časom pričeli prihajati posamezni člani izvršilnega komiteta, med prvimi zaslopnik dr. Spahe, minister brez portlelja g. dr. Šsfkija Behinen. Njemu je sledil minister za gozdove in rudnike Ojura Jankovič, poleni jc prišel bivši minister dr. Dušan Pelcš, nato notranji minister dr Anton Korošec, nekaj minut pozneje se je pripeljal Aca Stojanovič, ki sla ga spremljala Krsta Miletič in Miša Trifunovič. Zatem so prišli še minister brez portlelja dr. Miha Krek, bivši minister dr. Momčilo Ninčič, bivši minister dr. Laza Markovič ter končno gradbeni minister inž. Miloš Eobič. Seja je trajala od 10 do 10 ter je bilo nato izdano sledeče poročilo: Danes popoldne od 10 -10 so se sestali člani izvršilnega komiteta z drugimi prvaki JRZ. Na seji se je proučil ves politični položaj in se je razitto JVoea »socialistična" stranka v Franciji Pariz, 3. novembra, c. Neodvisne socialistične stranke neosocialisti, republikanski socialisti in francoski socialisti, torej socialisti, ki so izven druge internacionale, so danes sklenili, da se združijo v eno stranko. Ta stranka sc bo imenovala Francoska socialistična in republikanska unija. Predsednik stranke bo bivši ministrski predsednik Paul Boncour, glavni tajnik pa Marcel Deat. Zanimivo je, da se neosocialisti iz Gironde z bivšim ministrom in sedanjim županom Bordeauxa Marqnetom na čelu ne marajo pridružiti tej stranki in so sklenili, da bodo ustanovili novo neosocia-listično stranko. Neustatter-Stiirmer avstrijski poslanik v Pešti Dunaj, 4. nov. TG. V zunaniem ministrstvu .potrjujejo vest, da bo v najkrajšem času imenovan za novega avstrijskega poslanika v Budimpešti znani heimvvehrovec in član prejšnje vlade, ki je bil pri preornovi pred 3 tedni izključen, baron Irivalo tudi o poročilu glede organizacije Stranke. Nl,ustatte,r-Sturmer. Njegova naloga je, da »čvrsti Ugotovilo se je, da je v vsej državi_ odziv naroda sode|ovanje mcd Madjari in avstrijskim Heim Lep uspeh naših rokoborcev v Gradcu Maratonca Pirher in Verbošt rešila čast naših barv zelo velik. Sprejeti so. bili tudi sklepi glede konč- w(,j,rom nega dela na organizaciji stranke kakor tudi glede drugih vprašanj, ki so s tem v zvezi Belgrad, 3. novembra, m. Za jutri ob 5 popoldne je sklicana seja poslanskega kluba JRZ. Prisostvoval ji bo ludi trgovinski minister, ker ie na dnevnem redu vprašanje spremembe in dopolnitve uredbe o kmetskih dolgovih. Belgrad, 3. novembra, m. Ker se je v narodni skupščini osnoval politični klub .1RZ, na katerega se bo vlada naslonila jiri izvajanju svojega programa za ureditev notranjepolitičnih razmer, se bo sedaj ustanovil sličen klub ludi v senatu. Zasebni nameščenci Belgrad, 3. nov. m. Včeraj popoldne ob 5 ie ' bila v dvorani tukajšnje Delavske zbornice seja delegatov Zveze privatnih nameščencev iz vse države. Na tej seji ie bil pripravljen malerijal z.a | današnjo a.^.elo privatnih nameščencev, ki se je j začela ob 9 dopoldne. Po številnih referatih je bilo sprejetih več resolucij, v katerih se zahteva | zaščita privatnih nameščencev. Od Slovencev so se ankete udeležili ravnatelj PZ dr. Vrančič, zastopnik Trg. bolniškega in podpornega društva Štih, zastopnik Zveze društev privatnih nameščencev Joško Zemljič in zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze Korun. Popusti na železnicah Belgrad, 3. nov. m. 9. nov. ob 11 dopoldne se otvori tukaj na Kolarčevi ljudski univerzi kongres vseh ljudskih univerz v državi. Prometni minister je dovolil posebni popust na železnicah, in sicer plačajo državni uradniki samo 25 odstotkov, ostali pa 50 odstotkov normalne tarife. Popusti veljajo od 7. do 11. novembra letos. Maribor, 2, novembra. Graftki »porini klub Hercules je priredil za svojo 40 letnico veliko tekmovanje v rokoborbi in dviganju uteži, katerega sc je udeležilo 25 klubov. Jugoslovanske barve ie zastopalo kombinirano moštvo, v katerega je poslal zagrebški Makabi državnega prvaka Fischerja, tamo.šnija Sparta znanega prvaka Totha, mariborski Maraton pa državnega reprezentanta Pirherja in člana Verbošta. "o čudnem naključju je sprejel savez v našo re-irezentanco tudi kar 8 članov svoiečaisne maribor-e Spaite, ki je sedaj razpuščena in ki po srvoji ' ni kondiciji 'n po svoji izvežbanosti nikakor so zadali v takšno raoštvc. ki naj predstavlja barve naše države. Avstrijci so poslali same svoje najboljše moči; zlasti Dunajčani, ki slovijo po rokoborbi, so bili močno zastopani. Dobio ime. ki ga uživajo naši rokoborci v inozemstvu, so opravdali le Mariborčana-maralonca Ivan Pirher in Verbošt ter Zagrebčan Fischer. Pirher je premagal avstrijskega državnega prvaka poltežke kategorije ter zasedel prvo mesto v tej disciplini. Fischer je bil drugi v vvelter-kategoriji, Verbošt pa tretji. Sicer izvrstni Toth je izgubil z dvakratnim tušem, mariborski Spartanci so pa bili po vrsti vsi takoj v začetku premagani, lako da so se Gradčani čudili, I kako smo jih mogli poslati na tako prireditev. Podrobneje bom« o Uro naslonit io nnrv-,*-.!: Belgrajske vesti Crikvenica, 3. novembra, m. Včeraj je prevzel dolžnost novega poveljnika pomorske obrambe kapelati fregate Aleksander Andrič, Belgrad, 3. novembia. m. Danes jc v imenu predsednika belgrajske občine olvoril občinski odbornik Dušan Nikolajevič 8. jesensko razstavo bel-1 grajskih slikarjev in kiparjev. Belgrad, 3. novembra, m. ludi danes je bilo po vse| državi vec političnih shodov opozicijskih strank. En tak shod je bil v Banjaluki, na katerem ie v iltivnem govoril dr. Branko Cubrulovič. Sarajevo, 3. novembra, m. Danes dopoldne se je vršil tukaj na pobudo Združenja dijakov shod sarajevskih meščanov, na katerem sc je razpravljalo o ustanovitvi fakultete v Sarajevu. Na sestanku je bil soglasno sprejet sklep, naj se subo-tiška pravna fakulteta [prenese iz Subotice v Sarajevo. Sprejeta je bila tudi tozadevna resolucija, ki bo poslana merodajnim činitel]em in proučitev. Mariborski drobiž Maribor, 3. novembra. Lepa pobožnost v dijaškem semenišču. Danes so se končale v dijaškem semenišču duhovne vaje, ki se vršijo vsako leto za Vse svete. Sklepno pobožnost je imel danes zjutraj prevzvišeni vladika dr. Ivan Tomažič, ki je izvršil tudi sprejem novih kongrcganislov. Umrla je v Vinarski ulici 25 zasebnica Marija Osojnik, stara 73 let. Naj počiva v miru. Na mariborskih pokopališčih je bilo tudi danes izredno živahno. Prihajale so mnoge stotine ljudi, ki na praznik Vseh svetnikov niso utegnili obiskati grobov. Obiskovalci so prinašali na pokopališča sveže cvetje ter prižigali na gomilah lučke. Avto zavozil v tri otroke. Huda avtomobilska nesreča se je pripetila med Marenbergotn in Falo. Avlo nekega trgovskega potnika je povozil trojico otrok, ki so skušali tik pred vozilom preskočiti cesto, 8 letni Alojz Lakner je dobil take poškodbe, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. 7 letna Antonija Tomelj se je pri padcu pobila na glavi ter si zbila nekaj zob, tretji otrok pa je ostal po čudnem naključju nepoškodovan. Akad. kongregacija ima danes, 4, novembra, ob 20 v kapeli oo. frančiškanov svoj prvi sestanek. Vsi dosedanji in novi člani prisrčno vabljeni! Na kolesu omedlela. Nenavadna nezgoda je zadela 28 letno delavko Marijo Damjan na vogalu Pobreške in Tržaške ceste. Na kolesu je omedlela, padla na cesto in zadobila močne poškodbe. | Stražnik jo je odvedel v bližnjo bolnišnico. Rezervno kolo s »Packarda < je izmaknil nepoznan storilec ter napravil ruški tvornici za dušik 3000 Din škode. Tatvina se je izvršila v času, I ko je avto stal pred glavno pošto. V zidanico, vilo in hilo ravnatelja Kosija v Sv. Miklavžu in pri Sv. Bolfenku so vdrli neznani vlomilci. Vsakokrat so iztrgali iz okna železno runrežje ter odnesli iz sob vse perilo in posteljnino Napravili so lastniku zelo občutno škoda Od Soče čeg Žilo Koroški Nemci - mešanica Nemcev in ponemčenih Slovencev Koroški Nemci niso nikako pristno nemško pleme, marveč so izrazita mešanica — Nemec bi rekel: Mischtypus ali Mischvolk — Nemcev in i»-nemčenih Slovencev. Zgodovinar in jezikoslovec Urban Jarnik je pisal pred dobrimi 100 leti, da je nekoč cela Koroška bila slovenska. V celovški reviji »Carinthia« je pisal leta 1826 v 15. številki: »Sedanji nemški Korošci so |x> večini stari gorotanski Slovani, in s Kelti ter s južnejšimi Nemci, predvsem bavarskega pokolenja, pomešan narod. Po tistih severnih krajih, kjer sedaj Nemci prebivajo, nosijo gore, reke, potoki, gozdi, homci, njive, travniki, logi. gradovi, hiše, vasi itd. dobre dve tretjini slovenskih, več ali manj ponemčenih imen, in to je ne-izbrisljivi dokaz, da so po teh krajih nekdaj pr;-bivali Slovenci.« Jarnik potem na več straneh imenovane številke časopisa »Carinthie« svojo trditev na dolgo in široko dokazuje. Vredno bi bilo to Jarnikovo razpravo jx>natisniti. . . Nemški geograf Jožef Wagner v knjigi »Das Herzogtum Karnten« (Koroška vojvodi«a), Celovec 1847, str. 50, prihaja do istega zatfljucka in popolnoma pritrjuje Jarniku, da so današnji koroški Nemci mešanica ponemčenih Slovencev, Keltov in pozneje na Koroško priseljenih Nemcev. Ni nobenega dvoma, da je bila v s a današnja nemška Koroška nekoč slovenska zemlja. O njej veljajo Gregorčičevi verzi: Naš bil nekdaj je ves ta raj, očetom našim domovina; tuj narod tod se širi zdaj, naš raj jc tujcev zdaj lastnina. Po celi Koroški se je nekoč slovensko govorilo. Slovensko se je govorilo v Zg. Ziljski dolini od Šmohorja do Luggau. Lesaclital se imenuje še danes Zg. Ziljska dolina od Mute in Koč do Marije v Logu. Lesach-tal = Leška dolina, dolina obdana in napolnjena z lesom. Maria Lugau je nastalo iz slovenskega: Marija v Logu. V teh krajih je vse polno imen: Luggauer, Unterluggaucr, Oberlugga • >: Logar, Spodnji Lo- uer, kar ni nič drugega nego gar, Zgornji Logar. Slovenska je bila Zg. dravska dolina, slovenska imena: Dellach (_ v Dolah), Waisach„ Gajach, Pobersach, Radlach, Drassrutz, Scharmk itd., nn: čajo o tem. Slovenska je bila dolina pod Visokimi Turami, tzv. Moll-tal, kar ni nič drugega nego: Bega Vse polno slovenskih krajevnih imen je tu, kakor: Lainach. Piattac (v Blatah), Dollach, Sagritz (/agorica), Mallnitz (Malnice), Kolbiiilz, Mort-schach itd. Po vaseh tu j)od Visokimi Turami nai-demo vse polno slovenskih rodbinskih imen. Da, marsikje je več slovenskih nego nemških rodbinskih imen, tako tla bi človek po krajevnih in rod binskih imenih sodeč mislil, da morajo to biti slovenski kraji. In v resnici pričajo ta imena, da so to bili nekoč slovenski kraji in m dvoma, da se v teli ljudeh še danes pretaka pretežno sloven- Vzemimo Zagorico - Sagritz. Tu najdete celo vrsto Granikov, kar ni nič drugega nego sloven- ski Gradnik! Dalje imate tu: Plavce, Kajsmke, Za-„..rniL<. Tribelnike ( Trcbelnik), Cveke, štefa Ali i« vzemimo Smerčc — Mortschach niče itd. — /v.. ......- -------- -- jx)d Velikim Klekom. Tu najdemo rodbinska imena. KaiKinik. Auernig ( Javornik), Plesnik, Ober-gantschnig (Zg. Klančmk), GOritzer ( Goncar). \Vernisch. Kajlnik itd. _ V Malnicah pod Visokimi I uranu najdemo slovenska rodbinska imena: Dolnik, Glančnik, La-dinik, Gručnik, Jamnik, Nojste nik, Martišnik, Sa-lentinik, Stranik, Rogl, Malčnik, Kajšnik. Šivie itd. Metnitztal je bila nekoč slovenska Motnica, Motniška dolina; Priesach so bile slovenske Breze. — Slovenska krajevna in rodbinska imena najdete po vsej Labodiki dolini; tu najdete: Pavlice. Sus nike, Posavcc, Kaspotnike, Hlevnike, Pečmkc, Za-vršuike itd. Celo slavni celovški arhivar Wutte ima slovensko ime (= Butej). - Koroški Nemci so res izraziti »Mischvolk«. KADAR POTREBUJETE OBLEKO preglejte tudi naša sukna v naših prodajalnah, ki so oa«es do kvaliteti enakovredna najbolj dovršenim moremskm prolivodom, a v cen; mnogo ugodneiša. TE0KAR0VIČI KOM P. dJaračin Kako So ubijali in še ubijajo naš narod na Koroškem Večkrat smo že poudarili, da jc poglavitni vzrok, da je ixmemčenje slovenske Koroške, te le pe naše zemlje, tekom zadnjih 50 let tako . napredovalo, nemška šola. Ze pred 50 leti je bila na Koroškem nemška šola Slovenci so proti nemški šoli protestirali, a vsi protesti so pri Nemcih na sli rr|uha ušesa. Ze tedaj so govorili, da tnora Koroška v 50 letih biti ponemčena! Ze tedaj so rekli, vda slovenski jezik na Koroškem nima pravice do obstoja (dafi die vvindisehe Sprache in Karnten keine Existcnzbcrechtigimg hat). Sredstvo, s katerim so hoteli Koroško ponemčiti, naj bi bila po nemčevalna šola. Andrej Einspieler je pisci v »Miru« 1884, str. 12: Vzemi narodu materno besedo in izdrl si mu jezik iz ust, zabodel si mu nož v srce, zastrupil si mu kri, vsekal si mu smrtno rano. Narodu ma terni jezik vzeti, je rekel poslanec dr. Greulcr pred nekaterimi tedni v državnem zboru, se pravi narod umoriti, je mutasta smrt (stummer Tod).« Vse prošnje za slovensko šolo niso nič jioma- i gale. Tako je n. pr. napravil leta 1883 občinski ! svet v Smihelu v Podjuni hkrati s krajevnim šo! skiin svetom prošnjo za slovensko šolo. Januarja leta 1884 je prišel odgovor od deželnega šolskega sveta. Prošnja za slovensko šolo je bila odbita! Podobno se jc godilo drugim občinskim in krajev nim šolskim svetom v slovenskem delu Koroške. Nemci so vsem slovenskim protestom zoper nemško šolo in vsem slovenskim prošnjam za slovensko šolo navkljub vztrajali pri nemški šoli! Na prošnje za slovensko šolo je deželni šolski svet takole odgovarjal: »Nach II (ali kolikor časa je šola obstojala) Bestamle hat sicli die Schule vollkoininen bevvahrt (po II ali več ali manj letnem obstoju se je šola ]x>f>olnoma obnesla)«. Nemška šola seveda se ni prav nič obnesla, nasprotno, izkazala se je, da je to čisto protiljud ska, vsiljena, protinarodno šola, a Nemci so vprav to hoteli, da s jnomočjo te protislovenske šole Slovence oropajo njihove narodnosti. »Mir« je poročal iz Št. Jakoba pri Celovcu: »Mi smo Slovenci in želimo, naj bi sc otroci pccl-učevali v obeli jezikih. Nemščino potrebujemo, ker smo samo eno uro od Celovca, pa tudi slovenščina nam je potrebna, saj je v našem kraju le malo Nemcev. Ce pa med seboj le slovensko govorimo in mislimo, bi bilo vendar potrebno, da bi znali Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grenke vode. Franz-Josefova voda se lahko zavživa In učinkuie že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Boj,'. i>o mili »oc. pol. in naj. zdr. s-br. 15485, 25. v. 35. ♦udi slovensko pisati in brati.« — št. Jakob pri Celovcu je bil torej tedaj še čisto slovenski! Seveda Nemci niso odnehali od čisto nemške šole, ker so hoteli kraj ponemčiti! Občina Prevalje je vložila prošnjo, naj bi se »lovenski otroci tudi v slovenskem jeziku brati, pisati in moliti učili. Pa so ozmerjali Prevaljčane v graški »Tagesposti«, da so prevzeti slovenskega Šovinizma! O Št. Lipšu ob Krki pod goro Sv. Krištofa jc pisal »Mir«: »Scntlipska fara je trdo slovenska, ljudje so pristni Slovenci, v cerkvi sc božja beseda oznanjuje samo slovensko otroci |>a hodijo v šok), ki je trdo nemška.« In danes? Danes je v Št. Lipšu tako v šoli kakor v cerkvi vse nemško! Kakšna krivica! ir Doberlevasi je poročal Mir- istega leta (1834): »Trdih Nemcev v Doberlivasi lahko sešte-ješ na prstih ene same roke! Več kot 300 trdo slovenskih otrok obiskuje štiri razredno šolo, ki razen nekaj strani v abecedniku in melega katekizma nimajo nobenih slovenskih bukvic, in dva učenika sta trda Nemca!« Ali ni to nezaslišana krivica! 300 irdo sloven skih otrok, pa dva učitelja trda Nemca in v šoli skoro samo nemški poduk! Cisto jasno nam postane: hoteli so narodno ubiti naš narod na Koroškem, hoteli so jionemčiti Koroško! Iz Bilčovsa je jx>ročal »Mir« leta 1884: >-Vse naše pritožbe glede šole so zastonj. Od začetka nekaj tednov otrokom pokažejo slovenske črke. po tem je pa skozi 7 let večidel vse nemško.« — Tako so ubijali in še ubijajo naš narod na Koroškem! KINO Danes ob 14 uri UNBON Matineja TEL. 22-21 Prosvetne zveze i V znamenju Krila Veličastni film iz junaške dobe krščanstva Vsi prostori po Pln 4 5Q tmmmmmmmmamoemamiammmuiammmmmaKiimmmammm^a _ Obmejne vozovnice. Do nedavnega časa je bilo treba, če si se n. pr. peljal od tu v Avstrije, kupiti pri nas vozovnico do državne meje, a od tu dalje pri avstrijskih oblasteh. Pred nekaj tedni pa so tako na naših obmejnih postajah kot na avstrijskih uvedli vozovnice za preko meje. Če se sedaj pelješ z Jesenic n. pr. v Celovec, dobiš že na Jescnicah vozovnico prav do tam in jo plačaš v dinarjih. Nasprotno pa v Celovcu plačaš v šilingih vozovnico do Jesenic. Da pa pride taka vozovnica nekoliko draga, je jasno, ker sc zaračuni v relaciji 1 : 10. — V Avstriji — lo je splošno znn-na stvar — je pa železnica zelo draga. Statistika pove, da je v celi Evropi avstrijska železnica najdražja. V Jugoslaviji n, pr. plačaš za vožnjo na daljavo 19 km šest dinarjev (potniški vlak III. r-), a v Avstriji stane vozovnica za isto daljavo in isti razred 1.70 S, kar pomeni v našem denarju 17 dinarjev. Ako pri nas daš v vlaku vozovnico podaljšati, te to podaljšanje samo na sebi ne stane nič, dočim v Avstriji plačaš za to 50 grošev t, j. 5 Din našega denarja. -- Kdor vseh teh stvari ne ve, se lahko ujame kot se je pisec teh vrst. Povedal bom, kako je bilo. Tako-le: Vozil sem se iz Guštanja v Sinčo vas na Koroškem. linam tu polovično vožnjo. V Guštanju mi ponudijo kar čez mejo vozovnico. Bila je le do Pliberka, ker jih ' za Sinčo vas nimajo. Pa so rekli, da si dom tam v vlaku enostavno podaljšati. V Pliberku nisem šel iz voza, ker radi revizije ni dovoljeno, da bi si kupil vozovnico za dalje. Vlak odpelje. Sprevodnik mi jo podaljša, pa pove račun. Debelo sem ga gledal, a brez uspeha. Plačati sem moral in sicer 60 grošev t. i. 6 Din več kot bi me stalo, če. bi ne bil verjel, da kratkomalo podaljšajo -- kot 1 pri nas — brez pribitka. Z nakupom te vozovnice sem se pa tudi odrekel polovični vožnji na nasi strani. — __ . Kuj je Ivo j oče?' »Bolan.c >,Neumnost I Hočem vedeti, kaj tvoj oče dela.c Kašlja. ■Ne bodi neumen! Kaj dela tedaj, ko je zdrav? Tedaj ne kašlja. Ali si res tako bedast, ali se samo delaš. Hočem vedeti, kaj je tvoj oče, kadar ni bolan in j kadar ne kašlja Poleni ie zdrav.< Primorske novice G. Josip Primožič, župnik v Prvačini na Vi pavskem, ki je kljub svoji visoki starosti gosp. župnik šteje /e 72 let • bil do zadnjih mesecev čvrst in zdrav ter je poleg svoje obsežne fare opravljal še duhovnijo Gradiškuto, kjer jc svoje dni prejxval goriški slavček Simon Gregorčič, je pred tedni začel šibeti. Pripetita se je celo, da je ne dolgo od tega oslabel pred oltarjem, jia se je zopet popravil. Prejšnji teden je bil, kakor navadno vsak teden, v Gorici. Na Travniku pred vladno palačo (pretekturo) se.mu je pa tako nesrečno spodrsnilo, da je padel in si poškodoval desno ramo v sklepu Pa so mu ramo obvezali in se je odpeljal z vlakom domov. V sredo 30. okt zjutraj je pa v domačem župnišču tako nesrečno zdrknil po stopnicah, da si je razbil tilnik in pretrese! mo žgane. V obupnem položaju so ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. Priporočamo ga v molitev. Novi goriški vodoved. Goriško prebivalstvo je dobivalo dozdaj in dobiva še danes svojo pitno vodo iz kronberškega vodovoda in deloma potom filtriranja iz Soče. V doglcdneni časn pa si bodo Goricam, zlasti oni, ki ne prisegajo samo na brica in vipavca, gasili svojo žejo lahko z vodo iz Mrzleka. Vodovodno omrežje je /c razpeljano po vsem mestu iu se dela bližajo koncu. Vj^rasanje novega vodovoda se je pretresalo ie v predvojni dobi, kajli kronberški 'odovod že davno ni več zadostoval, po ustanovitvi Velike Gorice pa je po-stalo naravnost nujno in pereče. Bilo je več načrtov, končno ie pa zmagal Mrzlek Na levem bregu Soče, pod Sv. Goro, prilično 2 km severno od Solkana, izvirajo Mrzlekovi studenci, ki se iz livajo v Sočo. Zajeli so jih s tremi 20 m globokimi vodnjaki; tri mogočne črpalke dvigajo njih vodo v 70 m visoko na svetogorskem |x>bočju ležeči Zbiralnik. Od tatu teče voda jx> glavni cevi, dolgi 7 kin, v centralni rezervoar na goriškem gradu, ki bo napajal celotno mestno vodovodno omrežje. Zgradba vodovoda je stala nekaj nad 7 milj. lir. Goriške cene. Oblastveno so od I. nov. t. 1. naprej določene sledeče cene za razna živila: moka šl. 0 152 lir q, moka št. 1 147 lir, št.' 2 142 lir, navadna koruzna moka 05 lir q. Te cene veljajo na debelo. Na drobno so sledeče cene: kruh iz moke št. 1 1.40 lir kg, iz moke št. 2 1.30 lir kg; maslo 10 lir kg, kava Sautos (žgana) 20.30 lir kg. ližol 1.80- 2.10 lir kg, pšenična moka 1.60 kg, koruzna moka 1.05 kg, sladkor 6.05 kg, goveje meso 4.20 6 lir kg. Prvi sneg. Te dni nas je pozdravil prvi sneg. Na Trnovem pri Gorici, na Lokvah in na višinah okrog Črnega vrha nad Idrijo je precej dobro pobelil. Pravijo, da ga je padlo do 10 in še več cm. V dolini sc je zato ozračje občutno ohladilo. Zima prihaja. Nova torpedovka. Pri ladjedelnici v Tržiču je mornariško ministrstvo države Siam pred časom naročilo 11 torjjedovk. Pred nedolgim so spustili prvo v morje, v soboto, 25 m. m. so jia izročili morskim valovom že drugo. Ajdovščina. (Poroka.) V ponedeljek, dne 28-okt. se je poročil g. Zdravko Repič iz znane in ugledne veletrgovske Rcpičeve družine z gdč. Ivan ko Zigonovo, hčerko tukajšnjega domačina. Obilo sreče in božjega blagoslova! Nadškof Margotti se jc jx> večtetediiiki romat, ampak, kakor gre govorica, tudi v važnih opravkih. Prekinjeno birmovanje v školiji sc bo sedaj zopet pričelo. V sredo. 30. okt. je bila sveta birma v Koinnjah na Vipavskem. Nova šolska poslopja v Vipavski dolini. V nedeljo, '27. okt. in v ponedeljek, 28. okt. je goriški prefekt dr. Chiampani slovesno otvoril nova šol ska poskmja v Batajah. v Selu pri Batajah, v Go jačali, v Skriljah in v Dobravljah. 28. oktober. V ponedeljek, 28. ckt. je vsa Italija slovesno obhajala obletnico »pohoda na Rinv. NEKOLIKO METROV tega tankega traku, Vam bo piihranilo sigurno polovico kurjave! Jug. pat. klobučevinasto kovinsko zatesnilo za okna in vrata A. NrUkopa lišče v Redipulji, kjer |x>čiva tudi poveljnik soške armade Duca d Aosta. Žalne svečanosti s eje ude ležita tudi hčerka padlega generala, ki jc daroval* 1000 lir za reveže občine Anhovo. Tolmin jc dobil nove prostore za svojo lelc Ionsko centralo. Poleg uradnega jirosiorj so celic« za stranke. Novi urad je bil slovesno otvorjcu > jionedcljek. dne 28. oktobra. Plin kol bojno sredstvo je starejši od smodnika Strupeni plini kot bojno sredstvo so starejšega izvora nego smodnik. P>Toponežani so I. 124 pred Kristusom oblegali neko mesto. Ko niso mogli bra ililcem j>ritl drugače do živega, so sjuistili nanc čez zidove jilin žvoplov dvol.ic Kitajci pa *o že pred več tisočletji uporabljali hennetično zaprte lonce s plini in jih metali na sovražnika. Podob nih sredstev so se posluževali tudi Indijanci v boju proti Špancem. Okrog svojih utrdb «o za kurili ocuje, v katere so metali žveplo iu tako ovirali napadalce. S pomočjo žveplenih plinov sn napadali tudi mesta, ki so jih Španci že osvojili Ovideo y Valdes, ki opisuje bilko na Orinoku, piše, da sla imela v eni roki posodo z razžarjeniin ogljem, v drugi pa zmleto žveplo, f e je bil veter ugoden, to se pravi, če je pihal v smeri proti sovražniku, so stresli žveplo na oglje, nakar so se seveda začeli proizvajali strupeni plini, ki w povzročili v španskih vrstah velik nered. Z ahesmskih boinšč tJfM&mmi .i* -j, -A .v t nT'Tiiiiiiiiii M« MMii in mi ••» '»T m Tanaško jezero v Abesiniji, za katero se Uiko zelo /.iinima.jo An»lozi .....................................iin" iii mu*! u Prevozne težave na vniioduoafriAkom boiUto N&delfsUi šport Gradjanski: Iliriia 3:1 (3:0) Zagreb, 3. novembra. Danes ie bila tukaj važna tekma za vstop v ligo. Ljubljanska Iliriji je bila dosedaj na tabeli v 4. skupini in je nast jpila proti tukajšnjemu Gradianskemu, ki je branit zadnje mesto v tabeli. Za Ilirijo je bila to težka tekma, ker proti Gradjanskemu na njegovem igrišču le malokdo lahko zmaga. Za tekmo je vladalo tudi precejšnje zanimanje, saj se je udeležilo okoli gledalcev. Sodniku Sipiču sta se predstavili moštvi v naslednji postavi: Ilirija: Rožič, Berglez, Luce, Unterreiler So-čan, Lah II, Jug, Grintal, Lah I, Slapar, Doberlet. Gradjanski: Bratulič, Bivec, Raj ,ovic, Sinko-vic, Premrl, Jult, Zalant, Antolkovič, Bohor, No-vosel, Lazarevič. Ilirija je pokazala prav dobro igro in dokazala, da je tudi tehnično mnogo napredovala od svoje zadnje tekme. Današnjega poraza ni kriva ona sama, ker rezultat tekme nikakor ne odgovarja poteku igre. Njen poraz je predvsem pripisati skrajni nesposobnosti in pristranosti sodnika Sipiča, ki je izkoristil vsako priliko, da oškoduje Ilirijo. Najboljši del moštva je bila ožja obramba z vratarjem Rožičem na čelu, ki je danes s svojo igro zadivil tudi najbolj razvajene gledalce. Berglez in Luce imata dober start, ne vztrajata pa vsak na svojem mestu, temveč silita vedno skupaj, kar je znal nasprotnik tudi izrabiti in je zaradi njune napake padel tudi pred gol na škodo Ilirija. V krilski vrsti je bil najboljši Sočan, ki je bil prav za prav danes duša vsega moštva. Zelo mnogo mu je pomagal tudi Unterreiter, ki pa je bil ravno radi gornje napake preveč zaposlen v obrambi. Napad je hitro kombiniral, največkrat po krilih. Jug je v trenutkih prešel preveč v sredino igrišča in tako zamudil žoge, ki so bile namenjene za krilo. Doberlet se je tudi to pot dobro obnesel, na žalost pa je imel izredno surovega nasprotnika Jutta. krilca Gradjanskega. Srednji napadalni trio je znal izTabiti vse žoge, ki jih je dobil od Sočana. vendar pa je pri streljanju imel vedno velikansko smolo. V splošnem je moštvo zaigralo mnogo boljše kakor proti Hašku. Gradjanski je nastopil v nekoliko močnejši postavi kakor v Ljubljani. Njegova igra pa je ugajala le v prvi polovici t. polčasa, ko je bil njegov napad še spočit. Zelo dobra je bila tudi obramba, ki pa igra precej surovo. Pri pristranskem sodniku je bilo to mogoče, kajti sodnik Sipič iz Splita je točka zase. Lahko bi ga šteli za 12. igralca Gradjanskega. Ne samo, da Iliriji ni priznal popolnoma pravilnega gola, temveč je priznal tudi tretji gol Gradjanskemu, ki je padel iz čiste offside pozicije. Razen tega pa je spregledal mnogo Foulov na škodo Ilirije ali pa jih prisodil celo proti njej. POTEK IGRE Prvi polčas: Ilirija ima začetni udarec, vendar pa G. takoj prevzame in napada. V 2. min. kot proti II., ki pa ga vratar odločno ubrani. V 6. min. zopet napad G. po desni strani. Novosel podal prosto stoječemu Antolkoviču, ki zabije neubranljivo prvi gol za G. V 9. min. napada I. in se znajde pred golom G. Grintal dobi prosto stoječo žogo, toda strelja čez prečko. V 12. min. po napaki Un-terja uide Žalant od G. ir zabije ob levi strani mimo vratarja, ki je padel, drugi gol za G. 2 : 0. G. stalno napada. V 18. min. iz kombinacije Antolko-vič-Bohor, slednji iz čistega offsidea zabija neubranljivo 3. gol za G. 3 : 0. Sledi nekaj energičnih napadov na obeh straneh. I. napada, toda jo spremlja neprestana smola pred golom, ker napad strelja bodisi čez prečko ali pa v out. Vse do konca 1. polčasa se rezultat ni mogel spremeniti kljub skrajnim naporom na obeh straneh. Drugi polčas: G. ima začetni udarec. V 7. min. očiten fou'1 v kazenskem prostoru G. na Lahu, toda sodnik ne vidi. L je prvih 20 minut enakovreden nasprotnik G. Menjajo se napadi na obeh straneh in igra se precej ostro. Vratar Ilirije Ifco ič rešuje številne nevarne položaje. T napada, toda jo spremlja vedno smola vsled streljanja v prečko ali pa vratarju v roke V 34. rnin. prosti strel proti G„ ki ga strelia Sočan. Ir gneče pred golom G. pošlje Rajkovič z glavo žogo v sredino lastnega gola. 3 : 1. Iliriia je nato v lahni premoči. V 38. min. vodi Doberlet sam proti <o današnjih igrah v zagrebški skupini je ta le: 1. Hašk 5,3,0,2 14:11 6 točk 2. Gradjanski 5, 2, t, 2 12:9 5 točk 3. Iliriia 5, 2, 1, 2 8:13 5 točk 4. Primorje 5, 1, 2, 2 7:8 4 točk Hazena: Ilirija : Jadran 5 : 5 (0 : i) Ljubljana, 3. nov Danes popoldne sta odigrali na novem igrišču mladega STK »Moste« ob Zaloški cesti zaključno tekmo prvega dela prvenstva LHP-e za 1. 1935-36 družini Ilirije in Jadrana. Neodločen rezultat pomeni lep usjieh Jadrana, za Ilirijo pa to ni nič kaj laskavo spričo dejstva, da sloji neposredno pred zaključno borbo za ponovni naslov drž. prvaka za letošnje leto. Odigrati inora namreč kot prvak naše LHP-e še 2 finalni tekmi s prvakom Brcdske HP-e z SK »Viktorijo« iz Slav. Broda, ki ima, kakor izgleda, zelo zrelo priliko postati prvak države, če | nc bodo Ilirijanke jx>kazale svoje stare odlične igre, ki smo je bili doslej od njih vajeni. — Družina Ilirije je nastopila precej oslabljena — manjkali sta odlična Janežičeva, ki se še vedno ni opomogla od težke poškodbe v Varšavi, in Pap>ež Nada radi bolezni. — Kljub temu pa poraz — kar sinemo smatrati samo neodločen uspeh — ne moremo pripisati samo temu vzroku. Ilirijankam se jx>zna, da klub nima več svojega igrišča, zato so precej brez treninga. Je pa tudi res, da so igrale nekoristno in brez pravega sistema. Reprezenlantki Bernikova in Omanova, ki sta bili že neštetokrat v državni reprezentanci, nista pokazali svoie odlične igre — bili pa sta tudi močno kriti od nasprotne obrambe. Napad Ilirijank je bil negotov in premalo takličen, za'o so marsikatero zrelo priliko zastreljale v jirazno. Prav dobra je bila v golu Ivica, enako Pri bovškova v obrambi, četudi je vskočila kot rezerva. Darinka ko', leva krilka je bila najboljša moč Ilirijank in je igrala požrtvovalno. Najiad Jadrana je bil precej bolj povezan, tudi obramba je bila na mestu. Vratarica Babinekova ni imela toliko jjosla kot njena soseda, spremljal jo je dobršen del sreče, ker =o Ilirijartke često streljale jx> smoli v prečko ali njej v roke. Igra je bila v celoti prav živahna in ves čas odprta, jx>sebno živa pa v drugem polčasu, ko so se posamezni napadi hitro menjavali. Vidne premoči ene ali druge strani ni bilo, vendar bi Jadran zaslužil zmago. Trenotno se je Jadran povz|>el v okrožju naše podzveze na prvo mesto s 3 točkami (zmagal nad Gorenjcem) pred Gorenj- cem iz Jesenic (2 točki) in Ilirijo, kot zadnjo z 1 točko na 3. mestu. I o stanje bo ostalo do spomladi, ko se bo nadaljeval še drugi del kvalifikacijskega tekmovanja, nato pa bodo, kot letos, prvaki posameznih okrožij, igrali že med seboj za drž. prvenstvo. Današnjo tekmo je sodil g. Volcmi iz Jesenic, razmeroma dobro, man ka mu lc več;e odločnosti. Pustil ie predolgo zadrževati žogo in v nekaterih primerih prezrl prestope čez golovo črto. Ker sicer ni oškodoval nobene stranke, mu tega spričo objektivnosti ni šteti v zlo. Družini sta nastopili v sledečih postavah: SK Ilirija: Ivica, Pribošek, Perdan. Darinka, Rupel, Bernik in Oman. Jadran: Babinek, Šmuc Na,na, Macarol, Pirš, v napadu pa še tri sestre Šmuc: Neta, Špela in Ica. Potek igre v kratkem je ta le Začetni udarec ima Ilirija. Jadran že v prvih minutah doseže 2 kota, v 7. min. j>a po Ici Šmuc celo vodilni gol. Pri stanju 1:0 za Jadran ostane ves prvi polčas, kljub očitnemu prizadevanju Ilirijank, da bi izenačile. V drugem polčasu Ilirijanke že v 1. min. izenačijo po Bernikovi, ki kmalu zatem z močnim neubranljivim strelom postavi 2:1 za Ilirijo, ki pa že minuto kesneie izgubi vodstvo, vendar takoj naslednjo minuto Omanova jx>novno zviša na 3:2, Špela Šmuc pa seveda takoj izenači. Borba postaja živa, napadi se menjajo, zanimivo se spreminja trenutno stanje. Izenačenju na 3:3 sledi neposredno zatem zvišanje na 4:3 za Ilirijo. Omanova je s svojim močnim strelom presenetila nepripravljeno vratarico. Zanimivo je, da sledi temu stanju j-onovno izenačenje na 4:4, nato je zopet v vodstvu Ilirija, za konec pa, kakor da tako fuc mora biti novo - topot zadnje - izenačenje na 5-5 Ivica bi mogla vsaj zadnja dva gola braniti, jepa sicer rešila Ilirijo poraza s svojo sigurno ltrro. — Gledalcev je bilo lepo število, okoli 3; v mestu bi jih toliko zlepa ne spravili na igrišče. Za Moste je bila tekma propagandno zelo vredna I in na mestu. Crosscountry za prvenstvo Celja Hašk : Primorje 2 : i (2 :0) Ljubljana, 3. novembra, Že drugo izločilno tekmo smo videli danes na Hermcsovem igrišču in tudi to so erno-beli izgubili. Današnja tekma je bila ena najvažnejših, odkar igra Primorje v Iliri v tem izločilnem tekmovanju pa je bila sploh najvažnejša. Zato se je tudi danes na-fVralo okrog 1500 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili zanimivi in vseskozi napeti igri, četudi ni bila na taki višini, kakor smo današnja nasprotnika imeli že jiriliko opazo vati. Gledalci niso odšli zadovoljni z igrišča niti z igro, najmanj pa s sodnikom, ki je s svojo današnjno presojo pravil gledalce iz ravnovesja. . ... .... , , . Moštvi sta so pojavili na igrišču v teh-le postavah: „ _ , ., Hašk: Grims — Slivak, Golac - Wolf, Gayer, Kunst — Jercn, Fink, Horvat, Delne rt, Sram. Primorje: Logar — Hassl, Zemlja k — Kukanja. Zavrl. IJoncelj — Janezic, Pupo, Jež, Pepček, Uršič. Hašk se nam je danes predstavil v svo ji običajni igri s to razliko, da je svojo teli niko uveljavil šele zadnjo tretjino prvega polčasa in v drugi jioloviei. Prvih trideset minut ga pa skoraj ni bilo videti niti v polju niti pred golom. Edino dva strela je da na gol in oba sta kot neubranljiva tudi ob tičala v mreži. Je ]>a to še vedno stara Ha-škova enajstorica, ki nas je še vselej zadi-vila s svojo precizno kombinacijo in tehniko. Sedaj igrajo še toliko bolje, ker niso vee tako mehki, ampak se uveljavljajo Pole:g onih vrlin, ki so Hašk že od nekdaj dicile, se s svojo borbenostjo in ostrim startom. Vse t.o smo mogli pri današnji igri videti in — kakor rečeno — šele proti koncu prvega in potem v drugem polčasu. 0 vratarju ni dosti povedati, ker ni ime kaj braniti. Branilca sta zanesljiva ojiora vratarjeva, ki domače obrambe sploh nista pustila do strela. V srednji vrsti je Gayer še vedno mož na mostu, kar se je izkazalo zlasti v drugi polovici. Kunst je dobro držal levo krilo domačih, dočim je bil Wolf šibkejši. V najiadu je bila desna stran boljša in je zelo nevaren i u izredno prodoren Jeren, ki je tudi zabil prvi gol. Je pa ves napad jiovezan in se posamezniki dobro razumejo med seboj. Primorjaši so danes začeli tako igrati, da Je vsakdo lahko videl, da gre zares. Kajti v takem tempu kot so danes igrali in s tako požrtvovalnostjo jih le le redkokdaj vidimo. Zato so bili celih 30 minut v absolutni premoči in so nasprotnika tako potisnili v ozadje, da smo ga jedva videli. Toda žal, svoje premoči niso mogli zrabiti, ker napad nima strelcev in ker se vse preveč, obotavljajo pred golom. Pepček je delal v prvem polčasu za dva, toda sam ni mogel vsega. Pupo je bil najšibkejši mož v napadu, kajti on se ni upal streljati na gol, ampak je. še iz tako zrele pozicije raje podai svojemu sosedu. Jež je tudi malo prepočasen, Uršič je pa preveč čakal na ugoden trenutek. Toda napad je le v prvem polčasu, četudi ni nič napravil, kolikor toliko ugajal, v drugi polovici je močno popustil kar je sjiričo ostrega tempa v prvem polčasu, ki so ga. sami diktirali, popolnoma razumljivo. Isto je s srednjo vrsto, ki je bila v prvem delu igre prav dobra. Tudi o obrambi se da dosti dobrega povedati, toda oba gola pa bo imela več ali manj le ona na vesti. Vratar ni dobil dosti strelov, oba gola, ki jih je spustil, jia sta bila neubranljiva. f O igri sami pa to-le: Predvsem je treba povdarit.i, da bi bil današnji rezultat prav lahko obraten, prav gotovo pa v prvem polčasu. Gostje so dvakrat pošteno streljali in obe žogi sta obtičali v mreži. Premoč, ki jo je imelo Primorje dobri dve tretjini prvega dela igre, bi bilo pravilno izražena vsaj z enim golom diferenco v prid domačih. Toda goli odločujejo. Igrati začnejo črno-beli in že takoj v prvi minuti iztisnejo kornor jiroti Hašku, ki ga ne izrabijo. Kmalu nato je bila zelo nevarna situacija jired Haškovim golom, iz česar se izcimi v 3. minuti ponoven korner proti rdečim, a tudi brez usjieha. Nato pa sledi serija korner je v proti Hašku, in sicer v 10., 13., 14. 15. minuti, katerih pa domači ravnotako niso izrabili. Premoč Primorja je še vedno ve-ika, vendar si pred golom ne znajo jioma-;-ati, da bi napadalci iz tega kaj napravili. .Od i no v 23. minuti ustvarijo izredno nevarno situacijo pred Haškovim golom, ki jo domači niso izkoristili. V 27. minuti sledi zopet korner prot Hašku, a zopet brez spremembe rezultata. Isto se je zgodilo s kornerjem v 20. minuti proti Primorju. Hašk se je naenkrat znašel in v 32. minuti si ustvari pred golom domačinov tako zrelo šanso, da smo že videli siguren gol, a se vsled jirisotnosti in malo sreče domače obrambe ni nič zgodilo. V 35. minuti sledi že drugi korner proti Primorju, pa stanja ne izpremeni. Šele v 37. minuti se je zasmejala Haškovcem sreča: .Teren strelja v jirečko in žotra se odbije neubranljivo v mrežo. 1:0 za Hašk. V 39. minuti pošlje še desna zveza Fink na isti način žogo v svetišče domačih, in 2:0 se glasi stanje v prid gostov. Primorje je nato še pritisnilo ter je izsililo samo dva kornerja proti Haškovcem, in sicer v 40. in 41. minuti, ki pa stanja nista izpremenila. Drugo jiolovico so otvorili s prvim udarcem Zagrebčani. Domači so pričeli zopet z velikim elanom in zato se jim ponudi takoj v začetku izredno ugodna prilika, ki jo pa zo-jiet niso izrabili. V 3. in 4. minuti sledita zopet dva kornerja proti Hašku, a tudi me. V fi. minuti zabije .Tež častni gol, in stanje 2 : 1 se rlo konca ne izpremeni. Haškovci prihajajo vedno bolj v formo, dočim domači popuščajo. V 13. minuti diktiranega kornerja proti domačim Haškovci niso izrabili. Domačim so nudi še ena izredna prilika pred Haškovim golom, toda tudi ta je ostala plen obrambe gostov. Nato pa sledi serija kornerjev proti Primorju. in sicer v 18. minuti, ki rodi dva ponovna kornerja, ter v 22. in 23. minuti; v 27. minuti pa proti Hašku, a niti eden ni vplivni na rezultat. V 32. minuti še en korner proti Primorju. v 43. minuti pa proti Hašku, in sodnik je odžvižgal današnjo napeto borbo. Haškovci so se zadnje minute iz razum-jivili razlogov potegnili vsi v obrambo. Tekmo je sodil tr. Goranič iz Belgrarfa slabo. Mnogo njea-ovih liresoj je hilo pogrošnih zdaj v škodo Hnškovcev. zlasti pa v škodo domačih tako, da se je občinstvo močno razburjalo radi n.iegovih, dostikrat neoo.i-mljivih odločitev. Presoja offside-pozicij je bila Se prav jmsebno šibka. Ne glede na to. da se absolutno ne strinjamo s takim načinom presoje, pa moramo žnl tudi to not najstrožje obsojati gotovi del občinstva, ki je psoval z vsenn mogočimi psovkpmi sodnika. Višek ;ie bil dosežen ob zaključku tekme, ko je letelo nn sodnika kn-nien ie. da je moral pod zaščito policije v garderobo. Športniki, to ni športno! PREDTEKMA Primorje rez.: Jadran 4 : 0. Celje, 3. nov. I Med celjskimi sprotnimi dmštvi posveča največ pozornosti lahkoatletiki SK Jugoslavija. Danes , je priredila na Glaziji že tretjič crosscoimtry za prvenstvo Celja in prehodni pokal SK Jugoslavije. Pozivu k udeležbi so se odzvali naši najboljši te- : kači in je bila ta prireditev ena najlepših letošnjih športnih prireditev v Celju. Zelo razveseljivo dejstvo je tudi, da se je istočasno vršil crosscountry za juniorje, pri katerem moramo predvsem poudariti nadvse lepo udeležbo, kar je lepo znamenje, da ta vrsta športa pridobiva tudi med mladino vedno VCC v prvi' skupini so nastopili sledeči klubi: SK Ilirija (Ljubljana) s 4 tekmovalci, SK Maraton (Maribor) s 5 tekmovalci in SK Jugoslavija (Celje) s 5 tekmovalci, skupaj trije klubi s 14 tekmovalci. Proga za seniorje je bila dolga 7.5 km, približno ista kakor za državno prvenstvo. Proga je bila zelo najwna in je tekla z Glazije na Lavo, nato ob žel. progi do Sanica na Ložnici, preko državne ceste na levi breg Savinje do vojaškega skladišča in od tu preko glavne ceste na Glazijo. Progo je bilo treba preteči dvakrat (2X3400 m) in 700 m 113 'vHuniorski skupini so se udeležili tekmovanja sledeči klubi: SK Maraton (Maribor) s 7 tekmovalci SK Ofimp (Celje) z 9 tekmovalci in SK Jugoslavija (Celje) z 8 tekmovalci. Proga za juniorje je bila dolga 2 km in so morali napraviti tekmovalci 5 rund na igrišču. . . Vreme je bilo zelo ugodno, kar je privabilo na igrišče tudi izredno veliko število občinstva. Rezultati, ki so bili doseženi, so zelo ugodni. Prvi so nastopili juniorji in so bili v tej skupini doseženi sledeči časi: D Cigler (SK Maraton) 7:7.7: 2) Končan L (SK Jugoslavija) 7:9.1; 3) Končati II. (SK Jugoslavija) 7:12.1 in 4) Belaj (SK Olimp) 7:24.2. Kot moštvo se je plasiral na prvem mestu SK Maraton z 12 točkami, na drugo mesto SK Jugoslavija s 17 točkami, na tretje mesto SK Olimo z 21 točkami in na četrto mesto SK Maraton II z 28 točkami. ........ , . Juniorji so dosegli zelo lepe čase m je bil zelo razveseljiv jiogled na dolgo vrsto mladih lahko-atletov, ki bodo lahko dosegli v tej panogi spor a 1 še zelo lepe uspehe, če bodo napredovali v taki meri kakor so pokazali pri današnjem tekmovanju. Vsi 'športni klubi, ki so danes nastopili, imajo v juniorjih svoj najboljši naraščaj. .••„„, Časi in vrstni red v skupini semorjev je na- ^^"'jVrvo mesto med posamezniki si je priboril Bručan (SK Ilirija), 23:21 9 in je s »em posta ^o-™>t nrvak mesta Ce a; 2) Starman L. (SK ltirijaj 23:39.2; 3) Starman A. (SK Ilirija; 4) Osterman (SK Ilirija) in 5) Brunšek (SK Jugoslavija). Kot moštvo se je plasirala na prvo mesto SK Iliriia s 6 točkam , na drugo mesto SK Maraton z Wt&kamiin na iretje mesto SK Jugoslavija z 20 točkarru. ^ smQ ?e m 70pet nrvak mesta Celja, SK Ilirija si e pa kot prvo mošt vo zopet pr i bo r il a pokal mesta delja, medtem ko si ieSK Jugoslavija priborila Pohodni pokal 51 VLlnifkem zboru so bili: Smerdel (SK Maraton) in Celjani: Kocmur J., Plankl, Pletersek, Urbančič in Veble. Tekmovanje je poteklo v najlepšem redu mi zelo dobrem razpoloženju ter brez protesta. Disciplina je bila vzorna, s čemer je bilo delo sodniškemu zboru zelo olajšano. Po tekmovanju so se zbrali tekmovalci v Domu, kjer jih je pozdravil v imenu SK Jugoslavije predsednik g. Prelog, nakar je g Kocmur v imenu sodniškega zbora razglasil rezultate. V imenu fK Maratona se je zahvalil za gostoljubnost g- Smerdel, v imenu SK Ilirije pa zmagovalec, g. Bručan. "Proti trdi stolici, čirom in katarju v črevib je dobro sredstvo naravna Franz-Dosefova grenka voda, če se jemlje večkrat na dan. Rob. po nun. mk-. pol. In nar. /■■tr. S-hr. 15185, 2T,. V. » Mariborski šport Rapid:Čakovečki SK 2:4(0:2) Maribor, 3. novembra. Za tekmo je vladalo po doseženih rezultatih v jesenski sezoni veliko zanimanje. Gosti so s svojo dobro igro dokazali, da igrajo dober nogomet in so posebno tehnično zelo dobro usposobljeni. Sicer je bil njihov nasprotnik Rapid tokrat v zelo slabi formi in je imel še precejsnio smolo. Vendar je zmaga Čakovca zaslužena. Tako) v začetku je bilo opaziti rahlo terensko premoč gostov. V 22. minuti pobegne po desnem krilu Bres-lauer ter zabije prvi gol za C. Rapidov napad nima pravega sistema. V 28. minuti zopet napad C. z desne, branilec Rapida hoče podati vratariu zogo, ki pa je prekratka. Ugodno priliko izrabi Hrebak in poviša mimo nemočnega Pelka na 2:0. V drugi polovici se posreči Rapidu, da po Mariču zmaniša na 2:1. Zmedo pred golom Rapida v 22. minuti izrabi leva zveza Č. in dvigne žogo preko vseh igralcev v mrežo 3:1. Kmalu nato izrabi lep center levega krila Breslauer, ki poviša rezultat na 4:1. Rapid z vsemi silami pritiska. Krainer,u uspe v 35. minuti zabiti lep gol 4:2. Še par men,a,očih napadov in sodnik g. Jordan odžvižga tekmo Zasluženi stari vratar Rapida Pelko ]e ob tei priliki slavil 250. tekmo za barve R. Pred tekmo so njemu in njegovemu tovarišu Fučkanu, ki ie odigral danes stoto tekmo, izročili lepa, primerna darila. Občinstva ie bilo ca. 500. Rapid ima navzlic inkasu 1871 Din in kljub dejstvu, da so gosti stali le 472 Din, še 41 Din primanjkljaja zaradi previsokih davkov. Po tej tekmi je tabela mariborskega prvenstva tale: Železničar 3, 3, 0, 0, 7:1 točk 6. Cakovec 3, 2, 0, 1, 9:4 točk 4. Maribor 3, 1, 0, 2, 4:9 točk 2. Rapid 3, 0, 0, 3, 3:9 točk 0. Kolesarska tekma SK Železničar je priredil danes kolesarsko tekmo. Proga je bila dolga 16 km in je zmagal Rozman. Bern, 3. okt. c, BSK ! BERN 2sl. Tekma lepa, vreme krasno. Vendar bi bil realnejši neodločen rezultat. Osijek, 3. novembra. Concordia (Zagreb) : Slavija (Osijek) 3 : 1. Otomane od 430 Din naprej, m vsi drugi tapetniški izdelki po najnižjih cenah pri: D o 1 n i č a r v Št, Vidu nad Ljubljano (nasproti cerkve). _(t) V Pekingu na Kitajskem znaša povprečna temperatura v žitni 4 stopinje mraza in poleti 25 stopinj toplote. V mestu Kanton na Kitajskem je največja toplotna stopnja 34 in najnižja mrzlota 15. Najbolj cvetoči kraj v Mehiki, je bilo v dobi, ko so si osvojili Mehiko Španci, mesto Cholula, katerega je imenoval pašnski zmagovalec Cor-tez Clurultecal. Za obzidjem mesta je bilo 400 svetišč in 20.000 hiš. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI reglstrovana zadr. z neomejeno zavezo NihlošiCeva cesta štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3%,. § o I Izdaja konsorcii »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek. 'Ireiuie Ciril Kočevar, Tlaka Jugoslovanska tiskarna. Zastopnik: K. C«&