Z NAMI NA POT Andreja Erdlen Na obrobju Savinjske doline Delček Savinjske planinske poti Z imenom Spodnja Savinjska dolina označujemo ravninsko območje ob spodnjem toku reke Savinje – od Letuša do Celja, kjer Savinja zavije proti jugu. Območje Spodnje Savinjske doline je precej gosto naseljeno, včasih je bilo tukaj še več industrije, danes so velika "socialistična" podjetja usahnila – mnogi za njimi še vedno žalujejo. Tudi s hmeljarstvom se ne ukvarja več toliko ljudi kakor včasih – vse več obiskovalcev pa prihaja na pivo v fontano piva v Žalcu, rojevajo se nova podjetja. Še vedno pa je v teh krajih veliko zavzetih planincev, ki skrbijo za to, da se bomo pri njih tudi obiskovalci – planinci dobro in varno počutili. 34 Mit številka 1: Samo ravnina Seveda. Dolina je dolina in v dolini je ravnina. Ampak za nas, planince, kraji v Spodnji Savinjski dolini niso samo ravninska mesta in vasi, so izhodišča za številne zanimive, razgledne in kljub skromni višini vrhov lah- ko tudi zahtevne ture. Mit številka 2: Savinja je čista reka, v kateri se lahko poleti osvežimo. Ja, bilo je včasih tako in še je, a bolj v zgornjem toku reke. Industrializacija je poskrbela za to, da kopali- šča ob reki Savinji v Celju ni več, kopajo se v glavnem samo še v Zgornji Savinjski dolini. Seveda pa si boste, če boste na poti poleti, lahko namočili noge, če ne v Savinji pa v katerem od številnih pritokov. Mit številka 3: Savinjčani so škrti. Takšne pripovedi so me včasih zabavale, odkar pa sem hodila v šolo v Celje in spoznala precej Savinj- čank in Savinjčanov, se mi te pripovedi in šale zdijo brezpredmetne. Rekla bi celo, da me malo jezijo – a kot kaže, se tega slovesa prebivalci ob reki Savinji ne bodo kar tako znebili. Kadarkoli sem obiskala sošol- ke, sošolce, prijatelje v Zgornji in v Spodnji Savinjski dolini, sem vselej naletela na zelo prijazen sprejem, odprte, dobrosrčne ljudi. Kot vedno, sem tudi tokrat zelo dobro sodelovala s poznavalci področja – lokal- nimi planinci, čeprav se prej nismo poznali. Ko pa sva z Mihom nazadnje raziskovala okolico okoli Goljave, se v neki hiši nihče ni odzval na najino zvonjenje in trkanje, čeprav je bilo jasno, da so v hiši ljudje. Pa sva hotela samo nekaj vprašati … Drugič, ko sva sestopala z Gozdnika, sva pred Zabukovico malo zašla in bi za pot do avtomobila morala hoditi tri kilometre po ce- sti. Naletela sva na prijaznega domačina, prenehal je s čiščenjem avtomobila in naju je kar zapeljal do mesta, kjer sva parkirala – kaj bi tako dolgo hodila … Ja, pov- sod naletimo na takšne in drugačne odzive, a spozna- vanje teh krajev – in tudi ljudi – zelo toplo in odločno priporočam. Pogled na Celjsko kotlino s Kotečnika Foto: Franci Horvat PLANINSKI VESTNIK februar 2019 35 Kako, kdaj in zakaj? Če se peljete po avtocesti iz Ljubljane proti Celju, se vam na desni strani ponuja razgled na hribovje Spodnje Savinjske doline. Najopaznejši je brez dvo- ma 1090 metrov visok Gozdnik z značilno stožča- sto obliko. Pred Gozdnikom pa so nanizani vsi ostali vrhovi: Čemšeniška planina, Krvavica, Mrzlica, Ka- mnik … S Savinjsko planinsko potjo, ki so jo društva Spodnje Savinjske doline uredila leta 1972, sem se prvič sre- čala, ko sem obiskovala srednjo ekonomsko šolo v Celju. Takrat so bili hribi tudi nam, ki smo bili brez avtomobila, dostopni. In še veliko časa smo imeli. Iz Poljčan do Celja mesečna vozovnica, potem pa še kakšen lokalni avtobus, ali pa še bolje, kar sošolčeva mama nas je zapeljala do kakšnega izhodišča. Zapra- vili nismo veliko, saj bivaki na vrhovih niso oskrbo- vani. Pa kaj bi jokali za časi, ko so tudi ob sobotah in nedeljah vozili lokalni avtobusi do izhodišč in z njih (Zabukovica, Prebold ...), ko smo pot začeli v Laškem in končali v Zabukovici – zdaj je pač drugače in temu se moramo prilagoditi. Saj gre. Še najmanj hodim po teh koncih poleti. A kljub temu priporočam vsaj en obisk Spodnje Savinjske doline prav poleti. Velik del Savinjske planinske poti smo s prijatelji nazadnje prehodili pozimi, a prav Golja- vo, Gozdnik in Kamnik smo pustili za kopni letni čas. Poti so namreč zelo strme in lahko tudi nevar- ne. Spomladi bomo občudovali nežne cvetice, jese- ni bomo spotoma morda nabrali še kostanj in gobe. Kaj je tisto, kar me v tem delu naše domovine tako privlači? Prav gotovo ne le to, da so ti hribi na poti med Ljubljano in Štajersko, kamor tako pogosto po- tujem. Ti hribi so enostavni, dostopni za vsakogar, lahko se odločimo za krajšo turo, na Homu lahko tudi dobro jemo in uživamo v razgledu na gosto po- seljeno dolino s kuliso Kamniško-Savinjskih Alp v ozadju. Ali pa združimo več hribov, se dodobra na- hodimo in premagamo precej več kakor tisoč višin- skih metrov v enem dnevu in nabiramo kondicijo za kasnejše, zahtevnejše ture. Ko zaključimo turo, imamo več možnosti. Lahko se odpeljemo naravnost domov, če pa je le mogoče, Gozdnik in Malič Foto: Franci Horvat Srečanje z gobarjem Jeseni 2018 sva se z Mihom odpravila na Kotečnik. Na poti pro- ti vrhu sva srečala gobarja s košarico, ki je povedal, da "ni nobene gobe nikjer". Pa ni bilo čisto tako. Še jaz, ki le redko kdaj najdem kakšno gobo, sem se prav kmalu skoraj spotaknila na lepem jurč- ku. Morda pa so jurčki čakali prav na naju. Seveda sva jih rade vo- lje nekaj še pustila za druge gobarje. Saj poznate tisto, da naj ne bi nikoli vsega pobrali? Dopis ob prejeti prvi znački Savinjske planinske poti Foto: Andreja Erdlen 36 preživimo v Spodnji Savinjski dolini še nekaj ur . Jama Pekel pri Šempetru nam bo razkrila svet kapnikov, v žalski fontani piva se bomo odžejali in pri sosednjih stojnicah še kaj pojedli. Vsekakor se moramo pred- hodno pozanimati o odpiralnih časih. V Žalcu je tudi muzej hmeljarstva in pivovarstva. Zaradi vsega tega priporočam, da se vsaj enkrat odpravite v te konce tudi poleti, ko se bo pivo še posebej prileglo (opozar- jam, da čezmerno pitje alkohola škoduje zdravju). O Kotečniku Kotečnik pa ni le hrib, na katerem rastejo gobe. Ima tudi plezalno steno, v kateri pridobivajo izkušnje in se urijo alpinisti. Domači in še z drugih koncev pridejo na obisk, saj ponuja smeri različnih težavnostnih stopenj. Plezališče je dostopno iz Liboj. Če se boste odločili, da ga preizkusite, se držite označenih poti, saj dostopne poti potekajo po zasebnih zemljiščih. Kotečnik z Gozdnikom Foto: Andreja Erdlen Proti Kamniku Foto: Andreja Erdlen Informacije Kako do izhodišč: Do izhodišč se pripeljemo po avtocestni poveza- vi Ljubljana–Celje, ki jo zapustimo na izvozih Šentrupert (če priha- jamo iz Ljubljane) ali Šempeter (če prihajamo iz Celja). Nadaljujemo do Prebolda in proti Trbovljam. Ob potoku Velika reka je izhodišče za Goljavo. Lahko pa iz Šempetra nadaljujemo do vasi Matke in naprej do travnika z oznakami (izhodišče za Kamnik). Avtocestno povezavo zapustimo na izvozu Žalec in zavijemo desno proti Šem- petru do križišča, kjer se levo odcepi cesta proti Grižam in Zabuko- vici, kjer je izhodišče za Gozdnik in Kotečnik, ali pa nadaljujemo do vasi Migojnice (izhodišče za Bukovico). Literatura: Božo Jordan: Vodnik po Savinjski planinski poti, 3., popravljena in dopolnjena izdaja. MDO pri PD Zabukovica, 2002. (Digitalna oblika: www.pd-sempeter.si/Vodnik%20po%20Savinj- ski%20poti.pdf) Marjan Pergar: Posavsko hribovje. PZS, 2004. Zemljevid: Posavsko hribovje, zahodni del, PZS, 1 : 50.000 Na poti se ne moremo izgubiti v kopnem ... Foto: Andreja Erdlen 46 let Savinjske planinske poti V letu 2017 so zaznamovali 45-letnico Savinjske pla- ninske poti. Po letu 1972 je bila še nekoliko preure- jena, vsa leta pa društva za pot dobro skrbijo. Poti so kar dobro markirane, do nekaterih vrhov jih je bilo treba z leti speljati drugače kakor na začetku. Na po- teh bomo srečali tudi domačine, ki nam bodo z ve- seljem pomagali. Opisi na vrhove zajemajo le delček te zanimive poti. Marsikdo bi spet rekel – zakaj bi le zemljevidom v starem vodniku Posavsko hribovje, je bilo raziskovanje teh hribov zame in za mojo drušči- no pravi izziv. In kako zelo ponosna sem bila na prvo značko Savinjske planinske poti, ki mi jo je skupaj s prijaznim spremnim dopisom poslal legendarni taj- nik PD Zabukovica, gospod Ježovnik. Zato, spoštovani planinski prijatelji Savinjčani, hvala za vaš trud in gotovo se še večkrat vrnem v vaše konce – kar toplo priporočam tudi bralcem Planinskega vestnika. Tudi hribi Spodnje Savinjske doline nam lahko po- strežejo z zanimivimi, udobnimi, a tudi zahtevnimi, predvsem pa razglednimi potmi. Planinska društva tukaj so precej aktivna, kar se pozna tudi po dobro urejenih poteh, bivakih in precejšnjemu obisku zani- mivih vrhov, ki so pravi za nabiranje kondicije. Imena in višine vrhov so povzeti iz Atlasa Slovenije. Na vse vrhove – razen na Bukovico – priporočamo vzpon le v suhem vremenu.  m ... in ne pozimi. Foto: Martin Škoberne Cerkvica Lurd v Migojincah, v ozadju Bukovica Foto: Franci Horvat nabiral žige po celotni poti? Strinjam se – a samo de- loma. Ker gre za vezno pot, so nekateri deli res "vsilje- ni". S tem mislim na Ložniško gričevje, del med Goro (Šentjungertom) in cerkvijo sv. Jederti in še do Vin- skega vrha, ko je precej hoje po asfaltni podlagi. Menim, da je mnogo planincev te hribe (tudi jaz) spo- znalo prav zaradi Savinjske planinske poti. V osem- desetih letih, ko za to območje ni bilo še niti planin- ske karte in smo si pomagali kar s poenostavljenim 38 PLANINSKI VESTNIK\ februar 2019 PLANINSKI VESTNIK\ februar 2019 39 Posavsko hribovje Posavsko hribovje Kamnik, 856 m, s severa Kamnik Foto: Martin Škoberne Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 476 m Izhodišče: Parkirišče ob cesti zunaj vasi Matke, 380 m. Sem se pripeljemo po avtocestni povezavi Ljubljana–Ce- lje, ki jo zapustimo na izvozu Šempe- ter. V Šempetru zavijemo desno proti vasi Šešče pri Preboldu in naprej proti Matkam. Iz Matk nadaljujemo vožnjo ob potoku do velikega travnika, kjer so oznake za Goljavo in Hom. Parkiramo na parkirišču ob cesti, nekoliko večje parkirišče pa je 100 metrov naprej. WGS84: N 46,217213°, E 15,118056° Bivak: Bivak na Kamniku, 836 m Časi: Izhodišče–Kamnik 1.20 h Kamnik–izhodišče 1.10 h Skupaj 2.30 h Sezona: Kopni letni časi Vodnik: Marjan Pergar: Posavsko hri- bovje. PZS, 2004. Zemljevid: Posavsko hribovje, zahodni del, PZS, 1 : 50.000 Vzpon: Z izhodišča nas pot vodi najprej čez travnik proti Homu. Vzpenjamo se Bivak na Goljavi Foto: Franci Horvat Goljava stoji južno od Prebolda, na za- hodni strani ceste, ki čez prelaz Podme- ja povezuje Prebold s Trbovljami. Na vrhu so planinci PD Prebold postavili Blažev bi- vak. Vrh je poraščen, razgled se ponuja le na južno stran proti Mrzlici. Kljub skromni višini se je na vrh mogoče povzpeti tudi po zahtevni poti. Zahtevnost: Zahtevna označena pot, v mokrem je v zgornjem delu nevarna za zdrs (zahtevnejši del je zavarovan z jeklenicami). Oprema: Običajna planinska oprema, čelada za zavarovani del. Višinska razlika: 386 m Izhodišče: Parkirišče ob potoku Velika reka, 450 m. Sem se pripeljemo po avtocestni povezavi Ljubljana–Celje, ki jo zapustimo na izvozih Šentrupert (če prihajamo iz Ljubljane) ali Šempeter (če prihajamo iz Celja). Nadaljujemo do Prebolda in nato proti Trbovljam. Za Preboldom vozimo ob potoku Velika reka in še pred cesto za Dom pod Re- ško planino iščemo planinske kažipote. Pred njimi na desni strani ceste par- kiramo (prostora je za 2–3 avtomobile). WGS84: N 46,214684°, E 15,101325° Bivak: Aljažev bivak, 836 m Časi: Izhodišče–Goljava 1.20 h Goljava–izhodišče 1.10 h Skupaj 2.30 h Sezona: Kopni letni časi Vodnik: Marjan Pergar: Posavsko hri- bovje. PZS, 2004. Zemljevid: Posavsko hribovje, zahodni del, PZS, 1 : 50.000 Vzpon: Našo pot začnemo na naspro- tni strani ceste (desno se odcepi pot za Reško planino), gremo čez travnik in prečkamo brv. Sledimo oznakam Savinjske planinske poti (S), najprej desno po kolovozu, ki ga kmalu, za pr- vim ostrim ovinkom zapustimo. Vzpon nadaljujemo po markirani poti do kmetije Huš, kjer je razpotje. Nadalju- jemo levo proti Goljavi. Na drevesu je napis, da gre za zahtevno pot (Zvone- tova pot, poimenovana po pokojnem markacistu PD Prebold Zvonetu Kup- cu). Pot vodi v glavnem skozi gozd in nas pripelje pod krajšo skalno pečino, nadaljuje se levo po zelo strmem, z jeklenico zavarovanem pobočju. Tudi Kamnik je markanten vrh med Goljavo, Mrzlico in Gozdnikom. Že od daleč vidimo njegovo skalnato zgradbo in pristopa na vrh (še manj pa spusta) ne smemo pod- cenjevati. Na Kamnik se podajmo le v su- hem vremenu! Zahtevnost: Zahtevna označena pot, v mokrem je nevarnost zdrsa. Goljava (tudi Golava), 836 m v nadaljevanju je pot strma, občasno si pri napredovanju pomagamo tudi z rokami. Pod vrhom strmina popusti in prispemo do Blaževega bivaka na vrhu Goljave. PLANINSKI VESTNIK\ februar 2019 PLANINSKI VESTNIK\ februar 2019 40 Sestop: Sestopimo po manj zahtevni poti. Pri sestopu dosežemo pot, ki vodi iz Prebolda na Mrzlico, zavijemo desno in sledimo poti na Mrzlico. Po dobrem kilometru se odcepi pot desno proti vrhu Goljave, mi pa nadaljujemo še okoli 200 metrov do razpotja, kjer spet zavijemo po poti desno. Kmalu dose- žemo cesto, zavijemo desno in prispe- mo do razpotja, kjer smo se pri vzponu podali na zahtevno Zvonetovo pot. Za- dnji del sestopimo po poti vzpona. Andreja Erdlen Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Juž- na pot je še strmejša! Andreja Erdlen prečno v levo, kjer opazimo markira- no pot. Čez približno 15 minut pridemo do hiše (kmetija Baloh) in gremo dalje desno po kolovozu. Kmalu se v levo odcepi markirana pot mimo vodnega zajetja v gozd. Pot se vedno bolj vzpe- nja in nas pripelje na severozahodni greben Kamnika. Grebenska, občasno razgledna pot nas pripelje do bivaka na vrhu Kamnika. Posavsko hribovje Posavsko hribovje Goljava (tudi Golava), 836 m Kamnik, 856 m, s severa PLANINSKI VESTNIK\ februar 2019 PLANINSKI VESTNIK\ februar 2019 41 Posavsko hribovje Posavsko hribovje Gozdnik, 1090 m, in Kotečnik, 772 m Bukovica, 584 m Gozdnik je od daleč opazen vrh, upodo- bljen v znaku Savinjske planinske poti, ki s stožčasto obliko in višino 1090 metrov dominira med vrhovi Spodnje Savinjske doline. Na vrhu je skromen bivak, ki ga je leta 1973 postavilo PD Zabukovica in je zelo dobrodošel, če je slabo vreme. Vrh ni razgleden. Na Gozdnik se bomo povzpeli po zahodni strani, sestopili po vzhodnem grebenu in se povzpeli še na Kotečnik. Na tem simpatičnem hribu je PD Žalec zgradilo manjšo planinsko postojanko brez možnosti prenočevanja. Odprta je ob koncu tedna in dobro obiskana. Bivak Florjana Šona na Gozdniku Foto: Martin Škoberne Planinski dom na Bukovici Arhiv PD Žalec Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 284 m Izhodišče: Vas Migojnice, 300 m. Sem se pripeljemo po avtocestni poveza- vi Ljubljana–Celje, ki jo zapustimo na izvozu Žalec. V Žalcu nadaljujemo desno proti Šempetru do križišča, kjer se levo odcepi cesta proti Grižam in Zabukovici. Ko pridemo v vas Migoj- nice, parkiramo na velikem parkirišču sredi vasi. WGS84: N 46,230690°, E 15,158360° Koča: Planinski dom na Bukovici, 568 m Časi: Izhodišče–Bukovica 45 min Bukovica–izhodišče 35 min Skupaj 1.20 h Sezona: Vsi letni časi Vodnik: Marjan Pergar: Posavsko hri- bovje. PZS, 2004. Zemljevid: Posavsko hribovje, zahodni del, PZS, 1 : 50.000 Vzpon: S parkirišča se usmerimo na cesto proti Bukovici (na levi strani spo- menika NOB), ki nas po nekaj deset korakih pripelje do križišča s kapeli- co. Pot nadaljujemo desno po cesti, ki se zložno vzpenja, do zadnje hiše, Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 790 m Izhodišče: Zabukovica, 450 m. Sem se pripeljemo po avtocestni povezavi Lju- bljana–Celje, ki jo zapustimo na izvozu Žalec. V Žalcu nadaljujemo desno pro- ti Šempetru, do križišča, kjer se levo odcepi cesta proti Grižam in Zabuko- vici. Vozilo pustimo v Zabukovici na parkirišču pred Sipexom. WGS84: N 46,208411°, E 15,155760° Bivak: Bivak na Gozdniku, 1090 m Časi: Izhodišče–Gozdnik 2 h Gozdnik–Kotečnik–izhodišče 2.20 h Skupaj 4.20 h Sezona: Kopni letni časi Vodnik: Marjan Pergar: Posavsko hri- bovje. PZS, 2004. Zemljevid: Posavsko hribovje, zahodni del, PZS, 1 : 50.000 Vzpon: S parkirišča se napotimo čez potoček Artišnico, desno po cesti. Po približno 15 minutah gremo čez mo- stiček levo čez Artišnico – razpotje in oznake – Grobišče talcev, LD Goz- dnik 1 h in Gozdnik (do sem se lahko pripeljemo z avtomobilom, prostora je za 2–3 avtomobile). Sledimo označeni poti sprva po makadamu in nato skozi gozd do travnika ter se povzpnemo do lovske koče (klopi in stoli), ki je v neposredni bližini domačije Kotnik. Do sem smo hodili eno uro. Žig Savinj- ske planinske poti je pri domačiji, ne v lovskem domu. Naša pot se nada- ljuje strmo v gozd, pod vrhom je del PLANINSKI VESTNIK\ februar 2019 PLANINSKI VESTNIK\ februar 2019 42 (približno 750 m). Tukaj se odpre po- gled na južno stran hriba. Pot prav do vrha ni markirana. Z vrha se vrnemo po isti poti, nižje pa sledimo markaci- jam po cesti, ki jo nekajkrat preseka- mo z bližnjicami do Zabukovice. Andreja Erdlen zavarovan z vrvjo. Na vrhu stojita križ in bivak. Sestop: Sestopimo mimo križa na vrhu po vzhodnem grebenu. Prečimo gozdno cesto, po travniku pridemo do Zgornjega Beškovnika (staro ime Jozl) in razpotja: Gozdnik, Kotečnik, Šmohor. Z leve pripelje cesta iz Za- bukovice, v desno cesta pelje proti Libojam. Mi pa nadaljujemo mimo do- mačije (Pongrac 154) proti severovzho- du po dobro uhojeni poti po južnem pobočju Kotečnika. Pot privede na sle- me in kmalu smo pri skali s skrinjico kjer nadaljujemo rahlo levo in pridemo na markirano pot, ki se začne vzpe- njati skozi gozd. Pot nas malo pod vrhom pripelje na novo zgrajen kolo- voz, ki vodi do Planinskega doma na Bukovici. Do vrha ni več daleč. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Andreja Erdlen Gozdnik, 1090 m, in Kotečnik, 772 m Bukovica, 584 m Posavsko hribovje Posavsko hribovje