fnitnlM pHčm i potoiinl. XVIII. ieltnllc. 1940, Mpttmber 20. 10. Mesečne verske novine. Vu Imtnl prfikmurske evang. Sfnjorfje redifal i vttdavnlk t TLISAR JANOŠ, Murska Sobota, Ček računa št. 13,586; ime ,,Duševni Hst" M. Sobota. Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvfinstvo 30 din., v Amerlko 1 Dol., edn« numere 2 din. Izhaja ednOk na mesec. Naprejplačilo gorivteme vsaki ev. dfihovnik i vučitel. Clovek i skuza. Skuza je nebeski ddr. Edna legenda to pravi, gda sta prvi pa> ladi Adam i Eva žalostno i z prignjenov glavov odha'-jala iz Eden pungrada, tč se je eden angel na njiva zgledno z svojim milim pogledom, i kak njiva je etak gledo i premišldvo si je od zemelskoga žitka teva dva žalostniva vandrara, ki sta iz lepoga krdlevskoga ogra-čeka v nepozndno puščavo prišla, se je na njegovom obrazi edna skuza pokdzala, štera je dolispddnola na ete svet. T6 je bio začetek skuze. Ali ne samo legenda, nego človeče vardevanje nam tudi to pravi, da je skuz potoka začčtna vretina nebeski dar. Skuziti se nam ne trbej navčiti, ar jokati žč t^ znimo, gda se narodimo. Zemelski človek se preveč dosta more navčiti od drugi Iu-di, ali skuziti se navči od samoga sebe. Kak žmetno je malomi deteti se hodlti na-včiti. Potreben njemi je ede driigi Človek, k\ ga vči. Kak žmetno je gučati se na-včiti. Tudi tii je potreben eden driigi člo-vek, potrpliva mati, ki njemi pokdže skriv-nost guča. Ali gda hodčči spadnemo, ali gda hudi liidjč oranijo naše srcč z rečami ostroga noža, nišče nas je ne ndvčo na to, da etakšega hipa jokati trbej, nego jočemo mi sami od sčbe. Rdvno to je skuze draga i nevcenjena vrednost, da sino to n^ od človeka od ludi dobili, nego tč potrebno orožje nam je Bog dao, naj mi tak zbo-jujemo edno živJenje potrplivo. Skuza je navkupen, univerzšlen človeči jezik. Skuziti se telko pomemi, kak nemo gučati. Jestejo liidj^, ki včre i včre gučijo i dčnok nikaj ne povejo, i jestejo liidje, ki so samo edno sekundo gučali, potom so se njim pa oči z skuzami napunile i dčnok so dosta povedali. Govor, guč skuz razmi mdlo dete tak, liki seri starec. Dete včasi tiho postane i z bojazlivim poglčdom glčda na svojo mater, gda \o vidi skuziti, jokati se. Skoz guča skuz razmijo eden driigoga stari i mlšdi. Z pomočjov guča skuz ešče tiihinci razmijo eden driigoga. Po tUhlnskom jeziki guč^či človek stoji pred tvoje hiže pragom i fiihinske reči mr-mra od den^šnje velke sukešine i siromaš-tva. Tak misliš, da si pri babelskom tormi, dr z tuhinskoga guča nikaj ne razmiš, ali gda se pa na tistoga čioveka obrazi pri-kaže edna topla skuza, tak čiitiš, liki bi ti na src^ spddnola i tč žč vse razmiš žnjč, ix skuziti se, to je navktipen univerzaini človeči jezik. TL jezik povsod vsa"ki člo-vek razmi. Skuza je obldst. Tdkša obldst, štero dnesden dostakrat na lagojeponucajo. Dnes-dčn ne samo dosta krivi džtindžov, nego tiidi dosta krivi skuz jeste med liidmi. Ludj^ so goriprišli na to, da se z skuzami dosta vsega Ieko dosegne, ar so skuze velka oblast. Nega tdkšega lepoga govora, z šte-rim bi ltidi leži bilo pridobiti, liki z jočom, z skuzami. Edna skuza ttidi več dosčgne, kak edna trda reč, dr je v njej več občtit-nosti. Odč jokajočega človeka vidimo, tam stdnemo, ga milujemo i tudi večkrat žnjim vr^d trpimo i skuzimo se. Z oblšstjov Slran 110. DUSEVNI LIST september 20. skuze je ndjleži premagafi človeka, ešče to najbole trdo srcč, ar skuza z mocjčv magnetizma prime človeka. Skuza je tiidi vrednost za vsakoga edi-noga človeka. Ka bi bilo z narni, či bi ne znaii jokati, či bi se ne znali skuziri? Či bi povoden skuz prehodila našo znotreš-njost, vorazlejati bi se pa nigdcir ne mogla, te bi v nas samo neprestanoma rasle bo-lečine i žalosti. Ka bi bilo z naiisi, či bi se včasi včasi na ednoin tihom raesti, gde nLs zviin Boga nišče ne vidi i čtije, leko vo ne zjokaii i svoji bolečin prenapnjeHo strtino z svojimi skuzami ne zlekohli? Što bi se spomeno z tisti ran, od šteri nišče drtigi ne ve, Ji samo mi, što bi nam na-prejprineso tiste žalostne spomine, šteriso edino naši, či bi se mi z svojimi skuzami ne leko žnji spominali i ji objokali. Velki, požaluvanja vredni sirom&cke bi bili rai, či bi nam ne bilo ddno skuziti se, jdkati se. Skuze so zato draga vrednost za trpečega zemelskoga Človeka. Skuza je vsigddr svedosivo. Nigdar ne teče za samoga sebč, negu vs^gdar jeste nikaj za njov, zakoj trbej, da tečč. Ne skuze skuznatoga človeka vplivajo na nas, nego tisto, ka se nam v njegovi skuzaj pred nami pokaže. Tiste veike bolečine, tužnosti i žalosti občutnost, štera v skuzaj iščejo pot v zvtinešnji svet. Skuze vsigdar od sčbe daleč naprej kažejo, ravno zato so vsigdar svedostvo. Pri odprtom grobi kapajoče žalosti skuze so glasno svedostvo toga, kak preveč so Iflbili tistoga, koga so zdaj zgiibili, i kelko bolečine se je vkiip-ndbralo v tom oranjenom srci Pokoroči-nenja skuze nas opominajo na tisto bole-čino, štero je moji grehov občii^enje v meni goriobudilo. Skuze nas opominajo na ža-lost, ali na vesdjč, i zato so svedostvo. V zgodovini človečanstva je ešče ne bi!6 tdkšega vremena, gda bi skuze bole bile potrebne i bo!e bi tekie, kak pa dnes-den. Liidstva velka vnožina med skuzami zaspi i med skuzami se prebiidi. Dnesden so skuze i človek tesno vbiipzvčzani. Oh kak dobro je to, da nas je Gospodni Bog z skuz dragim darorn obdarfivao. Kak do-bro je to, da daesden Itidje leko gučijo po jez^ki skuz, da sromacke z oblastjov skuz leko odprejo bogatcov mošnjo, da leko objččerno svojo žalost, nevcio, zgii-bičke i tudi svoje veseljč, radost v skuzaj damo naznanje bližnjim svojim. Ali od ko-ga dene svedostvo denešnjega človeka sku-za, ka stoji za skuzami? Pri največ liidi za njihovirni skuzami tarn stoji tista bole-čina, da dnesdčn ntga zadosta kriiha, da je dnesdčn nestaien litrašnji den, da je v Z-Bdgom sfanil (Pripovest z-bojnskoga vrčmena) I. —• No, zda že hhVo idemo! . . . Eičttd nok vzemmo slobod. Z Bogom, mi!a>iati! . . . Z-Bcgom, deca! . . . Dcbri bojle, bfigajte . » . Na to so $e gori odrplo mdle hiže dverl i cela familia je po red! vo iia na dvorlŠCe. Najnapre, napot pHpravleni, naip'c zoifis^rutni bajuii v6ri, za njlm nn g!a?i z-žmetnov ladov tiivšrllica, Zda bi mogla pridti vlretoga tfila, grbaie rokč si muždž^^s, stšra n'{&m!ca, all čvetčro frlški vrfiii jo jo že pri tom drfigom prdgl hižs žrabolič prehitill i napre vopršli tia di/orišče. - Ejnje, ejajes donok bi skoron nfka po-zabo. Pipa mi je vu vsagdsneinjem kaputi v žebki ostala i brezi te js nindri ne iflovek celi, — «e jc naza obrno Čer Ferko l notri se je nspdto. ~ Ncdte naza, ar nede ssece! - {e skcciia pred njega šatrU^sjoČa Um. Doli je djšla z-glšve lado na tla i ona je S'a naja po pipo, — No, ali zda pa že hodmo, ar cšče za-ir»Qditi caldem v)ii l uprav »ede sreSe! . . < B6 ? z vami držga dec% Bog z-vami dobra mojn, mi-la mamal Skrb meie na sebe, da vas \n d brom zdrd?ji nijdesi. či n;c te dcb«r Bog do>no pomore.., — Bog z-tebom, z Bdgom, d«agi moj sm — erfž z drgetajoč'ffl! vfisiaoii. z vkup z«klu^c-nlrni k-olransf, za $Snš «e staraijočd. britke skuze tofččs st"ficL; n>Ha mati. — Psineste nii pfiklo z bojoe! — j« opo-minao v petorn letl brdčči Oyuri sinek cčo. — Prlneidrfi ti, prmese-ii, siisno vrii boj — ga j« trditso Čer Ferko tr-a^cga sinek . i komaj je stopo dva slopaja proti dvčrcam, pa je stž.io i proti vkupnoga d^crišJa staROvaoj^ se je obr-ao, vu sebi si m's 65i: — K Ja-iol bratovtnn h\ m\ lQdi trfceh; r.o-tri stopitl i z ništernim! r«Čmi od njsh slobod vzčti i vo se zmiritl žnjirni prvle, kak odidtm, september 20 DOSEVNf LIST Strdn fll. vezdašnjem vremeni preveč dosta trplenja i mantre, I kelko pa jeste takši liidi, ki zato jočejo, ar z nika dosta jeste na etom svčti, i ravno zato je pa maio driigoga, ar je dosta greha, mojega gršha, tvojega greha. Dosta je greha, lagojije, hiidobije, neprijatelstva i zato je prernalo kriiha, lii-bezni, niira i zadovolnosti, za štera se jo-čemo, skuzimo. Ločimo se od greha, bole liibmo, bole venno, bole se vupajmo, bole pošteno živlenje živino, ne bojtno eden drugotni več neprijatelje, tak tno vse meli i nikaj nam ne bo zmenkalo. H Ta driiga žena. (fflelodraina). (Pisao: Gyori Vilmoš. — Poslov. Flisar Janoš) V5ra polnd'č bije, Mrtveci gečLči idejo v5 z-grobov. Okol polnoči se skloncka po obloki, Druge ženč srdce se vu tamni strosi. Sahši se, gor stdne — ,,vu mrtvečem gvanti: Senja je, aFzdenje? Što jeste vuhrambi?! Ka ščeš tti ? Ka iščeš, pokopana ženska?!" Prva žena: »Pitat sem prišla, tebč driiga žena" ,,Edno svilni vlasi dekličko sem iriela, Gde je moja krotka ovčica prelepa?" Drnga žena: ,,Nemrem poma*gati, vse sem doprinesla, Obraaili smrti sem jo jas ne rnogla". la prva žena: ,,Ti mrtvi vidijo, vi živi neiažte! Vu nčbi vsa znajo, to verte i znajte". ,,Dosta je jokala, ne si mogla spati, Makovo pitvino si nje dala spiti, Nj^ni lepi pogied je od pitvi vuspan — Ona spi, — a, ti ne ¦— i vse ti je zamdn"! Driiga žena: ,,Idi, ne niantraj me! Reč tvoja je smrtna... Vkraj, vkraj mi od oči! Gledati te mantra"! Prva žena: ,,Mela sem i sina, diiše mo' lubezen, Vrli i pokoren, nigddr ne okoren, Kak gingav cvetek tihi, kak viahki veter Se je nagibao on, bogao svojo mater", Driiga žena: ,,Okoren je gratao, nika me ne bogao, Na kaianje me je tu nihao, odišao"! Prva žena: ,,Ti mrtvi vidijo, vi živi nelažte! Vu nebi vsa znajo, to verte i znajte! Vo si ga pognala, V-mrzloj zimskoj nočš, — Dabro ds moj sln, li icii i vzemi.od nji slobud! Ne odhšjaj vu srditcsti vu to groztio bojoo! — ga je r^tala starica msti, ali žena nje mi je bianila. — Just neidž! Nevidiš, ka so se skrili. Ni brat, ni iena se zda nekažetn. Geto so se drii goč vsigd&r na dvorlšči vricil, celi dčn nedelajo dugvo, samo nsstregajo, ka mi činimo? . . . Ferko se je z nesfainitm stopaji, z povisnje nov g!a?6v tiižno vieo pd nipot. I kak je dale od hiže odišao, z sadoveiaini drevjem bodoče sadovnjške za sebotn povrgao, se je boie i boie vu duši okmičo. Zamudjene, sloboda ne vzčte: ^sbogom" reči, so ga tezile na srdci. Včne, pri travnikaj pelajočoj peškoj poti se je naza zgledno. 2e je samo (6rem vido z-vesi. — Jaj, da bi bar tak daleč nebi priiao i nebi mi tak silna bila pot, bi naza id — od nji iUdi slobod vzeti! — Z brasklavov dlanov si je doli zbrisao znojno čelo. Dosta fčle k-srdci zve zani mti ga je viekia nsza k indažiijoj hiži«, n\€ zbratanci vk&pncga d/orišča mogoče nlgdar nede več i prl ?sern tom bl vu Božem skončanji počivajočlm mvdulsn\ova 16 domovi-no bsaalt, či bi ga tevl dve reči težkCČa ns bi težila na srdci Vu kasarni jc že n-ka nialo pozšbo z-one velke dužnosti; n^ je čfito na teilko ni^ težkoga bremena. šr sg ga nestmoma tiiidavne vaje, rauj-štre nateliko slekle cd vnčgoga dela vtrefo njc-govo ifilo, ka sc je po veSeraj z- drevenim, nečfl-tečim teloai vt^gno \i na ležtšče. Saiiio gdn so na bojišče ili i sprevajalo je je po všraša cdroda i slofcod vzell od njih, je čfito bo!e i bole težko breiuen na jrdci. Nje-govi tiivšrišje so navdiiieno popevali, m6 so sc na okna vagonov naslanjaiii popreklatov vago-naj veselili, on se je pa v»kot potčgno i tam vu sebi med skuzamt guiao: z Bogom stsni, — z-Bogom stini! Strdn 112. DUSEVNI LIST september 20. Z-hiže vč stirala. Bila, z-cele moči. Zvona dvčr, pri prdgi Se kleččči molo: ,,P(istite me notri!' — Ah zaman je proso. Ti žlva mati si čuti ne štela fo. Tak je k-mrtvoj prišao, ta" na briitiv k-meni, Njega joč sem čfila v-groba globočini, Ksebi sem ga vzela, vu sne ga zibala". Driiga žena: ,,Odldi od mene, reč tvoja je smrtna, Vkraj, vkraj od moj' oči — viditi te mantra"! Prva žena: ,,Ka pa moj tuvdriš, moje decč oča, Zaka povrže dom, od njega odhaja?" Druga žena: ,,Ka včm jas, gde hodi? Druge radosti ma": Ndsladnosti žitka, vesčlnosti zgdnja"! Prva žena: ,,Ti mrtvi vidijo, ga pars. Na diugt den je edna po dosta pofaj ob-hodeča tabora karta prišla k-Čer JanoŠovim. Z junšikov smrtjov preminočega Čer Ferkoja xled-nje pismo je bilo. Tam na krvavogs bojnskoga polž tle, vu slednjoj njegovoj vori je ptsao i od puščenje proso i slobod vzeo od nj h. — Vidiš žena, vldiš! — skuze so oblejale Janoi bratanca, — on je slobod vz6o od n&s, ne je ostao dužen, ali mi sma ajemi dužni ostali. Zda že kak i gde njemi mam praviti: Z ,,B6gcm bojdi 1" — Ksk naj po?ele ? ! — si jc brisala zda tiidi vse bole erdečeJe svoje oči. — Vutro pokdsia dcli z-Šandor sinom %\-rote vdo?ice travnik, ar ovak tam zna preidti i na kvžr prfdti cela krma. Ne je dobiti ni za pg-neze kosca. Pa za kratki čas pride deždževno «renjcn, štero čutijo moje boieče ledevje žc napre. — Dobro je žena, prav mii, hvafim fi tvoj dober tanač! T6 sem želo od t^bes žr setn si že sam m;s!o na to, Na diflgi d6a vgojdno rano je tačno kositi Janoš gazda z-sinom vred travnik. Že davno je ne čuto tak ostro koso, kak zda. I tak je čfilo, ka njemi z-srdca onoga tez^eega bremena pri vsakom rezaji eden, cden falačcc minL, vse bole njemi je ležeie. Na tretji d^a so $e upra? skažavali na n^bi deždževni ktnični obJšcje. Vdovice Čer Ferenco« Strdn 114. DUSEVNI LIST september 20 šoiskoga leta znali očanaš ?" Deca so nr;i ednoglasno potrdila : ,,Že na kond prvoga razrčda so znali, lanl pa ešče bole." Dale sem spitavo deco: ,,Ka mislite, deca, kak je pa te to mogoče, ka zdaj, po dvej mesecaj, tak slabo znajo očanaš ?" Na to pitanje se je oglasila edna deklinica i pravla: ffZato so pozabili oča-naš, ar so gvušno nigdar nej bogdmoiilL" Dale sem nej spitavo. Nej sem vflpo nedužnoj deci postaviti žmetnoga pitanja krivde. Ali tak da bi začuiila, ka se eti more poiskati krivca, se je moja deklinica pa ogiasila, brezi toga, ka bi jo jaz pfto: ,,Dečki so saoii krivi, ka ne vejo več očanaša. Zaka so nej bogamolili ?" Ja, zaka so nej molili ? Od decč sem nej viipo odgovora prositi na to pftanje. Zbojo sem se mogočnosti, ka bi se mi štero dete oglasilo s strašnov sodbov: ,,Zdto, ka so te tvoji stariši pustiii brezi molitve spšt iti i stanoti! Tvoji stariši so tak vsega krivi!" Ja, ja! Stariši, niatere i očetje so krivi, ki svojo deco ne včijo bogamoliti, nego ceio dopustijo, ka ešče to pozabijo, ka sq se v šoli ndvčila, Šola i dom, cerkev i držina morejo ve seno je žs z vekiega iaia z tra^nika domo sprdvieno. Te slednjen voz sOhoga senš je že tfldi na poti bio protl donii, Čer Jšnoš je \t pe lao domo z-junc-. Žalosina vdovic^ je z rasojami I grablami m plečaj šla za ko!i. Janoš cd zgoraj na sene sedeči, je gaao jiince. Ne je trbdo te vdobrom redi držane stvar^ nagibati, sami od sebe so se paščiie: čutivši se bližajučega vlh€m. Hitro valsjoče, eden toga ovoga tirajdče, krmčne obldke je gledao, v-nj^ se zagiedavii, fak da bi ešče nigdar ne vido tškži. I ednok se nje-mi je tak vidlo, da bi z-ednoga sveklcga oblaka kraja Ferkč brat potisuo Y6 glavo iz-rckovnje-mi slobod kivno. — Ka je to svšk? — je staaola vdovica, z-ceste kraja, čitdiivajoSa se, kak je čer J&noš doj pfisto na n\€ glayo bič i z-ponoienim krš-čškom proti nebi zamajotno, g!Ssno se je nsk!a*-nj»o proti obldčnoj nčbi: — Z Bdgom stani! ZBogom stani! F. J. pač vkilper delati. Do.n dale more zidati, nej pa riišiti, ka je sola zazidala. Proti deci, štera se doma preklinjanja vči mesto moiitve, sta šola i cerkev ali brezi moči, i te ie moreta piistiti dale iti po poti pogiiblenja, ali se pa njima po-sreči, odvrnoti je s poti greha, i te po stavi med stariše i deco globoki prepad, šteri ločš sinove kmice od sinov svetlosti. Stariš?, kf dopustffe naj vaša deca pozabijo v šoii i v cerkvi navčeni očanaš, če te vi v^kšo moč meli oad svojov de-cov, kak šola i cerkev, če do vaša deca brezi moiitve nadaljdvaia p6t žifka, te do z vami vred pogublena. Ce ta pa šola i cerkev mela vekšo moč nad vašov decov, če semen bože reči prinese sdd v srcšj vaše decč, te do se vaša deca vkraj mogla obrnoti od vas i se v vašoj družini spunijo odločne, po-gajanja ne poznajoče reči Jčzuša: wAr sem prišo odiočavat človeka, to je: sina proti oči svojemi i čer proti materi svojoj i sneho proti svekrvi svojoj. I neprijateije človeka bodo ti dotnaoji njegovi. Šteri lubi očo, aii mater bole liki menL, nej je mene vreden". D. Ka Bog čini, vse je dobro. Peter apoitol je edndk v edno noso kraji-no potuvo. Med poijov se je eden iiihinski van-drar pridciižo k nfemi. Od tcga mao sta vkiiper potOvala. Večer gda je sunce že zajšlo, sta k ednoj maloj kučicf pnila, 76 male hiže gospo-d&r njiva je etak spr^jao: Siromžk človek sam, ar sam pred kratkim vremenom vse svoje pre-moženje zgiibo, ali zato vama na noč rad dam mesto. Vgojdno pr*o liki bi se na pot ?ze!a3 Petrov potni tiivarjl gorivužge tog* dobroga člo-veka tnalo hižico. Oda sta se od daleč uszaj-zglednola, vldla sta, da je hiža v ednom samom plameni bila. Peter pa razburkani kara svojega potnoga luvariša erkOči: kak s! li mogo naprt-viti tomi dobromi človeki takšo nezahvalnost ? 1€ lirornak človek naraa je streho dao i ti si njemi donok gorivužgo njegovo edino prernože-HJe> njegovo malo hižico. Te den proti veččri sta pa preveč trudniva priila k ednoj hiži. V6rt njiva je z velkov ra- september 20. DOSEVN! LIST Stran 115 dustjov nctrizvno v svofo hižo. Li ssnso pridita notri, hodita, at v!dim, da sta sirosaita vandra-ra, potrebnlva sta počinks, rad ?sms daoi salaš, ar me je dnes preveS selka rsdcst desčgnola. PoglednUa efo krastio zJžto kupfco. Eden sta>i neprijatel mi \o je poslo, kak znak zs čritve. Gda sta pa ? gojdoo dale šla, Pcirov p6tni tftv&riš ednok satno volegne pod pla^čom skrito i ?k?šd-njeno z!aio kupico, Peter njerai pa razburkano pra?i: Č!ovftk, ksk si pa rnogo kaj fL3r$ega vLi-nisi. Vidfš tč človek na^a je z radostjc^ dso salaš, gde sva si počlnola i na toplom sva biia i tš si ds doiok vkradso njtgovo z*ato kupico, itercj se |e tak preveč vesello. Na veččr sta se našiva pdtnika pa zglaslla pri ednoj hižit malo toploga m^sta sta proslla za noč. Tti njiva je edna srečaa i bišjžena dru žin» sprej^ a, OČa, mati i eden lepi i zdrav poj ¦ bič. V gojdno je Peirov potni tQvšdi na t6 pro-so startie, naj dopiistijo, da bi njlhov sln na eden f*!at žnjima id i bi njisia pot pokazo. Ro-ditelje so tu radi dopustiif. Gda so pa prlšii k vode i prek sq šH po brvi, Petro? tflvariš je toga pojblča nsednok samo notrisOno v to g!o« boko vodo, v g?uino smt, gde se je tiidi zale-jo. Nesraran?, blšzen žlovek, ka si pa to včino, je skričo na njega Peter? Predvčsraj s; ?užfgo, vceraj si kradno, dnes si pa nedužno dete, sta-tfšo1? edlao vupanje vmdro. Samo se !i hitro cd-strani od rcčne, ar z fžkšim čJovekom več ne$-čem vkiiper potfiFatf, ki samo hiido čini bliž-njim svojim. Nato se ogšasi Petrov potn! ta?ariš: Pazi Peter, 11 sarno pazs, ne preadgii se ^ svojc] s6d-bi. Ar sam jas Boži angeJ. Ti zdaj ešče ne raz« Kiiš tisto, ks se je zgodilo, ali ^časi boš vse razmo Tistomi prvomi človcki sam zato gcri-vužgo njego?c mžlo kučicc*, ar pod svojov hi-žcv, pod n|^nimi riiii takži kinč n^jde, iz itero-ga ne samo, da si novo hižo ižko goriposldvi, ncgo cšče v*e s?oje duge !eko v3?Ja'Ca i eiče njemi dosta ostane za živlenje. Tomi driigomi čfotfeki sam zito odneso njegovo zlato kupico, ar je odznotra zastruplena bila z rnočnim čeme lom. Njegov jalen neprijatel ga tak ščeo od žit-ka spraviti. I tistoga mžloga otroka sam pa zLto suno v globoko vodo, gde se je zalejo, ar či bi %othx&so, žnjega bl velki razbojnik i hadoben človek poststo. Zdaj |e z nedužnov, čistov dtiiov tnro, tQdi roditelje do samo blžjženi spdmenek raeli od njega, či bi pa v živlenji osto, bi tak sebis kak svojiin starižom saoio Salost, trpleaje i prekfetstvo sprsvo. Jeli že raziniš vsc to moj dragi potni ta?šriš Peter? TQdi z natnl se dostškrat k&\ pr!spodob-ncga zgodi v živlenji. Večkrat tak nsisHmo, da nss je Bog ordpao i preveč pokaštigo, pa je li saiuo zžto vfino z oaraš kaj fakšegs, ar nss prc-yeč lUbi i da bi ns| nika dobroga včino z nami. Mi llidjd efi na zemli ii vsigdšr samo žltka nadpačnost vidhao. Zšto se nasj vldi živlerjjž za tsk preveč zstootano i neraziseto. Samo bo-dimo potrpIIvL edaok sso že vidii žttka pra?o fdrbo, gda se nam ^se raztofmači, gcla bomo vse razmilj. Zdaj e$2e dosia ne ra2saSiT.o na etoni svetf, ali pride čas, pdde vremen, gda ^se zarazmimo, gda bomo zato dičili i blagosla^lali Bože sveto Ka B6g čini, vse je dobro, Svžta je njegova vola. Njegvo ravnanje je modro, Njegov dar i nevola. On rae ednok Z skuz ino mok Zna p^ osloboditi: V njem tak nemam dvojUi. H. Dentist PERC EMIL se je vrnil z orožnih vaj in zopet redno ordinira Murska Sobota v Prekmurske banke. hiši Ženski kotfiek. »Odpiisti nam dugč naše .. . \u Bilo js v8ai na frontK V podzemelskom rovi so sedell vojaki vkuper. Kmična noč je gratala, tu pa tam se je Čulo ffičkanje granat, sfrelanje iz puki. A!i vojaki so že pre?eč vajeni na (e glase, niti jih več ne poslfiiajo. Tiho se med sebom zgučdvajo, \\ bole batrivni sedijo ? enotn koti, kadijo i se kartajo. Smrt je tak bluzi, da so se ešče z njov spajdašivali. Ša!e zbijajo, pa niitcrni se na glas zajmej^, Miren, mladi dečko sedi sam v svojem koti v roki stiskava malo čarno knigo, Svdto pisrao. Za čtenje je prekmično ali leži njemi je, če knigo samo v rokaj drži, njegova mati jo je njemi dala, gda je od ddma io. Pred njegovimi očrai stoji mati Stran 116. DOSEVNI LIST september 20. njegova, dober start cbraz se svLti v kmici, i dečko zra, da dorra vroče i trepetajoče moli za svojega sifiL. Teda stopi k njenii tuvaris, velki, raočen mož z sirovim pogledoia i ga hosi za rame. »Halo, deČko, fea stiskavaš knigo, niisiii, da ti kaj pomaga? Misiiš, da te obarje smrti ? Doma bi ostao pri raaternorn kriis, če verješ v te fafcule." Vojak! se tkodožtlno smejčjo. Mladi mož zdigne mfrno sroje oci : },Pusti rne tiivariš, ar (udi jaz se ne vniH&m v ?aše delo, Če naj~ dem v toj knigi svoje blajžcnsteo, je to raoj hasek, Tfidi vatu ne bi škodilo, če bi premžšla-vell, ka bode, gda pridete pred sodni stolec Vsemog62ega.rt Vojato se smej^jo š $e spogle-davsjo z odkritim veseljem. Dobra zabava se njira je pocfidila ! Velki niož pa nadaljuje SYoj pogovor: MPovej no, ka je tak Iepoga v toj kn?gl ? Nam pove tOdi 16, kak se rešimo glada, mrazs i srnrti ?* »Ja, tadi 16 nam pove," odvrnfe mladi vo-jak, »dr šteroGii je dfila s?ta od Bože reči, tisti ne trpi glada, ne čuti mraza i se ne boji smrti." Vojaki utihnejo. Tak velke, t&k pune rnira i ^Opanja so reči mladoga vojaka. Ail ojegov proiivnik tnk hitro ne poj fisti. ,,Ab tak ]e to! I če te vuiro krogla r.a]de i ii odtrga nogo, te ti oa Bog novo nogo, ti pa ne boš prcklinjao onog», šterl te je strelo ?K ,Ne$ ne bom ga ! Ar ravno ? toj knigi nas Bog vči: Odpfisti aam duge naie, kak mi od-pflščamo dužflikom aašitn ! Če me pa Bog po-kaštiga, da zgfibfm kotrigo svojo, te se mirno znajdeai v njegovoj voli." aNorc zmešaai!" zakriči čctnerno te starejši mol i $e obrne. Difigo gojdno tncrejo štirje vojaki od tiste postojanke m patrolo. Med njimi sfa oba na-sprotnika z prv?ejšega večera. Pazlivo plezijo na-prej proti sovražnlki. V logi so nsstžvlene visi-ke ovire z bodžčega drota. Brez g!a$a idejo na-prej, sarao tfi pa tam poka sflha vejka pod nji-hovimi itopšji. Že začinjajo z velkimi škarjami rezati drot, da bi šli dale, feda začne z one stta> ni bliskati l pokati. Sovražnik je opazo mozč \ je preganja s strOUnjora. Patrola more nazaj. Dva prideta brez zadev nazaj v postojanko, dva falita, oni brezverea mdž i vrli mladi dečko. Po dugom moiečom čakanji se ču]e]o vdnej teiki stopaji i žtnetno dihanje. Gd?. se vojaki okoii zgl^dncjo, vidijo, kak te mladl dečko smrtno bledi i ti&dcn ne?.e na plečaj oraujencga tu4ari-šs, šieri ga je clče prveši večer tak hudo raz-žalo. Za silo jo ga zavezali \ ranjenec |e priJo k sebi. Trudno je gledo okoli sebe, te pa je zo-šepetao: BGde pa je mo] rešitel ? Obviso sera tam na bodečom droti, on rne je osldbcdo \ me je csi prineso. Sram me je prcd njiin, ar sem dužnlk njegov!" Pripelali so mJadoga vcjaka k njemi. »Prifatel11, pravi nieiBi. ,,ali mi Iejko od-pustiš ?fi ,,Nej si nii včino nikaj slabogs, nemam i\ kaj odpfistiti". „0, ja včersj sem se ešLe ucrca delo z Boga 1 s T?o]e vcre. Daes sem i\ nevoičeni na to vero". Mladi vojak se sklcni k njcni!. »Nej prijatcl, nevoJčžni rai nesmiš bHL aii navčlti se moreš, vervati kak j;'z, te ti bodclej-ko živeti". *Če ml pa or^njeno ncgo odrežejo?* MTe to morcš vzeti za zssluženo kaši;got ar si izzivao Boga. Ce boi pa vervac v Boga, boš tudi z ednot? nogov srečen človek", MKak se naj včim verpati v Boga?" Mladl vojaJc aegne v žebko i privleč^ z n|^ malo čarno knigo I \o rgnjenci položi na prsa. »Vzerrci prijatel, mati moja ra« je daia to Sv^fo pisnio, naj ti pokaže pot v novo živlesje". ,1 ti tuvarf!?K »Jaz! Jaz nositn reči Bože žej? src«, NavČo sem se že zdšvna najvekžo z'?poved, Odpaičati drfigins, r,aj narn odpfiičeco bode^, Frida Kovatš. Naj nds sliskdvajo, ndj trpimo žalost, ndj smo v česti ali sramoti, naj nam kak-koli ide, samo ostante pri tom, ka sem vam predgo, od koj zndte, ka je td prdva boža reč i evangelium. Luther. Ka ndj žele človek več, ali ka poire-buje bole> kak če znd, ka je po krsti bože deie i pri sebi md božo reč na troši i po-moč proti slabosti i grehi. Luther. Ka ništerni ne verjejo, to ne škodi krsti ali evangeliumi ali cerkvi, nego njim sdmim. Luther. šeptember 20. DOŠEVNI LIST Stra"n 117 Falat kriiha. V sobi mdle ktnčSke hiie sedite dvej žen-ski: edna po prostom oblečena, z velkim pred-pžsnikom pred sebom, poleg sčbe košaro graha, šteroga hitro Ifiičijo njenc pridce roke, druga pa v modernoj, varaikoj obleki. Z varaša je prišJa obiskat svojo sei(ro. Ra"?no je s tetn za poslena, naj spra"zni svoj kofer. Zdaj privieče z njega mali paketič i ga odsu*e. Gda vidi, ka je bilo v papčri, vse vkDper v smetišnico šč6 lii-čiti. A!i siabo je namerila; papčr s svojim zdr-Ž6tkom kmetlci pred nogč sp&dne. Prestrašeno pog!Ldne la s?o)o sestro, potom se skloni i skrb-livo pobere paketič, Falat kruha je bio v njern, falat lepoga, čarnoga kruha, iteroga je ona na poti nej tnogla potrošiti. flZaka ga lUčiš v smet? Nemrem vidiii, če se tak ravna s krfihom. Vslkdar se mi tak vidi, kak bi se človek s tem pregreio proti Gospod-nomi Bogi. Ar kruh je boži da~r i zato tni je sv&i". Tak je korlla kmetica svojo varaško sestro. Ova je z nikakiim zviienim i trmastim ob-ržzom odgovorila: ,,če ičel t^ filat kruha ešče pojestl, sestra, za mojo volo lehko. Meni je pre sfihi. Ali ti si že vsfkd&r tak čfidnoga miš!eaj paičo vu ogradček i na kolens spsidnovži je mo • lo k Bogi naj tl hoharov oči zapre, naj ne naj-dejo to deklino. I ka se je zgodilo? Dekl čka je od nikoj ne znala. Ravno %\ je rokč zsprala notri vu hiži i si je brisala vu brsačo, ki je za dve rami na cvčki visila. Oficer je vse hižo preisko i jo je nindri ne najio. Na konci vu ono hižo odprč dverl, gde si je \k deklička rokč brisala, ali dveri so jo zakrile tak, ka se je ne vidia. On pogled-ne skdz dver vu hižo i tvtk: »Eti tiidi nikoga nega. Lehko idetuo dale". Tak je bila deklina rešena. Tak je zato vedno dobro, či se vu nevoli vu Bogi vupa i se ne laže, ar laž kratke nogč wšl h tro na den prJde. I te se cdkrije iioveka bin i se »rMEfije pred č!orckcr»i i Bdgnm. Za-vfipa se pa na Bogž i ne na laž, tak je Iehko gr.fikn vu dobroj reSStvi. Oa vsc na dobro pri-pela. ~~ S Iv. »Neščem pa, ka bj neznali bratjeodtej, k\ so zaspali naj se ne žalostite, liki omi, ki nemajo vupanje". (1 Tess.4,13.) Lfidje brczi G^anla sa, kyk da bi ves^ii bili. ab. vu $vojso) znciiššnjem so napunjerd z swetskiai fao eza.sifui i žalostl. T6 se najbole te oznanl, gda smrti moiajo vu iica pogieductf, obri itere kmični zapiek netnrejo dale videti. Ali kričeniki sj vUurnnja lfldstvo, nftpunjeni z naj-Y6kšiffi i es&jb!šjženejiim vfipanjem na ztnrtvista-ner/je. Njižii za bojaznostjdv od smrii stoji od nebe&ke svetlosti presunCano viipaaje vu veki-večnostl. Zata zmorejo i tiidi smejo vse sveiske ncfrole i žalosU obiždno preboritl I seostroločiti od oni, kl nemajo vupanja. — Pozna $e to nad nsmi? Je i?sebifla našega žitkri radost, yese!je, oS^adnc-st, troir, moč? Nsdopuitimo naj kakša žaiost kraluje obri na? 1 Ar duh ouoga, ki je z mrtvi zbfido Kristuš^, ožive tiidi naše sirtelno telo. Kfščanska vup&zen je obladnost otri vsak-iega smrtnožalostnog^ straha i^ ddše i je vli danje diiha vu immf, ki je duh liitčzni, moči, vzgoje i bdgabcjsznosti. V edfloj staroj knlgi sani sledčči ni-sučni dogodek čteo: Vu edncj lObeznivoj vučtelskoj fiuiibji ;ie n]'hu?a jedtna hčerklca tŠM&o aa den pred VAčbohodotn mrla. Žalost je prevelka biia vu drfižini, posebno mati se je dosta tožila i jo-kala. Zš tjeden dni sledi so iodifeJje na en ve-čdr čiili, ka rjhov maii štlri Jeta star sinček vu posteli na g'ds guči i gda so posiahšali, so ga čtili moliti: »Lubleni Jezuš, pusti naj m&ji rodi-telje preci hitro iBerjejo, ali hitro, Jezuš čiiješ ti?" Gda ga je oča pito zakaj tak raoli, je fo dejte odgovorilor »Ar sle vi vsigdar tak žalost-ni, pa sem molo, naj bi hitro rnrli, ka bi vž tudi ta k Jezuii prižli gde je moji sestrica i bi pa nazaj tak veseli bili kakpry]e.*TL reči deteta so tim starlšam odprle oči i so zavzeli, ka njim Bog po deteči vustaj kaže to pravo pot trošta i da bi saroo ta pokojna sama gučala žnjimi. — MŽi-vem jss!" tak veli On sam, „1 vi bodete živeli. Mir vekivečnosli ntsčm vam, ki ste z menom tr-peli. Gde sem jas, tatn de sluga tnoj, naj vzeme pravičen lon svoj: koruno nesprhlivo!" september 20. DUSEVNI LIST Strdn 119. m&li slisi. Radostf glas. )}Ar z del prdvde ne bcde pravično ni edno telo pred njim. Ar po prdvdi je spoznanje grcha. Zdaj se je pa brezi prdvie pravica boža skdzala po-svedočena s prdvdov i prorokmi. Pravlca Boža pa po Jezuš Kristušovoj verivu vse i na vse vetvajbče". (Rimi. 3,20-22) Senforžtno sprdvišče. C?str,iki nsšega se nlcrat'. i odposlanci nsši gmsjn so se 5. sect. zbrali k rčdnonui lefnorm spiA-mcl se^iora"ia. Po Sepo« os^etnost, Gus!L/ Addf drflitva se je začnolo s^ravišče v sobcikoj c&rk1?]. Po poidtasnl re*aj sen. inipeUora g. Btmo Jožefa, so poda*!i s?/oje >:?aznadilo g. seolor Kovatš Šttfusi. z* njimi pa dtugt cestuiki i vod ielje nš-stav nsšegfe senioršta. Ar je 6 letnl ^ndat sen. predsedniStva pre-teko, je sprž ?iiče razpisaks volltve scnicra i sen. htšpeUofa. Ver. obč ne do L ?na];j 1941 morejo vposlai' svoj g' Klisiger Antona i je na nje go?o mesto pozvaio g. kap!ina Curman Ludvi ka, Ar je oskrbništvo v njem primernoga člove ka najšlo za voditefstvo D!js;ikog& ricma, je mz-reiilo sobcškoga kaplšaa Darvaš Aladira. kl je že Jšni pcdao o?14vko c.a g^ojo s'fižbo, dužnosli dijaškodomskoga rav^dtela I je ttidš tš posle i to ččsš zavupaia na g Currnana. Ga^p. Bog naj blagoslovi njegovo delo v sliižb! n'-iegi di jsskogs ddma. Apače. V neddo 8 septe^cbra nds jeobis-ko dOhovnik rmše sobclke žnaterne grti^jne, g. kaplan Darvdi i ^ias je v božoj sliižbi kreolo v Hflbčzu« $ ?ern"StI do nalcg^ Gospudaa i do nsše evaogeHča(:8ke vere. Po božoj slflžbi I Go-spadnovoj »veloj veferji imo se zgy?L zil z nji-mi od telkoč svoje male grunjne, živ65e v ra$-torjenosti i nosčče breisen pre?elkog«i dug5. Po podnevi so g k^plan- obiskali riiterne držine, na to so se pa nazžj odpelali v Soboto. Vsi ^pa^ki verniki so r^dostjov szčll dUhovno skrb s'-To|e fs Učite1s!?a sprememba. Gdč. Lippai Elia je z Domanjševec premeščena na Ti-šino. Pozdravlamo jo na njčnom novom slfižbenom mesti! Dobrovolni ddri; na Diiševni list so dariivali ga. Benko Rozalija s Sobote 50 Din. — Na DijaŠki dom so dariivali Cipot Karol s Tešanovec 30 Din. Srčna hyala! Turobni gl&si% Zadnji mesec so se odselili 1 u vegrsi,st z Puconske fare: Cipott Jolsnka v S^^eborc?, stara 18 le-t; vd. F.ifar Iiona, roj. Via] v Brezovci, stara 88 leta. — Z soboškefa* re: 17. sug. Lepo^a Gibor z Šalovec, mo v bolnici v 48 1. %l; 28, aug, Pcdiesek Ana, v S">b>Ji v st^rcsti 81 i, — Z doman/ševske fare: K6cza:i Judj v Dofttanjžovci, star 74 1.; Šžncza Šaidui v D-jmanjšDv-ci, ^t. 77 1.; vd. OSvald Franciška roj. Koltai v Dotns.njiovc}} st. 81 1. — 2 krlževske fare: 14. aug, H^rvat Jožef v Fokovci, star 87 1.; 16. aug. Balčr Štefjn v Kušianovci, st 47 1.; 28 ;,ug. Savjak Peter v Kančevci, st. 69 1,; 31. aug. Peček Adam v Košarovci, st. 71 !. -» Z moravske farei 6. aug Ferencek šlefan z Tešano?ec, star 68 iet; 14. aug. Škalič Jožef z VuSiegcLr.ile, stsr 70 let; 21. Lug. Erniša Ste-f:n z Moravcc, star 62 ldi; 28, aug. Banko Fianc z Moravcc, st«r 65 let. — Z Gor. slaveč-ke fare : 7. se^t. Koz'c Štefan, drž. cestar v po-koji, rojei v Peskovci, biv. v Pertoči 88, sfar 74 ht •— V#e '2aluv:]6Se nšj pcmfri Gospodin Bog, preminjenitn pa n&\ hcdt Krisluš gorista-ne->je i žitek ! Anglija. V Angliji je vldda v vezddš-njem bojnom časi prepovedala zvonenje, ne pri boži službaj, ne pri sprevodaj i ne pri nikši c^rkveni funkcijaj se več ne sme zvoniti, dokeč bojna trpi, Po etom toga samo vojaška oblast leko dopusti zvoniti, i to sarno te, gda bi se z zvonenjom ne-prijatelov prihod leko razglaso. Rusija. Znano je, da je Sovjetska Rusija od 1929. !eta naprej več ne dopu-stila svetiti nedele, nego na mesec je bilo driigi pet dnčvov počinka. Letos od 1. ju-Iija naprej je nedela pž znova svetek po-staia v Rusiji. Tak mislimo i verjemo, da po etom toga nedela tttdi v Sovjetskoj Stiin 120. DUSEVNI LIST september 20 Rusiji znova Boga-molenja posvečeni den postane. Besar&bija. V Besardbiji, štera Kra-jina je zdaj od Romunije nazajprišla k Rusiji, približno 80.000 evangeličdncov ži-vč. V vsej faraj poleg cčrkvi tudi šola stoji, i povs6d črstva znotrčšnja misijon-ska dela opravlajo. Majo hiže za diako-nise, m^jo sirotinske hiže, bolnice, domo-ve za starce i onemogle. Cerkveno živle-nje tudi lepo literaturo ma". Amerika. V preminočem Ieti je B,b~ lijsko driištvo v Newyorki eden milijo bi blije odalo. Dogodki z&dnjega meseca. Celi dLn i celo noč pošilajo Nemci zadnje dni svoje žmetne bombnike nad Anglijo, naj preprdvijo vojaške i industrijske naprave. Ndjbole srdito so bombardirali Nemci London, šteroga prebivaistvo včasi cele noči nemre spati, pa tiidi podnčvi ga zne-mirjajo eksplozije nemški bomb. Več bomb je spadnolo ttidi na palačo angleškoga krald. Pri tej bombardiranjaj vsakši dčn do velki letdlski bitk pride, v šteri oba protivnika velke zgiibe mdta. — Pa (iidi angleški eroplani so močno bombardirali nemŠke varaše zosebno Berlin, v šterom so bombe preci kvdra napravile. Angleži zažigajo tttdi velke nemške g6šče, mislčči ka so v njih skriti vojaški magazini. — Ttidi na morji je prišlo do napddov. An-gleži so zgtibili več trgovski i nikaj bojni ladij. — Nemci so začnoli s francoske obdle strelati tUdi z velkimi šttiki prek niorja na Anglijo. — Vse to se drži za pripravo velkoga napada nemške vojske na Anglijo, štera že gotova č&ka na pre-v6z v Anglijo. — Italijanska vojska je za-vzčla angleško kolonijo Somalijo v vzhod-noj Afriki, potom pa je vdrla v Egipt i sčsedne angleške kolonije v vzhodnoj Afri- ki. — Anglija je Ameriki prepiistila 8 vo-jaški oporišč na svoji otokaj bliizi Ame-rike, za koj je dobila 50 starejši bojni ladij. — Nemški i talijanski zvon. rninistra sta razsodila med Romunijov i Vogrskov obstojččo pitanje Erd^Ia tak, ka je po Er-d^la nazajprišlo pod Vogrsko. — Romun-ski kral je na pritisk naroda odstopo na hasek svojega sina Mihaela. — V Romu-niji je uvedena fašistična vldda. — Ame-rika je vpelala splošno vojaško dužnost za vse moške od 21. do 30. leta. Krščansko živlenje /e tdkše, ka človek potrplcnje ma s slabostjov drtigoga. Luther. MIRO DOMA/NKO MURSKA SOBOTA, Lendavska cesta (prek od iovarne BENKO) Prvo Prehmursko Pobrebno Podjetje Nagrobne vence umetne od Din 60- % Mrtvaške rakve mehki les od Din 160— ^ Mrtvaške rakve trdi Ies od Din 750— iL Mrtvaške rakvc kovinaste od Din 1250— q Mrtvaški prti (šlari) nav od Din 30— ^ Traki za veucc od Din 20 — 1N VSE DRUGE POTREBŠČINE ! SKLADIŠČE PRI POKOPALIŠČU. Sprejmem naročila tudi za svcže vence ! ! I Izposojam mrtvaški oder (ravatal) in voz. Izvršujem : kotnpletno pogrebe, prevoze in izkope vse po zmerni ceni. POPOLNOMA DOMAČE PODJETJE ! ! ! Podperajte „ Diiševni List!" Stampano v ,PREKMURSKI TISKARNI »odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.