Priloga h 212. štev, „Slovenskega Naroda". RODOLJUB. Glasilo „Slovenskega društva" v Ljubljani, Izhaja 1. in 3. soboto vsakega nieseoa (ali Ce je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskega društva" in naročnikom „Slovenskega Naroda" pošilja se list brezplačno. — Za oznanlla plaftuje se od đvo-stopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. Ce se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — VeCkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSiljati „Narodni Tlakarnl" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru ,31ovonakeg-a dru&tva" v Ljubljani. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 18. štev. V Ljubljani, dne 16. septembra 1893. III. leto. Notranjskim kmetskim volilcem! Dne" 31. oktobra t. 1. izvrševati bođo imele kmetske občine volilnega okraja Poatojina- Logatec - Senožeče-Bi-striea-Lož važno, v današnjih huđih časih cel6 dvojno važno državljansko pravico. Voliti jim bo novega đežel-nega poslanca mesto toli prerano umrlega Hinka K a v-čiča. — „Rodoljub" trudi se sedaj že nad dve leti, dokazati kranjskemu kmetovalcu, da ima poštene namene, da mu je na srcu blagor ljudstva, da ne pozna strahu ne navzgor ne navzđol in v nađeji, da se nam je posrećilo prepričati o tem svoje bralce, usojamo se spregovoriti dane8 tuđi odkrito besedo o bližajoči se velevažni no traojski volitvi. Pokojni naš deželni poslanec, dragi prijatelji in somišljeniki iz navedenega notranjskega volilnega okraja, bil je vaš z dušo in s telom. Sam notranjski kmet, po-znal je temeljito vaše želje in potrebe, ker j* bil v neprestani dotiki z vami in z vso odločnostjo se je pote-goval v deželni zbornici za vaše gospodarske potrebe. Ako ni vsega dosegel, kar je želei, temu ni bil kriv on sam, ampak pomanjkanje denarja, ki se čuti kakor po-vsod, tako tuđi v naši deželni kasi in pa nemalo tuđi — naše nesrečne domaće razprtije, ki so segle že tako daleč, da ćelo nekateri slovenski poslanci ne podpi-rajo svojih slovenskih tovarišev niti v strogo n e-političnih zahtevah, ako so ti tovariši na sumu, da so „liberalci", to je pristaši naše slovensko-napredne stranke. In tak pristaš, goreč narodno-napreden Slovenec bil je Hinko KavčiČ. V tem obziru bil je trd, kakor kraška skala in akoprav je bil, (kakor so morali po njegovi smrti njegovi domaći sovražniki sami priznati!) vnetin uzore n katoličan, se nikdar ni udal naši brezđomovinski škofovski, ali kakor se sama rada imenuje „konservativui" stranki. In tega mu ti ljuđja tuđi ob grobu še nišo mogli ođpustiti. Akoravno je urari uđan v Božjo voljo in previđen s sv. zakramenti za umi-rajoSo, zabranil je nađžupnik Hrenoviški g. Pac, tovarišu pokojnika, zaslužnemu g. deželnemu poslancu dr. Vošnjaku, da bi mu bil spregovoril v spomin par iz srca prihaja- LISTEK. Sre&na dota. Spisala Josipina Primčeva. I. V samotni dolini, obdani krog in krog z goščavo in z visokimi hribi, stala je pred nekaj leti majhna, ubožna koča. Uglajena cesta drži skozi gozd, ki se razprostira daleč na okoli, naposled se pa v ovinkih obrne proti osameli koči. Zahajajoče večerao solnce zlatilo je ravno s svojimi zadnjimi žarki vrhove bližnjih gora in hribov, tuđi naše koče ni pozabilo poljubiti, če tuđi so jo vsi bližnji in daljni prebivaici skoro popolnoma v nemar pustili in komaj še vedć, kje stoji. V tej borni koči stanovalo je dvoje oseb, ločenih od pozemeljskega hrupa in trušča. Te dve osebi sta Šimen in njegova hči Marica. Kako neki, da teli dveh poštenih duš ni vabljiva sreča speljala iz tega kraja? Odgovor na to vprašanje je jasen, ko smo zvedeli, da je ubogi Šimen že leto dnij bolan ležal in je bil v zadnjem času tako slab in reven, da nikdo, tuđi on sam, ni več mislil na okrevanje. Poprej je Šimen še zdrav dan za đnevom z rokama prislužil sebi in svoji hčeri vsakđanjega kraha, kar pa je imel še denarja prihranjenega, to mu je vse dolgotrajna bolezen v malem času pobrala! Živela sta poslej le od tega, kar je Marica pri drugih Ijudeh deloma izprosila ali prislužila. Žalostna stala je nekega dne popoluđne pri očetovi postelji, in bolestni stoki starega Šimena so globoko segali v rahločutno njeno srce, da so jej pri vsaki priliki pri-tekle solze iz očes. Žarki zahajajočega solnca prišli so tuđi v bolnikovo sobo po slovo in mu dali povod, da je še zadnjikrat zbral vse svoje moči, prijel hčerko za roko in jej tako-le govoril; 176 RODOLJ0B Štev 18 jočih besedij. čudno so se spogleđovali tačas na pokopa-lišču Razdrtskem pogrebci in marsikdo je žalostnega srca in žalostnih mislij zapustil prerani grob notranjskega poštenjaka .... Tako nas Izveličar ni učil! — čuli smo mrmrati v pobožnosti in poštenji osivelega notranjskega starcka . . . Nehote* nam sili v spomin ta žalostni prizor, sedaj ko nam je spregovoriti o nasledniku pokoj nega vašega poslanca. Težko vam bo pravo zadeti to pot, slovenski notranjski možje! Že to nedeljo morda, gotovo pa par ncđelj pred volitvijo razlegalo se bo raz notranjsko priž-nico svarilo: „Bojte se brezverskih liberalcev! Tistega volite, katerega vam priporočata cerkev in vaš škof, ki vam je od Boga postavljen za vašega vodnika tuđi v posvetnih političnih zadevab." In ako se vam bo pripo-ročal iz naših, t j takoimenovanih „liberalnih" vrst kdo za poslanca in naj bo še tako goreč katoličan, teđaj boste drugo nedeljo slišali raz prižnico, da ima ta človek na sebi vse smrtne in v nebo upijoče grehe in še sto drugih povrhu, da je liberalec, brezverec, Iškarijot in bogsigavedi kaj Še vse. — „Rodoljub" pa vas prosi, da si vsemu temu nasproti ohranite svojo t r e z n o sodbo. Prižnica ni za to, da bi politiko delala mej slovenskim! brati, da bi zdražbo in sovroštvo sejala — na to opo-zoril je te dni sv. Oče sam ogersko duhovščino v svojem zadnjem pastirskom pismu. Duhovnika treba ločiti od politika, v v e r s k i h stvareh dolžni smo vsi svojim dušnim pastirjera pokorščino, v posvetnih pa jih smemo poslušati le v toliko, v kolikor se nam zdć podučeni in zaupanja vrtdni. V posvetnih stvareh je tuđi duhovnik le Človek — kakor vsi mi drugi. Ako kmet potrebuje sveta v kaki posvetni zađe vi, tedaj bo šel ponekod v farovž, ponekod pa tuđi ne — kakoršno zaupanje pač goji do župnika. In meta tega zaupanja odvisna je zgolj Je od tega, kako postopa župnik s svoj i mi farani. — Ravno to pa velja glede* izvrševanja političnih pravio glede volitev. To, kar se v tej zadevi pove raz prižnico, ne veže nobenega kristijana, to ni verska zađeva, ampak zgolj posvetna, glede* katere gre župniku i n kapelanu le toliko vel jave, kolikor sije jepridobil, kakor vsak drug davkoplačevalec, vsled svojega značaja. To je resnica, katere ne more uničiti tuđi sto propovedij o nas dozdevnih slovenskih brezvercih ne. Bogu, kar je božjega in narodu kar je narodovega! Zategadelj ohranite si svobođuo sodbo, vi notranjski volilci in volilni možje in dobro si poglejte vsakega, ki bi želei postati vaš poslanec. To, da se vam priporoča raz prižnico, vam ne srne povsod in vselej zadoščati. Od naše strani, se vam ne bo usiljeval kandidat, pač pa bodo — kakor se nam poroča — sklicali odlični narodno-napredni zastopniki Notranjske v kratkem poseben shod volilcev, na katerem si boste določili moža, katerega želite za svojega poslanca v deželnem zboru. Lahkega posla ne bo imel vaš izbranec, ako bo hotel biti vesten. Veliko nujnih gospodarskih potreb imate Notranjci, za katere se bo moral potegovati z vso odločnostjo. Glavna stvar bo torej, da bo mož zmožen in marljiv in da pozna vaše razmere. Notranjski rojak bodi torej in pošten narodnjak! In ako izjavi kak tak zmožen mož na volilnem shodu, da prevzame vaše zastopstvo, tedaj se ne strašite upitja, da je „liberalec". Liberalce nas imenujejo tište, ki hočemo; da bo narod neodvisen in da naj napreduje vsestranski in zato se imenujemo tuđi narodne naprednjake. Kdor bo torej četudi v imenu tako-zvanega „katoliškega političnega društva", ki je doslej le zdražbo delalo mej slovenskimi brati, črnil in blatil narodno-napredno stranko kot „liberalno" in brezversko, tistemu obrnite hrbet. Hujskačev ni treba še več v deželnem zboru, kajti hujskači so slabi delavci. Več prihod* njič. Bog in narodi „Hči moja! Solnce je zatonilo za gore in ne vem, če je jutri še vidim, ko zopet prisije izza gor; zatorej ti izročim poslednjo voljo, — svoj testament. Ni mi ga treba opisovati, tuđi prič mi ni treba, ker to, kar imam, je tako malo in neizdatno, da ti sedaj lahko izročim. In to jedino moje premoženje je ta-le prstan, katerega nosim kot najdražji spomin več kakor 15 let. Vzemi torej ta prstan, v katere-m so vrezane črke K. B., zna ti še morđa prav priti in te storiti srečno. Nikomur še nisem povedal, na kakšen način sem prišel do tega prstana, ker nerad sam o sebi govorim. Đanes pa ti hočem ven der povedati, če mi obljubiš, da boš zase* obranila, kar ti bodem povedal in nikomur popred razodela, nego takrat, kadar se ti bo sreća prikazala, katero ti morđa ravno ta prstan prinese. Poslušaj torej! Bilo je nekega večera, ko sem drva sekal v bližnjem gozđu. Tema je bila, ker luno so zakrivali gosti crni oblaki, Dež je jel polagoma rositi in veter je močno pihal, da so se nekatera drevesa k tlom pripogibala. Ker sem se dežja zbal, napotil sem se urno domov. Pospešil sem korake proti cesti, ki drži tukaj skozi gosto dobravo, kar zaslišim neko upitje, kakor da bi kdo na pomoč klical. Stečem proti mestu, od koder se je slišalo upitje in res zagledam človeka, ki se je boril za življenje in smrt z roparjera. Hitro zgrabim za sekiro ter jo dvignem, da bi predrznega malopridneža udaril, — ali v tem hipu zgrabi lopov za samokres in ustreli proti meni. K sreči me ni zadel, krogla mi je šinila mimo glave ter se zarinila v bližnje drevo. Hu-dobnež videč, da hitim tujcu na pomoč, zbežal je naglo ter izginil v gostem lesu. Prestrašenega moža vzdignem in ga peljem v svojo kočo, kjer je tuđi prenočil. Mej potjo mi je pravil, da je bil namenjen v bližnjo graj-ščino, ter da je imel dva spremljevalca, ki sta pa od strahu pred roparji zbežala ter ga samega pustila. Drugi dan zjutraj je mož odšel in jaz sem ga spremil skozi šumo do velike ceste. Ravno konci šume pri cesti izročil Stev. 18 RODOLJUB 177 Politični pregled. Začetkom meseca oktobra sešel 88 bode zopet državni zbor na zaseđanje, katero bo tako viharno, kakor že nikdar ne. Nobena stranka ni zadovoljna, izvzemši Poljake, katerim se godi kakor jadom, ko 80 prišli v obljubljeno deželo. Nemški katoliki nišo več zadovoljni z drobtinami; s katerimi jih krmi vlada, oni zahtevajo po-polno premembo razmer. Čehi 80 do skrajnosti razkačeni, ker je vlada v Pragi razglasila izjemno stanje. Bati se je hudh homatij, ker so Čehi jako odločen narod, ki se ničesar ne ustraši, samo da doseže svojo pravico. Tuđi vprašanje o javnih napisih je postalo jako perece, vrh tega pa je Se ćela dolga vrsta drugih zadev, glede katerih so si razne stranke močno navskriž in prav zato niti misliti ni na to, da bi bilo delovanje državnega zbora uspešno in plodovito. — Isto take ali Se slabie so raz-mere na Ogerskem. Madjari vzđržujejo svojo predvlado le iz težka, zlasti ker se jim Rumuni na vso moč upi-raj0> — Cesar se je zadnje dni udeležil vojaških vaj na Gališkem in na Ogerskem in pri tej priliki izrekel poljskim poslancem svojo pohvalo za njih dobro delovanje, Rumune pa pograjal, ker se zoperstavljajo Madjarom, ki je hočejo raznaroditi. — Tuđi v Bosni ni vse tako lepo in dobro, kakor pripoveduje vlada pri vsaki priliki. Gelo majhna revolucija je tara nastala. Zbrali so se namreč razni hajduki, ki bi radi spuntali ves narod, a vlada jih kraj vsega napora ne more dobiti v pesti. To je pač dokaz, da narod ni zadovoljen z nemško-madjarsko upravo, katera se je tam doli upeljala. — V Srbiji se vršijo sedaj priprave za obravnavo o ministerski zatožbi. — Na Bolgarskem se je unel raej knezom in ministrom Stambulovom hud boj. Knez bi &e rad iznebil Starabu-lova, ta pa se ne mara umakniti in grozi, da bo Kobur-žana spravil ob bolgarsko krono, kakor njegovega prednika. Narod je jako cezadovoljen, zlasti odkar se je izvedelo, da je Stambulov dal umoriti najvisjega cerkvenega dostojanstvenika bolgarske cerkve, metropolita Klimenta. — V Italiji je kriza skoro neizogibna. Denarja ni, na upanje ne da državi nihče nić, troski za vojsko pa rasejo tako, kakor se dohođki znižujejo. Vzlic temu ne mara Italija začeti Franciji prijazno politiko, čeprav bi si na ta način gospodarski izdatno opomogla, narobe, še draži Francijo, to največjo svojo dobrotnico, kateri se ima zahvaliti za samostalnost in neodvisnost. Italijanski kraljević udeležil se je sedaj vojaških vaj nemške vojske in to v Alzaciji in Lotaringiji, kateri đeželi so Netnci vzeli Francozora leta 1871. To je Francoze hudo razkačilo in tega gotovo ne bodo pozabili. — Na Angleškem je gospodska zbornica zavrgla vladni nacrt o samostalnosti Irske S tem pa stvar še ni rešena, ker priđe pređlog še jedcnkrat v državni zbor in ker se pploh ne da spraviti iz sveta. Irci zahtevajo svojo samostalnost in to bodo dosegli prej ali slej; če bodemo Slovenci in ćehi tako odločni, kakor so Irci, dosegli bodemo tuđi kar nam gre. Sicer pa ima Angleška jako nevarne homatija doma. Angleški premo-garji, nezadovoljni s seđanjimi delavskimi razmerami, za-čeli so velikansk štrajk, kukeršnega še ni videl svet. Skoro pol milijona delavcev je praznovalo. Dolgo časa so se angleški delavci vedli mirno a naposled je vender prišlo do velikih in krvavih izgredov, katerim še ni konca. — Tako je vsa Evropa zapletena v mejsebojna nasprotstva in prišlo bi bilo že davno đo vojske, da ne skrbita za evropski mir najmogočnejši iu najodlićnejši državi, Fran-cija in Rusija. Prihoduji mesec priđe rusko brodovje v francoski pristan Toulon, da se znova potrdi zveza mej tema državama in narodoma, zveza, katera bo svoj čas odločevala o usodi sred nj o-evropskih držav in njihovih prebivalcev. mi je ta-le prstan in mi rekel, ako bodem kdaj pomoči v kakej sili potreboval, naj se obrnem đo njega; rekel je, da je doma na Štajerskom ter da je trgovec z lesom. V svoji bolezni bi sicer potreboval podpore od njega, pa sem vedno ođlašal od dne do dne. Tebe, draga hči, ki ostaneš sedaj zapuščena reva, nimam nikomur v varstvo izročiti, kakor Bogu in angelju varhu; rad bi te pa pri-poročil njemu, ki mi je dal ta prstan, ako bi mogel sedaj do njega, če priđeš kdaj k njemu, pokaži mu ta prstan in gotovo bo verjel, da si ti moja hčerka. Po teh besedah je Šimen izročil prstan hčeri, ter jo po očetovsko blagoslovil. Drugi dan je bil Širaen mrtev. Dolgo je še hčerka jokala pri mrtvaškem odru in poslej na grobu, a misel, da se očetu v nebesih bolje godi, kakor se mu je na tem svetu, jo je tolažila. II. Nadejati bi se bilo, da se bode Marica napotila po-očetovi smrti naravnost na Štajersko, da najde omenje nega moža, a to ubogi deklini ni prišlo na misel, raje je šla k tujim Ijudem si kruha služit, kakor da bi koga 8 prošnjami za podporo nadlegovala. Kraalo potem dobila je službo v mestu pri nekem bogatera gospodu. S to službo bila je zadovoljna in v vseh rečah svojemu gospo-darju zvesta, tako da jo je ta neizrečeno rad imel. Njena lepota in milina, priijudnost in poniznost in druge čednosti so storile, da se je vsakomur prikupila. Te lepe vabljive lastnosti mlade deklice so mikale marsikaterega mladeniča, da bi se bliže seznanil z Marico, a ona se ni menila za fante. Nekega pomladanskega jutra — bilo je teden po Veliki noči, — priđe k gospodu, pri katerera je Marica služila, neki mlad, na videz bogat mož nižjega meščanskega stanu. Vprašal ga je, kako je njegovi dekli ime in kako dolgo je že v službi pri njem. Ko izve, kar je prašal, prosi gospođa, naj Marico pokliče in naj ju pusti sama, ker se imata nekaj zelo važnega pomeniti. Marica videvši mlađega moža, bila je vsa iznenadejana 178 RODOLJUB Stev. 18 Dopisi. Iz fit. JTemeJu na Dolenjskera 11. septembra [Izv. dop.] (Preraovanje kobil in dirka. — Ne-katere misli o konjereji.) Danes se je vršilo, kakor že par let pri nas, premovanje kobil in žrebet za okraj Krškega okr. glavarstva in popoludue bila je dirka. —■ Še pred premovanjem pa je izbirala iz polkovnika in živinozđravnika obstoječa vojaška komisija konje za oakup za vojaško porabo. — Konj je človeku najljubša žival Bodi, da je dober pomagač v človeškem gospodarstvu, ima tuđi nekaj priljudoega v sebi, kar ga človeku posebno omili, neglede na to, da je, če je dobro držan in mlad, nekaj kar človek rad vidi: lep, čvrst, pogumen. Posebno pa so žrebeta živali, ki tovražnika imeti ne morejo. Zato je bil tuđi konj pri vseh zgodovinskib na-rođih zrairaj v visokem čislu. V naši dolini, ki se razteza od Gorjaneev do onega hribovja, med Savo in Krko, kateremu je Kum glavar, je đosti konjereje. Naša krma je bolj kisla in ravnina zahteva hitrejšo žival za poljedelstvo, nego je vol. Pri nas je konj tedaj v velikem čislu. In dobro je pogodila kranjska kmetijska družba, da si je Št. Jernej izbrala za sređišče vsega onega, kar zadeva konjerejo in posebno rejo hitrejših, vročekrvnih konj na Dolenjskem. Tu je tuđi jeden najlepših krajev Dolenjske, rekel bi vse Kranjske in v tej okolici živi prečoj dober kmet. Tukaj je največja štaeija žrebcev in tu se vrši premovanje ter dirka in tukaj bode letos e. kr. kmetijska družba s po-močjo kranjske hranilnice napravila hlev in tekališče za žrebeta. Dolenjci ne moremo kmetijski družbi in onim zavodom, ki to velevažno družbo gmotno podpirajo, zadosti hvaležni biti za vse, kar je dozdaj v povzdigo konjefeje na Dolenjskem že storila. Komaj par let se intenzivneje v to svrho dela in se je že dosti na boljše obrnilo. Prej se je brez đoločenib smotrov tako meni nič tebi nič redilo, zdaj sa pa že vprašamo, kake konje hočemo rediti; kako ž njimi ravnati, da večji denar za nje do-birao. Seveda, v par letih se še ne more zahtevati od nas dosti posebnoga. — Ali Se 5—10 let in preraovanje dirkanje v Št. Jerneju pokazalo bo živali, ki bodo pričale, da se ni vrgel denar v Krko, ki se je za pozdigo konjereje na Dolenjskem uporabil. Materijal kobil, ki se je letos na preraovanje pri-peljal in sicer onih z žrebeti, ni bil prav povoljen, Še ni na vrsti novi zarod. Ali triletne kobile kazale so že napredek. Komisija za nakupovanje konj za vojaške na-mene ni našla dosti konj. Kranjska kmetijska družba iz-poslovala je tuđi, da pridejo vojaške komisije tuđi sem na Dolenjsko in ministerstvo poslalo je polkovnika ravno na dan premovanja in đirkanja sem, da vidi, kaj ima in kaj še manjka. Seveda je ta strokovnjak zamogel še malo lepega najti, ali vzel je seboj prepričanje, da se tu v tej veliki ravnini da s konjerejo veliko doseči in ta gospod bode gotovo ministerstvo opozoril, da žal ne pošilja naj* boljših žrebcev sem v naše kraj«. Ta polkovnik je našel, da so naši konji preveč razdrti ter predolzega „bicelna", premalo, kakor bi rekel sklonjeni (geschlossen). Vprašal je, kake žrebce imamo in potem se mož ni čudil. No-beden naših žrebcev mu ni ugajal. Dobili bomo nemara druge žrebce in vsaj jedncga lahkega Noninca, ali ka-cega lepega žrebca iz Kladruba. — Zadovoljni moramo biti, da sploh dobimo v naš kraj vsaj to, kar smo do-sedaj imeli, ali, če pogledamo na Mad/'arsko, najdemo tam med cesarskimi žrebci vse druge živali. Tam seveda imajo privatni dosti lepega v tem oziru, pri nas na Dolenjskem tega ne moremo imeti, ker tuđi naše velepo-sestvo kuha v tem oziru z vođo. Trebalo bi tedaj, da se država za to bolj pobriga, ker prvič dobi več đavka in drugiČ več za vojne smotre sposobnega materijala. in ni si mogla misliti, kaj da hoče in odkod da je. Pa kraalu se ji je začelo daniti, ko ji je gospodič rekel, da je po okoliščinah zveđel, da je ona hči nečega ubozega koČarja, ki je pa pred tremi leti umri. Povedal jej je, da je s Štajerskega, sin nekega tamošnjega trgovca. Oče je pred tremi meseci umri ter mu naročil, naj nese pismo z denarjem nekemu revnenm težaku ali kočarju na Kranjsko pri trgu P......., ki mu je nekdaj življenje otel. „Res je res, blagi gospod," odgovorila je Marica, „moj oče so pred tremi leti umrli in jaz sem njih jedina hči. Še na smrtni postelji so mi poveđali dogodbo, kako so nekdaj po srečni naključbi nekemu gospođu življenje oteli. Ta gospod so bili torej vaš oče?" „Da, moj oče so bili," odgovori mladi gospod, „Konrad Blagič so se pisali. Dva dni pred smrtjo napisali so pismo, priložili đenarje in je meni izročili, naj je nesem na določeno mesto. Drugi dan, ko sem mislil na pot odriniti, so umrli in tako sem bil za nekaj dnij zadržan. ZhIo žal mi je, da pridem danog za vašega očeta tri leta prepozno in obža-lujem, da srao tako pozno zvedeli o nesreči pokojnikovi, iz srca radi bi mu" pomagali iz revnega stanja. Kako neki, da se nišo sami do nas obrnili?* „Oče so mi še-le na smrtni postelji vzrok poveđali, zakaj vas nišo pomoči prosili, rekli so mi namreč, da bi bilo nespođobno za kako dobro delo plačila jemati. Istega večera dali so mi tuđi ta*Ie prstan, z naročilom, naj ga vašemu očetu pokažem, ako pridem kedaj do njih!* Pri teh besedah pokazala je Marica mlađemu gospođu prstan, na katerem so bile urezane črke K. B. „Resnično, to je prstan mojega pokojnega očeta,a spregovori ginjen mladenič. „V dolžnost in čast si štejem, ako morem seđaj očeta nado-mestovati in vam te dobrote povmiti.8 Avguštin, tako je bilu gospođicu ime, bil je jedini đedič po svojem očetu Konradu. Iskal si je ravno tovaršico in spremljevalko za svoje prihodnje življenje. Zdelo se mu je, da kot hvale-žen sin ne more boljše povrniti rešitev življenja svojega Stev. 18 RODOLJUB 179 Mađjarski konji slove* tuđi v inozemstvu, in istotako konji prekmur8kih Slovencev in onih okolo Ormoža in Ljutomera; tuđi dolenjski konji bi vsaj s prekmurskimi lahko tekmovali, zdaj v naprej vsaj ložje, ker ne bo vožnja iz Vidma v Novo Mesto ter vožnja lesa, železnine iz Fužin in drugih krajev toliko še mladih konj ugonab-Ijala. — Upati je tedaj, da nam bođo tuđi vojaške komisije pripomogle do žrebcev, od katerih bo pričakovati lepega, plemenite ga zaroda. Premovanje ter dirkanje letos ni bilo dosti obisko-vano. Malo je bilo ljudi. Drug. d je tak dan, kakor praznik in na tisoče priđe ljudstva vkupe. — Naši gg. župniki imajo dobro oko za dobrega, lepega konja, sami jih radi redijo. Oni so torej tuđi poklicani v konje-reji dati dober izgled ter poduk; — ali v nečem bi se morali le udati občni želji, ki bi hotela imeti premovanje ter dirkanje vnedeljo, nepa na delavni dan. — Saj bi se lahko tak dan služba božja vršila le zjutraj za rana, vsaj pri nas v Št. Jerneju. Koliko ljudij prišlo bi vkup in koliko konj bi se pripeljalo! Na delavnik se pa kmet težko odtrga. Dirka bila bi v nedeljo živahno tekmovanje, dočim je tako, kakor danes bila mrzla stvar. Pa še ponedeljek I — Ponedeljek je v Novem Mestu te-denski semenj in jeseni so tam večji prašičji semnji. — Naša kmetijska družba veliko stori v povzdigo konje-reje na Dolenjskem. Naš kmet si pomaga, kakor si more, ali navađna dva kolesa s šfcango in mej kolesi škatla in v njej kočijaž, to je morebiti boljši vebikel, ko navadne štirikolne lojternice, ali lepo ni videti. Kaj ko bi si slavna kmetijska družba par dvokolnih »gigov", recimo pet omislila! — Vsak bi rad kaj plačai za porabo istega pri dirki in dirka imela bi malo lepše lice. V komisiji, ki odločuje premije za najboljše živali, ne najdemo nobenega veščaka izmed đolenjskih kmetov, ali sploh konjerejcev. Malo je na tem, ali ljudstvu se dobro zdi, če se tuđi kak mož iz domačih krajev vzame za sodnika. Vsaj pospešuje to večje zanimanje in ta mož, ali recimo, dva taka se lahko vprašata, kake napake je komisija našla na tem ali onem živinčetu, ko tega zđaj ni lahko možno, ker veščaki komisije lahko ođpotujejo, na dan premovanja pa ni lahko priti ž njimi v razgovor. Letos so se v dirki pokazali tuđi nekateri z dvema konjema. Ta mise! je dobra in zasluži, da se bolj neguje. Dobro bi bilo, da bi pri nas v Št. Jerneju vzel kak odbor v roke skrb za olepšavo dirke ter skrb za to, da bi pridobival kolikor mogoče đosti in spretnih dirkačev in tuđi skrbel za to, da se dobijo vožnje vajeni fantje, ki bi se pri nas lahko najti in vežbati dali. Dirka v Št. Jerneju bi morala biti lepša, več ljudi gledalcev bi se moralo zbrati in bolj svečano bi se moralo vse vršiti. Je vse še prepremitivno. Bojim se, da se bode zanimanje vedno bolj zgubilo, če se stvar drugače ne uredi. Vsega ne smemo nalagati g. tajniku kmetijske družbe, on itak dela v tem oziru za dva dobra delavca. Gosp. Smuk, c. kr. stražmešter je dober pomagač ali tuđi ta je premalo; naš župan, g. Poljanec je pameten mož, naj bi za prihodnje leto sklical tak odbor: vzame naj v odbor take može, ki bodo kaj denarja v to svrho dali in kaj delali. Tako bi se že prej Ijudje opozarjali na dirko, vedelo bi se že prej, kaj priđe na dirko in bi se pred dirko že lahko kaj povedati dalo, kaj bo videti. Ali vsaj lepše bi ta odbor vso dirko urediti imel, zlasti glede konjskih oprav in voz ter spretnih kočijažev — Št. Jer-nejčanom bi prišlo po dobro obiskovanih dirkah preeej dobička in občina Št. Jernejska bi pred vsemi morala za nje skrbeti. S—c. očeta njegovemu pokojnerau rešitelju, kakor če se jedini njegovi hčeri hvaležnega skaže. Ker se mu je njena kra-sota, njena prijaznost in milosrčnost takoj na prvi pogled prikupila, nagovoril je zapuščeno siroto s sledečimi besedami: Kakor vidim, dragu deklica, ste brez vodnika na tem svetu; za tega vodnika bi se vam jaz ponudil, ako bi me hoteli vzprejeti. Moje srce mi pravi, da le od vas spremljan in na vaši strani bi mogel viharno pot življenja nadalje vati in srečno konca ti." Marico je oblila ruđečica. Beseda ji je zastala in dolgo ni mogla prijaznomu Avguštinu odgovoriti. Delj časa zrla mu je molče v oči in s tem molčanjem ovadila, da se Ćuti njenega srca popolnoma vjemajo s čuti mla-denčevimi. Ko jo je prva iznenađenost minila, rekla je Avguštinu, kateri jo je neprestano zvedavo gledal priča« kovaje odgovora, a sramežljivo pobešenimi očmi: „Res, nevređna sem tolike časti in sreče, blagi moj gospod. Ali jaz nimam nič premoženja, le to imam, kar si z ro-kama prislužim; nimam ne sorodnikov, ne znancev in prijateljev. Prava reva sem in zapuščena sirota na tem svetu." „Vse to nič ne de*," ođgovoril je Avguštin, „meni ni mar za premoženje, saj ga imam sam dovolj. Kar mi srce veli, to bodem storil, ne meneč se za druge nebi-stvenosti. Spoznal sem vaše blago, dobro in nedolžno srce, očarala me je vaša lepota; za drugo se pa jaz ne zmenim. Tuđi mi pravi vest, da dolžno hvaležnost, ka-tere moj oče vašemu očetu v dojanji nišo mogli skazati, moram jaz skazati, kolikor je v moji moči, če hočem da mi vest ničesa ne očita." Prevesela sta si segla Avguštin in Marica v roke, in srečna zaroka je bila sklenjena. 180 RODOLJUB Stev. 18 Slovenske in slovanske vesti. (Vsleđ nepotrjeue konfiskacije) 11. št. „Rodoljuba", katero je zaukazalo c. kr. državno pravdništvo, prisodilo je c. kr. deželno sođišče v Ljubljani „Sloven-skemu društvu" kot lastmku „Rodoljuba" za drugo izdajo 11 gld. 72 kr. ođškodnine, katera odškođnina se ima izplačati iz državne blagajne. „Slovensko društvo" zahtevalo je sicer veliko večjo odškodnino, a ker mu je Šio v prvi vrsti le za načelo, se zoper nepravično zni-žanje odškodnina ni pritožilo. (Frememba v vodstvu Alojzijevišča.) Mnogo-letni in za razvoj Alojzijevišča velezaslužni preč. gospod profesor Tomo Župan se je moral za to svoje mesto zahvaliti. Gospođarji tega zavoda nišo bili ž njim zadovoljni, ker je njegovemu varstvu izročeno mladino vzgo-jeval po pravih načelih Kristusove vere, in je ni kvaril in zapeljaval z strupenimi krivimi nauki, kakeršne raz-širja novodobna nenarodna stranka farizejev in hinavcev. (Dolenjska bolnišnica) Te dni prišla sta ogledovat bolnišnico useailjenih bratov v Kandiji pri Novera mestu odlična gosta, namreČ generalni prior reda P. Kasijan G a s s e r iz Rima in provincijal avstrijski P. Emanuel L e i t n e r iz Gradca. Poslopje se že prireja v bolnišnico. V kratkem priđe v Novo Mesto kot voditelj in nadzornik vseh del P. Kajetan P o p o t n i k, korošk Slovenec iz Ziljske doline, sedaj častni prior v St. Vidu nad Celovcem. („Slovensko politično društvo" v Mariboru) imelo je občni zbor v Mariboru dne" 8. t. m., ki je bil mnogobrojno obiskan. Došli so rodoljubi iz Šmarija, Konjic, Ptuja, Ormoža in iz Celja ter Mariborske okolice. Navzoči so bili državni poslanci Mihael V o š n j a k, dr. Gregorec, Robič, dalje deželna poslanca đr. J u r t e 1 a in dr. Rađaj. Govorili so g. dr. Gregorec o notranjem položaju, dr. Hrašovec o javnih na-pisih, dr. Rosina o slovenskem uradovanji, Dragotin Hribar o razvoju obrtnosti mej Slovenci. V društveni odbor za prihodnje društveno leto voljeni so bili gg.: dr. Josip S r n e c, dr. B. G 1 a n č n i k, dr. I. M 1 a k a r, Fran Robi č, dr. Fran J u r t e 1 a, Fr. Kukovec, dr. Ivan Dečko, dr. Ivan K r i ž a n i č in đr. Fran Rađaj. (Občinske volitve v Tolminu) vršile so se te đni. Neodvisna narodna stranka postavila se je odločno v boj proti dosedanjemu županu C a z z a f u r i, ki je družbo sv. Cirila in Metoda imenoval „neumnost". Za-veđni Tolminci menda vender ne bođo pripuščali, da bi tak mož še dalje županoval v slovenskem trgu! Županom utegne bržkone izvoljen biti g. Oskar Gaberščik. (Novo bralno društvo v St. liju) v Slovenskih Gorieah, ki se je slovesno ustanovilo minulo neđeljo s primerno slavnostjo, se je postavilo na trdna nogo. Pri-stopilo je koj prvi čas 51 članov in se bode število gotovo še pomnožilo. (Darila vinogradnikom.) Nedavno razdelila so se darila takim vinogradnikom ua Kranjskom, ki so na novo zasadili vinograde, katere je bila pokončala trtna uš. Deželni zbor dal je v to svrho 1500 gld., država 750 gld. Skupaj se je razđelilo 2150 gld. 73 kranjskim vinogradnikom. (Lokalna železnica.) Trgovinsko ministerstvo do-volilo je kranjskemu deželnemu odboru, da srne izvrševati tehnična pripravljalna đela za lokalno železnico od državne železnice (mej Kranjem in Javornikom) v Bohinj z ozirom na eventuelno podaljšanje te proge preko sv. Lucije v Gorico. Dovoljenje velja za 6 mesecev. Dotična pripravljalna dela so se izročila inženerju g. Seemullerju. (Kmetijska predavanja.) V minulem letu 1892. bilo je na Kranjskom 47 kmetijskih predavanj, namreč 33 slovenskih in 14 nemških. Predavali so deloma kme-tijski potovalni učitelji, deloma pa tuđi drugi strokovnjaki. (Nova posojilnica) se snuje v Brežicah. Žoleti je, da se skoro osnuje ter tako slovenskega kmetovalca resi odvisnosti od nemških in nemčurskih posojevalcev, do katerih se je moral doslej zatekati. (Družba sv. Mohorja) šteje letos 57.398 uđov. To je sicer ogromno število, vender pa opažamo, da se je prav izdatno skrčilo število udov v Lavantinski škofiji. Tara šteje družba sicer 18.217 uđov, a štovilo padlo je proti lanskemu za 1027 in to daje premišljevati. Vsled tega ni moglo napredovati število udov, navzlic temu, đa vse škofije kažejo prirastek, izvzemši še Som-boteljsko, kjer je tuđi pađlo za 22 uđov, ker izpađek je prevelik in tako ima družba v celoti letos 305 udov manj nego lansko leto. Je-li res peša narodna zavednost mej štajerskimi Slovenci? (Zadruga slovenskih posojilnic) objavlja izkaz o gospodarjenju slovenskih posojilnic leta 1892, kateremu posnamemo sledeče: Posojilnic bilo je pretočeno leto na Slovenskem 54 in sicer na Štajerskom 20, na Koroškem 14, na Kranjskom 13 in v Primorji 7; število posojilnic se je torej v primeri z letom 1891. pomnožilo za 5. Prometa imele so slovenske posojilnice 13,326.676 gld. in se je naložilo 6,191.145 gld., posodilo pa 6,115.902 gld. Čisti dobiček znašal je pretočeno leto 72.017 gld., rezervni fondi pa 364 800 gld. Kranjske posojilnice imele so prometa in sicer: posojiluica Metliška 1,233.862 gld., obrtno pomočno društvo Ljubljansko 656.130 gld., kmetska posojilnica Ljubljanske okolice 579.104 gld., posojilnica Vrhniška 479.978 gld., posojilnica Ribniška 401.154 gld.; posojilnica Črnomaljska 220.643 gld., posojilnica Radovljiška 204.274 gld., posojilnica Krška 185.053 gld., posojilnica Kamniška 139.768 gld., posojilnica Logaška 130.940 gld., hranilno društvo Ljubljansko 96.082 gld., posojilnica Žužemberška 83.222 gld. in posojilnica Postojinska 82.458 gld. — vse kranjske posojilnice vkup torej 4,492.658 gld. Stev. 18 RODOLJUB 181 Eazne vesti. (Ređek gost.) Piše se nam z Vrlinike: Na Galle-tovem posestvu v Bistri našli so ljuđje te dni gnezđo crne štorklje, v katerera sa bili trije mladici. Strokovnjaki pravijo, da doslej štorklje še nikdar nišo valile na Kranj-skem, da je torej to izređen slučaj. Roditelji so pitali mladice z ribami, po katere so najbrž hodili v Cerkniško jezero. (Spremeniba pri vojaških plaščih.) Dosedanji vojaški plaŠči bili so po leti pretopli, po zimi pa nišo dovolj branili mraza. Poskuša se torej nov vojaški plačč, ki ima za zimo posebno podli v, katera se da sneti in zopet pri-peti. Tako bode novi vojaški plaše bolj lahek za rabo v poletnera času, po zimi pa bode dokaj topleji, Ako se poskusi izvrše povoljno, uvedel se bode novi plašč pri vsej vojski. (Vinska letiiia na Kranjskem) kaže letos prav dobro, kolikor je namreč to mogoče pri žalostnem stanji naših okuženih vinograđov, katerih je nad polovico uničenih po trtni uši. Kar pa je ostalo še zdravih in kjer se je škropilo, kažejo, da bo dovolj in đobrega pridelka. Lani se je pri delalo 93 220 htktolitrov vina, kar da blizu dva railijona gld., ako povprečno raeunimo hektoliter po 20 gld., vsota, ki se že pozna v naši nebogati deželi. Ker je tuđi splošna letina precej dobra in se je pridelalo dovolj žita in drugih pridelkov, bode se kmetovalec vsaj malo oddahnil. (Nevaren ponarejalec bankovcev.) Znanoga' pona rejalca bankovcev Miho U r a n i č a, katerega so orožniki že dolgo brezuspešno zasledovali, zasačila je žandarmerija potem, ko mu je preiskovalni sodnik prišel na sled, v 1 hanu pri Domžalah ter ga z dvema pomagalkama vređ izročila tukajšnji deželni sodniji. Ko so orožniki prišli v hišo, kjer je bil skrit, skušal je Uranič cei kup ponare-jenib bankovcev sežgati in ploščo uničiti, a orožniki za-prečili so mu to Uranič je doma iz Gline, prišel je sele novembra meseca iz ječe, kjer je seđel tuđi radi pona-rejevanja denarja 12 let ter je takoj vrgel se zopet na isto sleparijo. Izdeloval je precej primitivne falsifikate papirnatih goldinarjev, katere je potem razpečaval in prodaja! lahkovernim kmetom. Nad 20 takih. njegovih žrtev že sedi v preiskovalnem zaporu. — S kraj ni čas je bil torej, da so zasačili tega nevarnega ptička. (Morski volk v Kvarneru) Dne 27. m. m. zapazil je kapitan ladije „Sokol" blizu Crkvenice morskega volka, ki je bil dolg kak polđrugi meter in je plaval skoro četrt ure za lađijo. Potniki na ladiji so prav dobro vi-deli to morsko hijeno. (Mlad zakonsk par.) V Profortu na Furlanskem poročil se je 90letni posestnik Eubianeo z „đeklico" staro 86 Jet. Novozaročenca ođšla sta na pristavo, ležečo v krasnem kraji, da v miru uživata medene teđne mlađega zakona. (Kristus — Nemec) Neki nemški učenjak Bewer, izda! je spis, v katerem skuša dokazati, da je Kristus bil Nemec, to je, da je bil mešane židovske iu nemške krvi! To svoje čudno mnenje utemeljuje Bewer s tem, da je Kristus bil plavih las. (Miliael Hornik) v«lezaslužni preporoditelj in duševni vodja Lužiških Srbov slavi dne* 1. septembra svoj 60. rojstni dan. Lužiški narod bode ta dan proslavil slovesno, da tako pokaže svojo hvaležnost zaslužnomu narodnomu voditelju. (Vrednost gozda.) Iz gozda puhti po noči gorkejši zrak v nezaraščeno zemljo, ker crna prst v gozdu dalje vzdržuje gorkoto. Tako gozđ pomaga, da jeseni ni pre-zgođaj slana. Po dnevu v gozđu izhlapeva mnogo vodne pare in se vsled tega zrak ohlaja. Hladnejši zrak se na vse strani širi iz gozda in mnogo pripomore, da ni pre-hude vročine. Gozd naše vleče slano in meglo in jo zgošča, ter tako pomore, da gro dež. V gozdnih krajih torej nimajo bude suše. Gozđi so dobro varstvo proti velikim viharjem in branijo, da ob hudih nalivih zemlja ne odDese prsti z gora. Gozdi odvračajo povodnji. V gozdu ostane mnogo vode ob dežji po listju in ne steče naravnost dalje, Zaradi tega pa iz gozda ne pridero po plohi hitro vode, ki bi razdirale. Iz gozda se vođa bolj polagoma odteka. Iz povedanega je vidno, da imamo od gozda poleg neposrednih, tuđi jako mnogo posrednih koristij. Zato pa, Slovenci, varujte svoje gozde. (Najmanjši vojaški novinec na sveta.) Nedavno j© bil vojaški nabor v Lireju na Prancoskem. Na veliko iznenađenje stopil je pod imenom Ludovik Beraardo pred vojaš-ko komisijo človeček, katerega je vsak smatral za triletnega otroka. Sprva so vsi mislili, da je to kakšna pomota, ali ko je župan iz njegove vaši potrdil, da je v resnici Lj. Bernarđo, je komisija đovolila, da naj vleče srečko, ali revež ni mogel doseči posode, v kateri so se srečke nahajale. Še le, ko ga je častnik postavil na mizo, potegnil je srečko, d^ mora takoj služiti. Ko se je po-sfcavil pod mero, je njegova velikost znašala 60 centi-metrov, in ta ga je osvobodila od službe pri vojakih. Oni novinec je popolnoma razmerno razvit v telesu in že mu lahka brada diči obraz. (Vsaka biljardua kroglja stane jedno človeško življenje.) Častiti bralci se bodo gotovo čudili temu, a venđer je tako. Vsaka biljarđna kroglja stane tuđi jedno človeško življenje. Arabci prevažajo slonove koati v karavanah iz srednje Afrike do obali. Vaaka taka karavana žrtvuje povprečno do 600 ljudij, ker se navadno dogajajo napadi in umorstva, kakih 30 pa jih pogine na raznih boleznih. Jeden osrednji zob pa daje materijala samo za dvo dobri biljarđni kroglji, ostala kost zoba se porabi za druge namene. Poučne stvari Kako se okna trdo zapro. Namažejo se okviri oken na mestih, kjer se okno zapira, z limom, potom se pa polože na to 2 centimetra široki in precej debeli đolgi odrezki vate in se okna zapro s tem, da se lahko tolče s kladivom, đokler se okenski zapahi ne zapro. Čez nekaj ur se vata dobro drži in se odreže, kolikor je Čez moli. Na ta način se okna trdno zapro m stvar je po oeni. Napajanje živine. Neki gospodar redil je mnogo krav ter je potera mleko od njih prodaval v bližnje mesto. Napajalje pa svoje kravo v neki luži, v kateri je bila nezdrava, stoječa voda. Kar se zgodi, da veliko tistih ljudi, ki so od njega mleko kupovali, zboli na jako nevarni vročinski bolezni ali legru. Zđravniki, ki so to preiskali, so spoznali, da so to bolezon dobili po mleku, katero so od dotičnoga go- 182 RODOLJUB Stev. 18 spođarja dobivali. To jasno kaže in priča, đa živine, ako hoćemo, đa ostane zdrava, ne sraemo nikdar napajati na vsaki mlaki, ampak vselej le na zdravi in čisti vodi. Nftjboljše je pač živino napajati ob čisti studenčnici; ako te ni, potem se naj napaja tuđi ob čistih potokih in re-kah, nikdar pa ne ob kal ni h lužah in mlakah, v katerih voda stoji ter smrdi od raznih rastlin in živali, ki v njej gnijejo. Taka voda je jako nezdrava za ljudi kakor za živino in prav lahko po njej zboli živina in po živini tuđi Ijudje. Dobro gasilno sredstvo je nasičena galunova raztopljina. Ta raztopljina se shrani v slabih tenkih steklenicah. Kadar se prikaže ogonj, vrže se taka steklenica v ogenj. Vođa se hitro izshlapi, galun se pa tako prime goreče stvari, da ne more kisik do nje in torej goreti ne more Saje — dober gnoj. Stroške za čistenje dimnikov lahko nekoliko s tem pokrijemo, da rabimo saje za gnoj. V več krnjih pa saje vsled neveduosti vržejo v kako zakotje mej kamenje ali sipino, da potem tukaj prav dobro vspeva plevel, kar je za kme-tovalca že škodljivo, ker se plevelovo seme potem še drugod zatrosi. Pametni kmetovalci pa porabijo saje za gnoj, Vsake saje pa nišo jednake gnojilne vreduosti, ki se ravna po tem, koliko imajo saje v sebi amonijakalič-nega došeca. Saje pa ne dajo precej svoje gnojilne moči iz sebe. Po letu se to zgodi hitreje, po zimi kasneje. Najbolje je, če saje že jeseni ali po zimi spravimo na vrt. Saje BO posebno dober gnoj za salato, spinačo, zelje, če-buljo in sad no đrevje. Če se s sajami gnoj i, se tuđi r$zni mrčesi manj plode*. Tuđi tratine si opomorejo, če se po zimi malo potresejo s sajami, dobro je pa, če se za sajami potrese še malo kotnposta. Saje so pa tuđi dober gnoj za rastline v loncih, ki po sajah jako dobro uspevajo. Za kratek čas. Hribolazec: „Kako dolgo pa še pojdemo po tej strmini v hrib?" Vodnik: „Samo do vrha še, potem gremo pa navzdol." Pred nekim kraljem je bilo jedenkrat zbranega mnogo ljudstva. Kralj je vprašal ministra: „Od česa pa živi toliko ljudstva v tem mestu?" Minister je odgovoril: „Od tega, da drug druzega goljufajo." X-joterijs*Ue srećke. Gradeo, dne* 9. septembra: 37, 89, 18, 2, 1. Dunaj, dne* 9. septembra: 87, 61, 46, 16, 14. Tržno cene v Ljubljani dne 16. septembra t. 1. gl. kr. Si kr. PSenica, hktl.....7 70 Špeh povojen, kgr. . . — 68 Rež, a .... 6 — Surovo maslo, n . . — 84 Ječmen, , . , . , 6 — Jajce, jedno . . . . . — 02 Oves, „ .... 6 20 Mleko, liter.....—10 Ajđa, , .... 8 — Goveje meso, kgr. — 64 jProso, , .... 6 — TeleCje „ „ - 58 Koruza, „ .... 6 90 Svinjsko n „ — 64 Kroaipir, „ .... 3 20 KoStrunovo n B — 86. Lefia, „ .... 12 — PiSanec.......-—45 Grab, n ... .12—Golob...... . - 181 jFižol, „ .... 9 - Seno, 100 kilo .... 2 35! Maslo, kgr. . .1 104 Slama, „ „ .... 214 Mast, m , . ~ 70 Drva trđa, 4 □metr. . 6'sO Speh friSen . . — 64 - mehka, 4-i 4'80i IMIlIn. zidan, bliza mesta na Spođnjem Štajerskom, na tri težnje, z vsemi gospodarskim! poslopji, vrtom in nekaj zemljo, so po ceni takoj proda. — Veft pov6 „Uredništvo Rodoljuba." (31—1) Slavnoznana gostilna „Poličanski" v Zatičini središfiu in mestu sodnemu okraju ZatiSkemu se daje od 1. Januvarja 1894 počenši pod ugodniml pogoji v najem. (,29—3) Z gostilno je združena tuđi mesarska in pekarska obrt. Natanfineje poizvć se v gostilni „PoliSanski" v Zatičini. Zaupni mož v vsakej fari. Ke2£tOf stoletja obstoje&e, povsod izvanredno zaupanje in spo^tovanje uživajoče domače deuarstveno podjetfe (poroštveni za-klad znaSa Cez 20 milijonov kron), fiegar glavni sedež je na Dunaji, koje je cesarsko kraljevo privilegirano ter je pod vrhovnim nadzorstvom visoke c. kr. državnu vlade in fiegar vse-stransko priznano blagonomo delovanje se razteza po vseh pokra-jinah naše avstrijske domoviue, pooblašča v vsakej f»rl po jednega zuapuoga moža z nalogo, pospeševuti večje razširjenje tega podjetia v dotifinem kraju. Razumne, čislane in v denarstvenem obziru popolno zaupanje uživajofie osebe, koje si želijo pridobiti vedno rastoci postranski zaslužek za mnogo let, blagovolijo naj pod znamko ,,201.101, Graz posllaserucl" v«č poizvedeti. (18-11) Janko Ev. Sire (3o-2) v Kranjl • priporoča svojo zalogo izvrstnega speeerijskega blaga moke in otrobov, žganja, posebno prav fino slivovko liter po 1 gld., domač brinjevec liter po 1 glđ. 80 kr., klobase po 9lL kr., salame kilo po 1 gld., slanino in suho meso po 72 kr. kilo itd. Y Vzprejmo se tuđi ll.C5<3H<3O iz dobre hiSe. Peregrin Kajzelj Stari trg št. 13 (6-17) priporočam slavnemu občin- stvu in prečastiti đuhovščini svojo bogato zalogo lestencev, oljnatih po-podob, zrcal, kakor tuđi vse v njegovo stroko spadaj oče predmete na pr. stekleno, porcela naeto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnice viseče in stojeće, Hermanove bKaltovne svetllnlee in prave krogljasite clliiulre „Patent. Marlan", kaiere luiaiu sumo jaz v zalogl za Kraujsko. JS/tT" Prevzemam tuđi vsa steklarska dela pri stavbah ter jamčim za solidno in točno postrežbo. *"^m Stev. 18 RODOLJUB 183 Ign. Faschinga udove ključavničarnica v Ljubljani, Suknarske ulice štev, 3 pripovoča. bogato svojo zalogo štc«lllnih ognjttšč soliđ- nega dela po najnižjih cenah in vsprejema tuđi vsakovrstna NturUluNka «lela. (7—18) IHF* Zunanja naročila izvršujejo se točno. "39M Založba tovarne Franju Detter ju v Ljubljani na Starem trgu št. 1, nasproti železnemu mostu. Ta se đobi-vajo vsake ,vrste kmetij" skl atroji, ka« kor tuđi Tola-gajnioe, vavne pred tatom in ognjem. P. n. gospođi- njam,šiviljam krojačem in čevljarjem priporočam svoje iz vrstne šivalne stroje flF* mnogo ceneje, nego đ.r-a.gfođ. ""•U za katere tuđi 5 let jamčim (garantiram). (8-18) Popravila izvršujojo se pri meni točno in po ceni. Na najnovejši in najboljši način ia.m.etxi.e zobe in zobovja ustavlja brez ^sakih bolečin ter opravlja plombo-vtiiij» in vse zobne operacije, — odstranjuje seobu« boledine z usmiienjem živca (11—^^18) zobozdravnik A. Paichel, poleg fievljarskega mostu, v Kohler-jevi hiši, I. nađstr. Karol C. Holzer Ljubljana, Dunajska eesta zaloga (12—18) špirita, žganja, špecerijskega blaga in barv. ________________________ 81-81) ^LMikusch^ * lovama dežnikov ( Ljubljana. Mestni trg 15. Adolf Hauptmann to^ra,rrLa (9—18» oljnatih barv, firnežev, lakov in Ideja v Ljubljani, ob vogalu Resljeve ceste Št. 41 v lastni hiši in filijala: Slonove ulice št. 10—12. „NARODNA TISKARNA" priporoča po nizkej ceni VIZITN1CE v elegantnej obliki. Odlikovan v Trstu 1882. Srebrna svetinja. Tovarna peči in glinastih izdelkov Ljubljana (Kranjsko). Vsakovrstne peči po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljlega blaga, elegantne in cene. Cevi za dimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (14—18) Okraski pri stavbah, nakit pri cerkve-nih stropih in okrajkib, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spađajoče stvari. 184 RODOLJUB Stev. 18 rokovičar in obvezarijar Kongresni trg 7. Ljubljana Kongresni trg 7. Velika zaloga vseh kirurgičnih obvez in kilnih pasov. Velika izbira in zaloga vsakovrstnih rokovio iz o. kr. pr. đvorne tovarne J. E. Zacbaria na Du-naji; zavratnikov, manšet, angleških in fran-coskih dišav, mođercev itđ. (i-18) J. Kunčič izđelovatelj soda-vođe "V HiJ-u/foljsizii, v Križevniških ulicah št. 10 filijalka v Lescah, Bleđ, priporofia Čast. p. n. obfiinstvu in gospođom gostilniČHrjetu svojo dobro izdeloval-nico dobre, zdrave, ukusne soda-vode. Zunanja naroeila izvršujejo se točno. (16—17) Brata Eberl Ljubljana, Frančiškanske ulice št, 4. Slikarja napfsov, stavbinska in pofilštvena pfeskarja Tovarna za oljnate barve, lak in pćkost. Glavni zastop Bartholijcvega originalnoga karbolinoja MašČoba za konjska kopita in usnje. (5—18) J. Traun v Ljubljani mehanidnl mlin, tovarna Jeiprenjdka in jeilha, trgovina • ipeoerljo, iganjem, žitom, priđelki in drvami priporofia veliko znlogo svojih izđelkov: pšenično, ajite barve. Kupuje vse tlotuač« pridelke in pvi- porofia mnogovrstna, zanesljivo kaljlva semeun. Ži- vinorejcem priporočam »aduJA ntoka «a iivioo, ker je ceneji in izdatneji kot druga sredstva. (3—18) Zunanja naročita se hitro in natančno izvrše. DSJOS. DERČ stanuje od 4?« t. ili. naprej (28-3) Da Starem tron, Florljanske ulice m 1. Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! lllatilnice, vitle, trieure Cistllne mline za žito rezalnice zti krmo snmođelujoče aparate proti peronosperi tlaeilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ MT 2/2 Praterstrasse Nr 78 "9V Bogato iluatrovani katalog! v nemškem in slovenskem jeziku zaston) in (4'I8 13; pu&tuino prosto. U7-13) Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo. Cene so se znova znižale! Pretupovalcem znaten popust! Udaj« „Slovensko draitvo" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Tiska Narodna Tukama" v Ljubljani,