GLAS Uto XLVTI - št. 88 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 8. novembra 1994 Danes preberite stran 5 Marija izžareva toplino in ljubezen stran 2i NHL so moje sanje NA MEJI Gorenjska # Banka * W d.d. K ran( stran 16 Bila sem edino dekle v šoli Občina Radovljica bo v kratkem izdala delno denacionalizacijsko odločbo Nadškofiji bodo vrnili 9,262 hektarjev gozdov Po podatkih blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije ima ljubljanska nadškofija na območju radovljiške občine 16.348 hektarjev gozdov, od tega 12.458 gospodarskih. Ostalo so varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom. Radovljica - V petek so se predstavniki radovljiške občine in ljubljanske nadš-kofije v Radovljici pogovarjali še o zadnjih problemih, ki ovirajo, da bi občina že lahko izdala ljubljanski nadškofiji odločbo o vrnitvi nekdanjih cerkvenih gozdov na Pokljuki, Jelovici m Mežakli. Kot poudarjajo predstavniki občine, bo upravni organ nadškofiji izdal prvo delno denacionalizacijsko odločbo prej kot v enem mesesu. Potem ko so v jeseniški občini že vrnili Cerkvi okrog šeststo hektarjev gozdov v Belci, Martuljku in v Pišnici (v njih so že sekali, vzdrževali ceste, opravljali gozdnogojitvena dela), se na vračilo cerkvenih gozdov, ki so sicer v lasti republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, pripravljajo tudi v radovljiški. Razlog, da bodo izdali delno odločbo, s katero bodo nadškofiji vrnili le del gozdov (9.262 hektarjev), je v tem, da je v nekdanjih cerkvenih gozdovih po podatkih blejske enote zavoda za gozdove okrog trideset objektov: gozdarske in lovske koče, vojaški objekti, biatlons-ka proga, vodovodi... V občini bodo nadškofiji z delno odločbo vrnili "čiste" parcele, medtem ko bodo pri drugih najprej rešili vsa sporna vprašanja. • CZ. Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku Polepšana osnovna in srednja šola Dr. Slavko Gaber: Mladi v zavodu so dobili možnost, da se šolajo in si lažje odpirajo pot v prihodnost. Kamnik, 7. novembra - V kamniškem Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, kjer se šola 62 osnovnošolcev in 183 srednješolcev, so slovesno odprli prenovi-jene prostore osnovne in srednje šole. V sodobnih učilnicah, posebej prirejenih za potrebe težjih invalidov (po projektih arhitektov Vesne in Mateja Vozliča) bo pouk lažji, invalidi pa so pridobili tudi na siceršnji kvaliteti življenja. Na otvoritveni slovesnosti, kjer sta nastopila igralca Janez Škof in Olga Kacjan, sooblikovali pa so jo tudi mladi iz zavoda, je spregovoril šolski minister dr. Slavko Gaber (na sliki). Izrazil je veselje, da so poslanci in poslanke ob sprejemanju proračunskega memoranduma prisluhnili tudi potrebam šolajoče se mladine. Z obnovo šolskega dela kamniški zavod oudi mladim možnost, da se šolajo, s cimer si lažje odpirajo pot v prihodnost. Tako je dejal tudi Boris Šusteršič, tudi sam invalid, ki je predsedoval gradbenemu odboru, izrazil pa je željo, da bi obnovi doma in šole kmalu sledila še obnova rehabilitacijsko zdravstvenega dela zavoda. - • Foto: L. Jeras začela se je volilna kampanja Lov za naklonjenost čimveč volivcev franke so začele konec tedna uradno predstavljati svoje kandidate za župane in občinske svetnike. ^Kranj, 8. novembra - Sredi Qr»a bo znano, kdo vse se bo jjj decembrskih lokalnih vo-* vah občinskih svetnikov in ; Panov potegoval za naklon Jcn»st volilcev. Nad 10 parla- mentarnih in zunajparlamentarnih strank ter mnogi neodvisni kandidati ter liste napovedujejo oster volilni spopad, ki zanesljivo ne bo minil brez prask, zamer in nizkih udarcev. Močnejše stranke bodo z županskimi kandidati in listami za svetnike nastopale v skoraj vseh občinah, za župane večinoma samostojno brez koalicij, ki V soboto zvečer je bila dvorana v Cerkljah nekajkrat premajhna za vse, ki so si ieleli ogledati letošnji, ie šesti po vrsti, izbor NAJ PRIDELKOV SLOVENIJE ' 94. Pripravilo ga je Turistično društvo Cerklje, med devetimi najbolj pogostimi posevki slovenskih njiv pa so bili s skrbnim komisijskim tehtanjem določeni po trije najtežji: 13,5 kg trika krmilna pesa, kije zrasla v Podreči; 8,62 kg težka zeljnata glava iz Mavčič, itn. Več na 4. strani! Foto: Lea Jeras pa utegnejo biti odločujoče v drugem krogu volitev županov. November bo mesec volilnih konvencij in shodov. Združena lista jo je imela v nedeljo v Ljubljani, prav tako pa so volilno strategijo kovali tudi v nekaterih drugih strankah: liberalni demokrati so bili v Beli krajini, demokrati v Zrečah, Slovenska ljudska stranka pa na Trojanah. Nekatere stranke bodo imele novembra tudi kongrese, namenjene predvsem lokalnim volitvam. Po rokovniku volilnih opravil morajo biti kandidature vložene najkasneje jutri do 19. ure, da jih bodo volilne komisije preverile, nato pa bodo kandidati za župane in svetnike javno objavljeni. Več o volitvah in nekaterih imenih kandidatov na tretji strani. • J. Košnjek Banka d podlahom Kranj - Kakšna je slovenska kmečka hiša? Na to vprašanje so tri dni preteklega tedna v sliki odgovarjali mladi obiskovalci razstave Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem v kranjski Mestni hiši. V Gorenjskem muzeju, ki je mlade risarje spodbudil k ogledu razstave tudi na tak način, so zbrali risbe in bodo najzanimivejše predstavili sredi novembra v beli dvorani gradu Kieselstein. • L. M., foto: Lea Jeras ZASTAVLJALNICA Koroško c. 41 Kr*nj,tel.:Q64/211256 TA TEDEN GROBI ASFALT - Glavni izvajalec del na odseku povezovalne ceste v Krizah, ki so jo po težkih pričakovanjih hi zahtevah v krajevni skupnosti Križe začeli urejati že lani, je Cestno podjetje Kranj. Na najbolj zahtevnem odseku v Križah je SGP Tržič uredilo v cestišču tudi kanalizacijo. V Cestnem podjetju Kranju so napovedali položitev grobega asfalta na cesti ta teden. Investitor del na tem delu regionalke je Republiška uprava za ceste. - A. Ž. - Foto: L. Jeras 486/40 ie od 127,230,00 SIT ali 7380,00 SIT mesečno ! T«l./F«x: 064/ 22 10 O SLOVENIJA IN SVET Dr. Janez Drnovšek v dvojni vlogi Tri dni v Londonu Bivši zunanji minister Lojze Peterle trdi, da je ravnal skladno s slovenskimi interesi, in da v Ogleju ni ničesar razprodaja! ali podpisoval, in da se je ugled Slovenije v Evropi zmanjšal, odkar se je dr. Drnovšek aktivneje vključil v zunanjo politiko. Ljubljana, 8. novembra - cija, ki naj bi jo podpisala Premier in zunanji minister dr. Janez Drnovšek je odšel včeraj na tridnevni obisk v Veliko Britanijo, kamor ga je povabil britanski premier John Major. Lojze Peterle je v petek na časnikarski konferenci obširno razlagal svojo dejavnost in poglede na dogajanja v Ogleju, Rimu in nato v Ljubljani. Dejal je, da ni užaljen, je pa zaskrbljen, ker se ga žigosa kot prodajalca slovenske zemlje. Če Drnovšek sam pravi, da se objektivno ni dalo iztržiti več, zakaj potem gonja zoper njega. Slovenija prihaja v velike težave in izgublja kredibilnost. Premier se odloča prepočasi. To je bjlo za njegovo beograjsko politiko dobro, danes pa ne. Zagovarjal je obojestranske geste dobre volje, ki bi olajšale dogovor s posebnim poudarkom na varovanju manjšin. V Ogleju nismo delali nikakršnega sporazuma ali pogodbe, temveč samo politično izjavo, ki sta jo ministra označila, na njej pa ni ne datuma, ne kraja, ne parafa ali podpisa. Deklara- Plamen delavcem V polni dvorani sindikalnega doma v Kropi so se na petkovi javni tribuni na temo Privatizacija predstavili socialdemokrati in ljudska stranka, po pričakovanju pa je bilo največ pozornosti namenjene Plamenu in usodi njegovih delavcev, posebej položaju delavcev, večinoma invalidov, ki so se znašli v novem podjetju Kovač, sporoča tiskovna predstavnica občinskega odbora radovljiških socialdemokratov Ana Ipa-vec. To podjetje ni registrirano, zato se boje, da bodo ostali na cesti, če bi šlo podjetje v stečaj. Zvone Prezelj, kandidat za radovljiškega župana, je predlagal skupni nastop delavcev in sindikata Neodvisnost. SDSS pa jim bo pomagala. Nikolaj Bevk, direktor Iskre Števci, je predstavil socialdemokratski model privatizacije in kot vzorčni primer poštenega odnosa navedel njegovo podjetje, kjer so delava postali večinski lastniki z vložitvijo certifikatov. Tako naj storijo tudi v Plamenu. Dr. Jože Zagožen, predsednik gospodarskega foruma stranke, jim je zagotovil strokovno pomoč. premiera, je bila dobra za Slovenijo in tudi v Ljubljani so jo sprva sprejeli naklonjeno, potem pa je zavladala panika. Naša vlada, tudi jaz, je bila za zboljšavo besedila, vendar sem trdil, da je besedilo italijanska vlada že sprejela, in da bo težko kaj popraviti, je povedal Peterle. Šli smo v Rim, kjer so nam rekli, da je zanje Oglejska izjava osnova in bi v primeru naše zavrnitve prišli v težavne razmere. Vsa delegacija, ki je bila v Rimu, je ocenila, da smo dosegli optimum, je dejal Peterle. Sedaj pa smo drŽava, za katero menijo, da se ne zna dogovoriti s sosedi. Evropa težko razume, da se v 13 urah nismo ničesar dogovorili, vendar se bomo morali z Italijo dogovoriti mi in nihče drug. Čudno je, da Evropa hvali Oglej, mene pa doma tepejo, je povedal Peterle. Ne bom Žaloval, če bo Drnovšek 28. novembra prinesel mandat za pogajanja z nami, obžaloval pa bom, da to ni uspelo meni zaradi politične finte, je dejal Lojze Peterle. • J. Košnjek REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA KRANJ Sekretariat za notranje zadeve Na osnovi Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list R Slovenije, št. 64/92) obveščamo občane, da bodo volilni imeniki bodočih občin (Cerklje na Gorenjskem, Kranj, Naklo, Preddvor in Šenčur) razgrnjeni od srede, 9.11.1994, do vključno petka, 11.11.1994, na Sekretariatu za notranje zadeve, SO Kranj, Slovenski trg 1, soba 189/11, v času uradnih ur. POMOČNIK SEKRETARJA Jože Gostinčar Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta:!.: neko gorenjsko naselje (m ulico v njem, Če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: Številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima žreboma in lahko pomeni npr. večdružinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost: tisti, ki prvi najde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/22* - lil, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa prejme prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bilo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden ena srečna družina". IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor bo zasedal tudi ta teden Družbeni pravobranilci bodo delali naprej Postali bodo državni organi z enakimi nalogami in pooblastili, kot so jih imeli doslej sicer že zdesetkani družbeni pravobranilci samoupravljanja. Dobili smo jih leta 1975, ustava iz leta 1991 pa o njih več ne govori, čeprav imajo še delo. Ljubljana, 8. novembra - Vrste družbenih pravobranilcev samoupravljanja so se še posebej po letu 1990 začele redčiti, ker občinske skupščine po preteku mandatov zaradi nezainteresiranosti in tudi nesklepčnosti niso imenovale novih in tako je bilo 1. julija letos v Sloveniji le še 18 družbenih pravobranilcev. Ker družbena lastnina še obstaja in se pojavljajo zlorabe, in ker zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij govori o nalogah, ki jih imajo družbeni pravobranilci (brez samoupravljanja), sta poslanca Slovenskih krščanskih demokratov Izidor Rejc in Ciril Pucko predlagala zakon o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije. Zakon je bil konec preteklega tedna v državnem zboru sprejet. Po njem bodo sedanji družbeni pravobranilci nadaljevali svoje delo. V Ljubljani bo Družbeni pravobranilec Republike Slovenije, ki bo imel najmanj 10 namestnikov, ki bodo delovali na sedežu v Ljubljani in po občinah. Pravobranilstvo bo poslej državni organ. Državnega pravobranilca in namestnike imenuje državni zbor na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Delovali bodo, dokler bo potrebno. Že zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij določa, da mora družbeni pravobranilec analizirati in proučevati revizijska poročila, oceniti, ali je bil družbeni kapital oškodovan, in če je bil, vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem. Sam zakon o družbenem pravobranilcu pa je še natančnejši in ga zavezuje k varovanju družbene lastnine in delavcev, k ovajanju odgovornih, če so zagrešili nepravilnosti in ukrepanju, da se oškodovanje družbene lastnine prepreči ali zaustavi. Pri tem je zanimivo, da je državni zbor že julija leta 1993 zavezal vlado, da reši to področje in uredi status družbenih pravobranilcev, vendar vlada tegsPskle-pa ni uresničila. Sedaj naj bi bilo to urejeno in oblikovan državni organ, neodvisen od občinskih politik in raznih lokalnih interesov. • J. Košnjek Sprejeto v državnem zboru Poslanci državnega zbora so pretekli teden sprejeli zakon o privatizaciji pravnih oseb oziroma podjetij, ki so družbeni kapital prenesle na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Po tem zakonu bodo zaposleni v teh podjetjih lahko privatizirali družbeni kapital pod enakimi pogoji kot v drugih podjetjih. V drugi obravnavi je bil sprejet predlog zakona o obrambi. Potem ko so črtali iz zakona določilo, da je predsednik republike vrhovni poveljnik slovenske vojske (da predsednik poveljuje vojski, je že zapisano v ustavi), so se poslanci odločili, da zaposleni v slovenski vojski ne bodo imeli beneficirane delovne dobe. Tako kot za policijo in carino bi tudi za vojsko morebitno beneficijo uredil poseben zakon. Poslanci so opozarjali, da je zakon o obrambi in sploh zakonodaja s tega področja zelo nejasna pri prostojnosti in odnosih med vojsko, državnim zborom, vlado in predsednikom republike. Predvsem naj bi bila vojska podrejena državi. V prvi obravnavi je bila sprejeta sprememba zakona o lokalni samoupravi. Poslanci so večinsko sprejeli predlog poslancev Združene liste dr. Cirila Ribičiča in Brede Pečan, daj naj bi bila za spremembo sedanjih občin na referendumih zadostna navadna večina, torej večina glasujočih, ne pa absolutna večina. • J. K. Vlada sprejela proračunski memorandum za prihodnje leto Višja gospodarska rast in nižja inflacija Proračunski memorandum je osnova za pripravo državnega proračuna za prihodnje leto. Sprejeli naj bi ga do konca februarja prihodnje leto. Gospodarske napovedi za prihodnje leto so obetavne. Ljubljana, 4. novembra -Proračunski memorandum je vlada sprejela. Razprava v državnem zboru naj bi dala odgovore, kako zajetne bodo štiri ključne javnofinančne blagajne: državni proračun, proračuni občin, pokojninska in invalidska blagajna ter sklad obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vlada predlaga izravnan državni proračun tako pri prihodkih in odhodkih na 503 milijardah tolarjev. Primanjkljaj pri pokojninskem in zdravstvenem skladu pa naj bi pokrili z denarjem iz obveznih rezerv, kar bi sicer rezerve zmanjšalo, vendar ne bi bilo treba dodatno povečevati prispevnih stopenj in tako zviševati stroškov delovne sile. Vsak drug scenarij bi pomenil večji proračunski primanjkljaj. Proračun je že vnaprej obremenjen, saj je bilo sprejetih toliko nacionalnih programov, da bo v proračunu zanje težko zagotavljati obljubljeni denar. Letošnja ugodna gospodarska gibanja napovedu- {"ejo še boljša v prihodnjem letu. .astninjenje, sanacije bank in drugi procesi se bodo nadeljevali, vendar bo nujno usklajeno delo vlade, državnega zbora, banke Slovenije in socialnih partnerjev. Glavni postavki prihodnje gospodarske politike pa sta povečana gospodarska rast in nižja inflacija, pridati pa je treba še manjšo javno porabo. V tem smislu bo vlada predlagala v sprejem nekaj zakonov. Sicer pa naj bi se bruto domači proizvod prihodnje leto povečal od 4 do 5 odstotkov predvsem na račun izvoza in naložb, izvoz za 5,9 odstotka, uvoz za 6,4 odstotka, produktivnost dela naj bi se povečala za tri do štiri odstotke, inflacija naj bj se znižala (letošnja naj bi bila okrog 18 odstotkov), zaposlenost povečala za odstotek, odstotek nezaposlenih pa naj bi padel pod 14 odstotkov. Celotna javna poraba naj bi znašala 46,5 odstotka bruto domačega proizvoda. • J. K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Kdo je kriv za polom Ogleja Večina slovenskih strank je konec preteklega tedna reagirala na polom pogajanj z Italijo in na zavrnitev Bruslja za pogajanja s Slovenijo ter na javno prepiranje med predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in bivšim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Slovenski krščanski demokrati so najprej na izvršilnem odboru obravnavali Peterletov predlog za izstop stranke iz vladne koalicije in odločitev prenesli na klav-zuro, ki je bila v soboto, ter na svet stranke, ki se mora še konstituirati, kar pa naj bi se zgodilo konec tega tedna. Svet Liberalne demokracije ie menil, da po vseh političnih napakah ni več mogoče sodelovati z Lojzetom Peterletom in je podprl ukrepanje dr. Janeza Drnovška. LDS je še za sodelovanje z SKD, vendar bodo počakali, ali je ravnanje Lojzeta Peterleta osebno ali ga pri tem podpira tudi stran- ka. Vlada lahko deluje tudi brez SKD, ki tudi doslej ni bila zanesljiv zaveznik in je zasukala politiko predvsem pri odnosih z Italijo in pri odnosu do fašizma. Združena lista socialnih demokratov soglaša z zavrnitvijo Oglejske deklaracije, saj omogoča Italijanom nadaljnje izsiljevanje, krščanski demokrati pa naj se glede izstopa iz koalicije dokončno odločijo. Izsiljevanje SKD je že prehudo. Če bo SKD ostala v koaliciji, naj se med vsemi tremi partnerji izdela skupna koalicijska po- fodba. Demokratska stranka lovenije meni, da je bila Slovenija nepripravljena za pogajanja z Italijo, Oglej pa bi ponovno odprl že rešena vprašanja. Če bodo krščanski demokrati izstopili iz koalicije, bodo izpadli neresno, saj so mesece in mesece prepričevali Slovence, da je koalicija med LDS in SKD zgodovinska, zdaj pa naj bi jo razdrli zaradi užaljenosti Lojzeta Peterleta. Slovenska ljudska stranka meni, da tako Lojze Peterle kot dr. Janez Drnovšek s svojim početjem škodita ugledu Slovenije. Oglej je dokončno pokazal, da je sedanja vladna koalicija neustrezna. Kmalu se bodo pokazale tudi napake napačne gospodarske politike. Z Italijo in Unijo smo se pogajali brez vednosti oziroma sodelovanja državnega zbora in na zunanji politik' obljubljali notranje spremembe, kar je neustavno W SLS razmišlja o ustavni p*1' tožbi na ravnanje predsednika vlade. Ljudska stranka je predlagala, da državni zbof sprejme posebno resolucijo 0 odnosih z Italijo in Evropsko unijo. • J. K. Ljudska stranka tudi v Tržiču Jože Kuhclj iz Tržiča sporoča, da je bila v Tržiču ustanovljen3 podružnica Slovenske ljudske stranke, in da je bil na ustanovne-11 zboru tudi predsednik stranke Marjan Podobnik. Razložil r naloge, predvsem pred volitvami županov in občinskih svctnik°v' Dana je bila pobuda za čim večjo udeležbo pri podpisovanju & referendum o dodatnih certifikatih, nanizane so bile nepravilnost1' zato se bo SLS zavzela za podaljšanje roka za vpis. *j* predsednika podružnice je bil izvoljen podjetnik Vinko Perne •* Loma, ki je uspešen gospodarstvenik in odbornik trži** skupščine, podpredsednika pa sta vodja Kmečke zveze M'r' Bajd iz Senicnega in predsednik gospodarske zveze Jože Kuhclj ■ Tržiča, tajnik pa je Milan Mannšek iz Križev. Podružnica i(11v prostore v prvem nadstropju občinske stavbe, uradne ure pa sredah med 15. in 17. uro ter v četrtkih med 11. in 13. ur ' Podružnica vabi k sodelovanju vse, ki želijo graditi demokratic'1 slovensko družbo. n02^T ' GLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Mj" ^ Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnje k, Lea Mencinger, Stoian Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zapl"' fl9 Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi/ Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, LjublJ* . Danica /avr I / leoir, /\nurej / aiar, aieian /argi i i,e*i<>nr»nje: iviaijeia naw ' r uiirenuij«. viuiuu mmm i rripra.B ta u*». iniui.i mi, m.iiij i umi. roujcijc i »ima » - 11» ii>ov m ic»ij, ' .f. I Uredništvo, naročnine, oglasilo trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefas: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne "'„ina 1 Afl 111.M t lirlitiii' clnritVC' I Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak'dTrTod 7~d^\TZnfZ asopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storit*« KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI Jutri zadnji dan za vlaganje kandidatur Veliko predlaganih, malo izbranih Konec preteklega tedna in včeraj so bUe volilne konvencije strank na nacionalni in na občinskih ravneh. Manjše stranke imajo težave z registracijo, ki mora biti opravljena do jutri, sicer jim ne bo dovoljeno kandidiranje. Kranj, 8. novembra -Da Postajajo lokalne volitve 4. decembra osrednji slovenski notranjepolitični dogodek, Kaže tudi odločitev državnega zbora, da bo poslej zasedal nfed 9. in 17. uro, da bodo imeli v večernih urah poslanci in strankini funkcionarji čas za volilno kampanjo. Kampanja g je tudi uradno že začela. Nekatere stranke so že imele nacionalne in občinske volilne konvencije. v Na državni konvenciji Združene liste socialnih demokratov v nedeljo v ljubljanski hali Tivoli se je zbralo blizu 3000 jjudi. Po nastopu kulturnikov m Športnikov se je predstavilo 13 županskih kandidatov franke (kandidirali bodo v 120 občinah), med njimi kandidat za kranjskega župana Štefan Kadoič, ki je Kranju zagotovil razvoj v uspešno, Urejeno in prijazno občino. Na listah za občinske svete bo nad 1000 imen, ki so jih izbrali med 3600 predlogi. Predsednik stranke Janez Kocjančič je dejal, da so stranka dobre volje, napredka, gospodarske Uspešnosti in socialne pravičnosti, ki zavrača zdraharstvo in delitve ter gradi na tradicijah protifašističnega boja. Liberalni demokrati so se zbrali v nedeljo v Metliki. Sprejeli so kandidatne liste za župane in občinske svetnike, dr. Dimitrija Rupla pa so kandidirali za ljubljanskega župana. Slovenska nacionalna desnica je imela v Ljubljani kongres, na katerem so sprejeli vse dokumente in sklepe za registracijo stranke. Stranko bo tudi prihodnje štiri leta vodil Sašo Lap, sicer pa gre stranka na volitve za župane v svetnike skupaj s strankami slovenske pomladi. SND opozarja na nepravilnosti pri postopkih za ustanovitev stranke, republiška volilna komisija pa se je očitno umaknila v ilegalo, saj so njeni predstavniki preprosto nedosegljivi. Slovenska ljudska stranka pa je imela na Trojanah srečanje stranke in kandidatov za župane. Pozitivno so ocenili predvolilne priprave, sklenili pa so, da je treba zagotoviti prisotnost kandidatov stranke na listah za svetnike, sicer utegnejo pozvati k bojkotu volitev. Demokratska stranka je zborovala v Zrečah. Šla bo samostojno na volitve, sklepala bo koali- cije s sorodnimi strankami, resno pa računajo na sodelovanje s krščanskimi socialisti in Slovensko obrtniško podjetniško stranko. Na volitve bodo šli z listo Demokrati Slovenije. Županski kandidati Nekaj kandidatov za župane smo objavili v petek. Zvedeli smo za nekaj novih imen. V Mengšu sta kandidata za župana Janez Per in inž. Tomaž Stebe, v Medvodahj>a so v igri kar štiri imena: inz. Stanislav Žagar, dr. Jože Duhovnik, Jani Mrak in Alojz Izlakar. Na škofjeloškem območju oziroma novih občinah Žiri in Gorenja vas - Poljane se bodo očitno lahko odločali med več županskimi kandidati. V Žireh naj bi bil nosilec liste za Žiri Slobodan Poljanšek, županski kandidat pa je Anton Beovič, stranke slovenske pomladi pa stavijo na Bojana Starmana, socialdemokrata. V občini Gorenja vas - Poljane se kot neodvisni županski kandidat pojavlja Jože Bogataj. Kranjske županske kandidate smo že objavili, v Šenčurju se utegneta za županski stol spopasti Franc Kern in Vinko Vidmar, na cerkljanski županski stol pa računa Franc Čebulj. Nova občina je tudi Preddvor. Županska kandidata sta Franci Bizjak in Florijan Bulovec, omenjata pa se tudi Slavko Prezelj in Jože Zorman. Radovljiški liberalni demokrati so za bohinjsko županjo kandidirali Evgenijo Korošec s Koprivnika, za blejskega župana Stanka Slivnika z Bleda in za radovljiškega župana Miroslava Pengala iz Lesc. Vsa ostala kandidatska imena držijo, tudi kandidatura dipl. inž. Franca Kramarja za bohinjskega župana. Na novo pa se sliši za blejskega županskega kandidata dr. Primoža Ro-deta, direktorja Kliničnega centra v Ljubljani, pa tudi neodvisni kandidat arhitekt Boštjan Furst. Tudi za novo občino Naklosmo zvedeli imena županskih kandidatov. Ivan Štular bo zastopal SKD in SLS, v igro pa naj bi šla tudi Janez Bartol (LDS) in Anton Košnjek (SDSS). Popolnejši seznam županskih kandidatov bomo lahko objavili v petek, ko bo že končan rok za vložitev kandidatur in ko bodo končane strankarske volilne konvencije. • J. Košnjek Odbor za varstvo naravne in kulturne dediščine v Crngrobu v pogovoru z vaščani Območje Crngroba mora ostati škofjeloški in kranjski Tivoli! Grožnja z možno lokacijo za odlagališče komunalnih odpadkov je združila vaščane okoliških vasi. Zbirajo tokovne argumente, trdijo, da niso bili obveščeni, svojo voljo pa bodo uveljavili z vsemi sredstvi. ^grob pri Skofji Loki, 7. novembra - V petek je odbor za v*rstvo naravne in kulturne dediščine v Crngrobu, ki je bil Us*anovIjen, ko se je izvedelo za namero škofjeloške občine, da "zbere v bližini Crngroba lokacijo za komunalno odlagališče, °rganiziral dobro obiskan sestanek z vaščani okoliških vasi "°rfarje, Forme, Sv. Duh, Crngrob, Pevno, Papirnica in virmasc. Sklenili so, da bodo še nadalje zbirali strokovne *rgumente proti načrtovani komunalni deponiji, nadaljnje *Z'skave pa bodo preprečili z vsemi sredstvi. von skoraJ štiriurnem P°g°- komunalnimi odpadki na Do- JJ™ članov odbora in vašča- bravi pri Crngrobu. Inž. Flor- sta Crn8roDU okoliških vasi jančič je ugotovil, da v tleh na kovI°krat nastoPila dva stro" področju možne lokacije de- J vJjaka: dipl. inž. geologije ponije prevladuje zakraseli Ho« ■ el FlorJanC>* in umet' oligocenski konglomerat, ki ie j.sini zgodovinar Ivan Golob, ze\Q neenakomerno prekrit, strni*3 Vsak iz vidika svoJe številni udori tal, tudi večjih lok • ocenila predlog možne dimenzij, in dokazano veliko aciJe centra za ravnavnje z nihanje podtalnice, ki odteka proti Sorskemu polju in naprej proti vodnim virom Ljubljane, pa kažejo na to, da lokacija za deponijo povsem neprimerna. Po njegovem mnenju bi dodatne obremenitve lahko povzročile notranje porušitve, pretrganje izolacijskih plasti ter s tem nepredvidljive posledice. Ivan Golob pa je prikazal pomembnost Crngrobske cerkve in Rdečega znamenja, za katera sodi, da pripadata kulturni zakladnici Evrope, saj se predstavljata na vseh pomembnejših razstavah gotske plastike in slikarstva. Krajani trdno odločeni, da ne dovolijo ponovnega razvrednotenja tega za rekreacijo, sanjski radio se bo oglašal tudi iz terenskih studiev Lokalna poročila in pogovorne teme Si|»oČi je prebil led v Cerkljah. Vsak ponedeljek iz ene od štirih novih občin. J^nj, 8. novembra -Sinoči se je kranjski radio prvič oglasil iz načinu lastninjenja, v tem oddih in zlasti kulturno dediščino pomembnega okolja, so sklenili, da nadzornemu organu pri projektu nove občinske komunalne deponije - komisiji SEPO pri Inštitutu Jožef Štefan ter vodstvu občine posredujejo svoje argumente proti deponiji ter zahtevajo revizijo postopkov, na zbor krajanov povabijo ministra za okolje in prostor. Vodstvu KS Sv. Duh, ki je priprave na to lokacijo krajanom prikrivalo, ne zaupajo, pač pa se bodo povezali tudi z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zavodom za gozdove, Zelenimi Slovenije, pričakujejo pa tudi podporo občine Kranj. Vsekakor pa ne bodo dovolili nobenih nadaljnjih raziskovanj. • š. Žargi Ivan Kapel kandidira v Tržiču Tržič, 8. novembra "Včeraj je Združena lista socialnih demokratov Tržič izvedla območno volilno konvencijo. Do jutri zvečer bo tržiška občmočna organizacija ZL občinski volilno komisijo predložila kandidatno listo za tržiški občinski svet - na Usti je 24 kandidatk in kandidatov. Tržiška ZL kot kandidata za župana predlaga Ivana Kapla, ki je že uspešno opravljal funkciji predsednika tržiške vlade m predsednika tržiške občinske skupščine. Volilna konvencija LDS Škofja Loka Danes, v torek, 8. novembra, ob 18. uri organizira v kapeli Loškega gradu občinski odbor LDS Škofja Loka volilno konvencijo, na kateri bodo določili poleg že znanega kandidata za škofjeloškega župana tudi kandidate za občinske svetnike nove občine Škofja Loka, dana pa bo tudi informacija o ustanovitvi novih občinskih odborov v Žireh, Gorenji vasi - Poljanah ter v Železnikih. Vse člane in simpatizerje stranke na konvencijo vljudno vabijo. A__1 DMlICTVn TRGOVINA S POHIŠTV0m\ SPBESNICA81, fik. TEL: 064/403 S71 ftk rUmgl VU BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE 1 1 PREDVOLILNA SPOROČILA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Socialdemokrati in ljudska stranka vas vabita na javno tribuno PRIVATIZACIJA ali RAZPRODAJA SLOVENSKE INDUSTRIJE, KI BO POJUTRIŠNJEM, V ČETRTEK, 10. 11. 1994, ob 19. uri v Izobraževalnem centru v Poljčah. Naša gosta: predsednik gospodarskega foruma pri SDSS, dr. Jože Zagožen in direktor Iskre Števci Nikolaj Bevk bosta komentirala najnovejši škandal v Sloveniji v zvezi z razprodajo ELANA. Predstavili se bodo kandidat za župana Zvone Prezelj in kandidata za Občinski svet; Franc Stroj SDSS in Slavko Krivic SLS. Vljudno vabljeni! SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Ml VEMO, KJE JE PRAVA POT OO SDSS Škofja Loka organizira v ponedeljek, 14. novembra 1994, ob 17. uri v veliki predavalnici na Podnu javno predstavitev kandidatov za občinski svet in kandidatko za županjo. Gost večera bo g. JANEZ JANŠA. VABLJENI fy ^nskega studia v Cerkljah, naslednji ponedeljek se bo iz primeru ga izbere agencija {kojega, nato predvidoma iz Šenčurja in nazadnje iz Lastninsko preoblikoval.^ t^dvora. Tako bo z lokalnimi poročili in pogovornimi Radia Kranj bo predvidoma > *i za denar, ki ga je (r !'a v radijsko postajo en če bi ob vložitvi izrec- no zahtevala, da mora radio vloženi denar vmiti). Po otvoritveni bilanci je kranjski radio vreden 11,4 milijona tolarjev. 60 odstotkov vrednosti radia bi s certifikati odkupili zaposleni (kranjski radio soustvarja sto ljudi, od tega štirinajst redno zaposlenih), 40 odstotkov bi šlo v sklade. Tak način mora najprej potrditi organ upravljanja, nato pa tudi občinski izvršni svet kot organ ustanovitelja kranjske radijske postaje. Če izvršni svet ne bo za to, po tolmačenju agencije izgubi pravico do odločitve o bo končno tudi otresel pris-tavka "v ustanavljanju" in odprl vrata za dokapitalizaci-jo. Tedaj bodo tudi občine lahko vložile denar v razvoj radia, dobile delnice in ustrezen lastninski delež. Peter Čolnar je govoril tudi o zahtevi avtorske agencije (SAZAS), po kateri bi moral radio agenciji dajati šest odstotkov bruto dohodka in ji omogočiti vpogled v računovodstvo. S takšno zahtevo agencije, ki nima nikakršne državne koncesije - po Čolnarjevem gre za nekaj ljudi, ki so se sami proglasili za zastopnike avtorjev - se v nobeni od slovenskih radijskih postaj ne strinjajo. H. J. Z volitvami odločamo, ali bomo plačevali le svoje račune. ODLOČIMO O TEM SAMI. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Nekaj novega Eden od predsednikov krajevnih skupnosti na Gorenjskem, kjer bodo z novim letom občina, je pred dnevi razmišljal: "Ne vem, kako bomo nadaljevali, kaj bomo kot občina lahko sploh še lahko počeli. Pa vendar nas vse skupaj, ki se v zadnjem času večkrat sprašujemo o tem, ob takšni zavzetosti vseh krajanov oziroma bodočih občanov, kot smo ji bili priča na našem območju zadnja leta, pravzaprav ne bi smelo skrbeti, kako bo. V sedanji sestavi smo imeli "to srečo", da nam je uspelo glavni del programa končati. Morda smo lahko bolj zaskrbljeni nad tem, da bomo tisti, na daljši rok začrtani program, tudi po novem nadaljevali." Na prste ene roke bi lahko preštel kraje in današnje krajevne skupnosti, ki bodo jutri tako ali drugače povezani v nove občine, pa nimajo v dosedanjih programih opredeljenih stvari, za katere so se ie enkrat dogovorili, ali pa vsaj razmii Ijali in predlagali, da bi jih bilo treba rešiti, uresničiti. Ponekod so celo ie v sedanjem mandatu načrtovali njihovo izvedbo in uresničitev. Lahko se zgodi, da bomo po izvolitvi novih občinskih svetov oziroma vodstev v občinah priča poznanemu pregovoru, da "nova metla pač drugače pometa". Prav fotovo ta izrek drii in tudi prav je, da recimo bo tako. rendar ne bi smeli pozabiti, da smeti tudi novi metli ne bodo prihranjene. Zato velja skrbno pretehtati, zakaj bi veljalo, če bi ieleli drugače, ie začeto opustiti. Nadaljevanje začetega se je nenazadnje ie večkrat potrdilo kot obogatitev včerajšnjega. In takšni smo običajno vsi skupaj, ki smo pripravljeni sodelovati, da se dobrih stvari radi spominjamo tudi takrat, ko si ielimo nekaj novega. • A. Žalar Slovesnost v Studenčicah Studenčice - V Studenčicah v krajevni skupnosti Lesce je bila v nedeljo slovesnost ob zaključku prenovitvenih del . na podružnični cerkvi sv. Flonjana. Blagoslovitev z mašo je opravil begunjski dekan Martin Erklavec ob somaševanju zabrezniškega, , leškega in radovljiškega žup-nika, slovesnosti pa so se poleg vaščanov udeležili tudi predsednik občinske skupščine Radovljica Vladimir Cerne, jeseniške občinske skupščine Božidar Brudar in predsednik krajevne skupnosti Lesce Bernard Tonejc. Prva obnovitvena dela so vaščani na podružnični cerkvici začeli že 1960. leta z obnovljanjem strehe na zvoniku. Pred tremi leti pa je gradbeni odbor, ki ga je vodil Franc Čop, nadaljeval oziroma začel temeljito obnovo. Najprej so uredili odvodnjavanje in pripravili material za obnovo ostrešja. Letos pa so dela končali na zvoniku in fasadi. Dela na strehi je brezplačno opravil Ivan Erman, strelovod in material pa je bil prav tako brezplačni prispevek Antona Šalamona. Sicer pa so večino prispevali v denarju, delu in materialu prispevali vaščani 24 hiš v Studenčicah. Obnovo pa sta denarno podprli tudi občina Radovljica in krajevna skupnost Lesce. • A. Ž. Na sejem v Frankfurt Kranj - Komisija za turizem pri Izvršnem svetu občine Kranj je sprejela uradno povabilo za sodelovanje in predstavitev na letošnjem mednarodnem sejmu v Frankfurtu, ki bo od 10. do 13. novembra. Povabilo so jim izročili predstavniki nemškega mesta Marburg, ki že več let uspešno sodelujejo z Mariborom, na letošnjem sejmu Gost tur v Mariboru. Poleg Kranja z okolico se bodo na sejmu v Frankfurtu na razstavnem paviljonu mesta Marburg predstavila tudi turistična središča Bled, Bohinj, Kranjska Gora in Ribno s svojo ponudbo. • J. Kuhar UREJEN PARKIRNI PROSTOR V GORENJI VASI -Oktobra so v središču Gorenje vasi končali tudi ureditvena dela na parkirišču. Gradbena dela je opravil Marjan Vehar, parkirišče z 18 parkirnimi mesti pa je asfaltiralo SGP Primorje Ajdovščina. Investitor del, ki so veljala 880 tisoč tolarjev, je bila krajevna skupnost Gorenja vas. Sicer pa so v krajevni skupnosti v zadnjem obdobju urejali ceste in odcepe tudi na Dolenji Dobravi, na Hlavčih njivah in na Srednjem Brdu. Tajnik krajevne skupnosti Ivo Petrovčič ugotavlja, da so glavna za letos načrtovana v komunalni infrastrukturi na območju krajevne skupnosti končana. Začeli bodo le še rekonstrukcijo 470 metrov dolgega odseka Pisane - rezerovar na cesti Suša - Jelovica in na 240-metrskem odcepu proti Pisancu. - A. Ž. Strokovna predstavitev projekta iskanja možne deponije Peračica ne sme postati stoletna smetarija Na zboru krajanov v soboto zvečer na Brezjah so podprli odločno stališče vaščanov Peračice, da Na Voglih ni primerna lokacija za načrtovano deponijo komunalnih odpadkov v sedanji občini Radovljica. Brezje, 7. novembra - Rdeča nit, ki se je začela v krajevni skupnosti Ljubno, nadaljevala potem v Dvorski vasi, kjer pa bo razprava ponovno s strokovno razlago in predstavitvijo prihodnji konec tedna, se je v soboto zvečer poudarjeno odrazila tudi na zboru krajanov na Brezjah. Tokrat so se za razlago poskrbeli tudi predstavniki občine oziroma Javnega podjetja Komunala Radovljica ter Inštituta za ekološki inženiring Maribor. Poznani "nimbi efekt" je bil z utemeljitvami, ki jim je tudi strokovno najbrž težko oporekati, poudarjen že na zboru vaščanov Peračice 3. novembra. V soboto je njihovo odločno stališče proti možni lokaciji za možno deponijo Na Voglih tudi zbor krajanov krajevne skupnosti Brezje podprl. Ob navzočnosti stroke oziroma predstavnikov Inštituta za ekološki inženiring Maribor in predstavnikov občine ter JP Komunale (predsednik IS Jože Resman, predsednik občinske skupščine Vladimir Cerne, direktorica JP Komunala mag. Bernarda Podlipnik) je bilo jasno in nedvoumno poudarjeno, da sedanji postopek in raziskave terena temeljijo izključno na veljavnih prostorskih dokumentih, nad katerimi "bedi" država. Slednja pa bo prav gotovo tudi na potezi v drugi polovici prehojene poti pri iskanju možne lokacije. Iskanja le-te pa so se na poznanih in opredeljenih prostorskih opredelitvah lotili v občini iz znanih razlogov. Deponiji na Črnivcu se namreč (končno) njena začasna življenjska doba izteka. Zaradi tega bo sicer že po novem letu prenekaterega najbrž zabolela glava, saj bodo smeti čez noč postale lahko (tudi) precej dražje za žepe sedanjih obča- Sicer pa je vse bolj poenoteno mnenje že po dosedanjih (pred)razpravah glede iskanja možne lokacije za deponijo v sedanji občini Radovljica (razprave bodo še letos po vseh krajevnih skupnostih v občini), da je rešitev v regijski deponiji. Tu, pa tudi zaradi jutrišnje nove lokalne samouprave, ko bodo na območju sedanje tri nove občine, pa se pot za razrešitev problema, spet konča na državni ravni. Razlogi, ki so bili poudarjani na zboru za nevzdržne za možno deponijo so, ker je Peračica polna vodnih virov, ker je teren nestabilen (drsi)? ker je dostop problematičen (že zdaj noben tovornjak pozimi ne zaide v Peračico) in ker projekt pomeni, da bi naravno se zelo ekološko nedotaknjena Peračica s tem postala stoletna smetarija. Zato je bil sklep zbora, da se iskanje možne deponije na območju Peračice takoj prekine. • A. Žalar Slovenski NAJ pridelki so bili res mega Rekordi tudi ob povprečni letini En sam krompir za poldrugi kilogram in dve jajci za četrt kilograma; gomolj s 13,5 kilograma in zelnata glava z 8,62 kg - na tradicionalni izredno uspeli prireditvi Turističnega društva Cerklje Cerklje na Gorenjskem, 7. novembra - Nekaj je več kot zanesljivo: Gorenjska ima največ NAJ kmetijskih pridelkov (v sodobnem žargonu bi jim rekli MEGA pridelki). Program je z duhovitimi "kmetijskimi" zabelil voditelj Jože Jerič, zato je bilo rekordno zabavno, za pridelovalce NAJ pridelkov pa še posebej prijetno, saj so jim Ciril Zupin, eden od pobudnikov cerkljanske prireditve "Naj pridelki Slovenije", je pripravil priložnostno razstavo darov narave: papriko, ki je zrasla v cvetličnem loncu; mega buče; sveže jagode na grmu v novembru itd. Izbirali so jih v soboto zvečer v Cerkljah, kjer je Turistično društvo pod predsedstvom Julke Hrovat že šestič pripravilo prireditev "NAJ pridelki Slovenije ' 94". Prireditev je Jože JERIČ, scenarist in voditelj cerkljanske prireditve NAJ PRIDELKI ' 94, je v uvodu omenil, da naj bi nekateri temu tradicionalnemu tehtanju najtežjih očitali premajhno strokovnost Zato je Jože na sobotni prireditvi uporabljal latinska imena, Rado Čarman pa je obiskovalcem pripravil konkreten kviz o novi rastlini, ki osvaja gorenjske njive kot izvrsten posevek za podor in zeleno gnojenje. Faceli-jo, ki jo je razdelil po dvorani, je deširfriral le malokdo. organizatorji pripravili lične nagrade za njihov celoletni trud na njivi oziroma vrtu. Šestkilska repa in drugi rekordi Stroga komisija, v kateri so bili Janez Žižek, ing. agr., Vid Močnik in Peter Ribnikar, je imela veliko dela. V prav vsaki od devetih kategorij Eridelkov je bila konkurenca uda in tehtanje najtežjih treh je bila zapletena zadeva. Letos je imela komisija nekoliko lažje delo - na prvih petih prireditvah se je namreč trudila s tehtnico na uteži in občasno je za najtežje pridelke skorajda zmanjkovalo "kviftov". Letos pa je je nekajkrat kazalec na tehtnici vrtel kot bi ponorel - kako tudi ne, če je Marta Jamnik iz Podreče s seboj pritovorila gomolj krmilne pese, težak 13,50 kg. Boris Jenko je iz Mavčič pripeljal zelnato glavo, težko 8,62 kilograma, in povedal, da ima se nekaj takih rekordnih primerkov, sosedje pa naj bi tudi imeli ?o nekaj mega zelnatih glav. odobno je bilo s podzemno kolerabo (kavlo), ki se je na njivi Cirila Bodlaja v Zvirčah pri Tržiču odebelila na zavidljivih 7,19 kg. Vendar pa je Ciril ocenil, da takšna težka kavla ni nič posebnega in njegov pridelek je v Cerklje pritovoril Ivan Pogačnik, ki je v soboto zvečer v Zvirče odnesel k Bodlajevim lično nagrado Turističnega društva Cerklje. Kar nekako abonirani so rekordni pridelki na njivah Milene in Jožeta Sink na V posameznih kategorijah pridelkov so naslove prvakov za leto 1994 prejeli: Vinko KOZINA z Okroglega za 1,S5 kg težak krompir, Štefan HUDOBI VNIK iz Dvorij za 2,67 kg težak koren krmilnega (rumenega) korenja: Marija AHACIČ s Česn-jevka za 1,77 kg težko rdeče (jedilno) korenje; Tine HOČEVAR iz Za* pog za 5,91 kg težko repo; Anica AJJANČIČ iz Ko-vorja za 6,70 kg težko nadzemno kolerabo; Milena SINK s Suhe za 2,83 kg težko rdečo peso; dri' BODLAJ iz Zvirč za 7,19 kg težkjo podzemno kolerabo; Marta JAMNIK it Podreče za 13,50 kg težko krmilno peso in Boris JENKO iz Mavčič za 8,62 kg težko zeljnato glavo,od katere je stroga komisija -tako kot od ostalih " skrbno odrezala strien. Suhi pri Kranju. Pred dvem* letoma so Šinkovi prejel' prvo nagrado za rdečo peso« ki je na tehtnici pokazala 3,2/ kg - letos je za rekord zadoščal gomolj z 2,83 kg >n z njim (pa še ostalimi osmin11 preko 2 kg, ki so jih pridelovalci prinesli v Cerklje) bi Eti Kamnik napolnili zateno število kozarcev. Ravno tako se je "specializirala" za p11] delavo rekordnih rdečih kor' enčkov Marija Ahačic Cešnjevka - lani je ob tehtafl' ju njenega korenčka tehtnic pokazala 1,17 kg, letos pa kj» 1,77 kg. Menda se na Manp recept že zanimajo iz Fructa la, saj bi s takim korenom lahko pripravili p**' cej litrov korenčkovega soka Sicer pa - ob podatkih o rekordnih težah pridelkov ocena Janeza Žižka, ing-Letošnja letina Je 9°*?**.^ tudi letos pritegnila ogromno pozornost javnosti in dvorana v Cerkljah je bila nekajkrat premajhna za vse, ki so želeli spremljati tehtanje najtežjih pridelkov letošnje letine, ob njem pa kakovosten program s Kamniškimi koledniki, Brati Poljanšek iz Tuhinjske doline in peterico cerkljanskih domačih godcev s harmoniko. Naj slovenski krompir leta 1994 tehta 1,55 kilograma - na, suša v nasprotju z lan natanko toliko kot lanski rekorder Janeza Kozjeka s Podreče. Letošnji je zrasel na njivi Vinka Kozine na Okroglem. Na sliki: Naj krompir je "v rokah tehtal" tudi Jože Jerič. letom ni prizadela kmetijistj* Vendar nn v «=«£nih I*1 pa Na prireditev v Cerklje je Cvetka TUŠEK iz Lenarta pri Selcah prinesla dve kokošji jajci, ki skupaj tehtata četrt kilograma. Enoje tehtalo 12,5 dag, drugo 12,4 dag - ker je oba NAJ pridelka s svoje farme kokoši nesnic Cevtka podarila Gorenjskemu glasu, imamo v uredništvu odslej prepričljive rezerve za morebitne razprave v slovenskem parlamentu, kjer se kar pogosto sprašujejo o tem, kdo ima jajca in kdo ne... rekordnimi primerki kot P v normalnih sezonah." a|j pridelki bi šele pnpotoVL v soboto v Cerklje na Pnbj editev NAJ pridelki' 94, cfi bilo letošnje leto za kmetij^ nenavadno! Že ob Podpovprečni letini je bilo n reč mega pridelkov toliko, je bilo kaj videti in stehta"-M. Va. - foto L. J** Klub Lokvanj za starejše občane Marija izžareva toplino in ljubezen Starostniki na Hruški se združujejo v klub Lokvanj, ki ga je ustanovila 46- letna Marija Golob. Prireditve in izleti. Hruška, 7. novembra -Takole so nam pisali upokojenci s Hrušice pri Jesenicah: "Radi bi, da predstavite Marijo Golob s Hrušice, ki je ustanovila klub Lokvanj s svojo zamislijo in skrbi za razvedrilo starostnikov na Hrušici. Poleg svoje družine, tudi nočne službe se z vsem srcem razdaja za naše zadovoljstvo in nam pripravlja srečanja in izlete. Hvala ji!" 46-letna Marija Golob je zaposlena v slaščičarni Žito na Jesenicah, letos maja pa je res ustanovila svoj klub in ga poimenovala Lokvanj. Zakaj? "Odločila sem se nenadoma. Ko sem nekega večera v gledališču na Jesenicah opazila med gledalci tudi starostnike iz doma dr. Franceta Berglja, mi je šinilo v glavo: zakaj nihče ne poskrbi za razvedrilo, za družbo teh starejših, večkrat zelo osamljenih ljudi? Veste, imela sem očeta in dobro sem vedela, da mu stisk roke ali topla beseda veliko več pomeni kot kakršnakoli dobra jed. V začetku ni bilo prav lahko, večkrat še spati nisem mogla, tako me je bilo strah, kako bo kakšna prireditev, ki sem jo povsem sama pripravila za starostnike na Hrušici, uspela. Najprej sem šla kar po domovih: na Hrušici je 76 starejših od sedemdeset let. Vse sem obiskala in obvestila, da bom pripravila kakšno prireditev ali izlet. V kulturno - športnem društvu na Hrušici so mojo zamisel lepo sprejeli, najbolj srečna pa sem bila, ko je bila ob prireditvi za starejše dvorana polna. In ko so se tako lepo odzvali za izlet v Volčji potok in v Goriška Brda! Na prvo srečanje na Hrušici so dva Hmščana, ki sta v domu starejših na Jesenicah, pomagali pripeljati hruščanski gasilci... Pripraviti takšno prireditev, da je prijetno polni dvorani, ni ravno lahko, še Marija Golob posebej, ker s tem nisem imela nobenih izkušenj. Nekaj znancev in prijateljev mi je priskočilo na pomoč, a organizacijskih težav res nikoli ne manjka. In pred prireditvami, ki jih pripravim, od skrbi ne spim tudi po več noči. Moram se pa zahvaliti društvom in organizacijam na Hrušici, ki mi vedno pomagajo in vsem tistim, ki rade volje prispevajo kakšne dobitke za naš srečelov. Zamisli za klub, ki sem ga poimenovala po lepem cvetu Lokvanju, je še veliko: rada bi pripravila prednovoletno zabavo, predavanja za starejše, še več družabnih srečanj. Starejši ljudje potrebujejo lepo besedo, pogovor, tolažbo. Sama sem pač taka, da so mi starejši ljudje na moč blizu, rada jih razveseljujem, jim pomagam, kajti vsak mora pomisliti, da bi tudi sam nekoč morda sam in si bodo hudo zaželel družbe in tople besede..." Marija Golob kar žari, ko pripoveduje o svojih zamislih - res izžareva neznansko veliko ljubezni in topline do svojih starejših sokrajanov, ki so doma na Hrušici ali v domu upokojencev na Jesenicah. • D. Sedej - Foto: J. Pelko , Zbrali milijon tolarjev Svetilka za bolnike z luskavico dvema letoma zbirati prosto- precej denarja - milijon tolar-voljne prispevke, se je zave- jev. Predvsem Stane Porenta dala, da bo treba zbrati kar in Cirila Skok sta vložila Podružnica Društva psoriatikov Slovenije na Jesenicah je dobila novo svetilko, s katero se bo lahko zdravilo 300 odraslih bolnikov. Jesenice, 7. novembra • Društvo psoriatikov Jesenice, ki ga vodi Stane Porenta, je s krajšo slovesnosjo proslavilo zaključek dveletne akcije, ko so povsod po Gorenjskem zbirali denar za obsevalno svetilko, s katero bodo zdravili bolnike z luskavico na Jesenicah. Svetilka, ki je najnovejša, uvožena in ki izkorišča ultravijolične žarke za zdravilne učinke in zavira prehitro razmnoževanje celic, je v Dispanzerju medicine dela železarne Jesenice. Bolnikom z luskavico tako ne bo več treba v Ljubljano, ko so rnorali opraviti trideset obiskov in je slehernega samo prevoz veljal 34 tisoč tolarjev. Ko je podružnica psoriatikov na Jesenicah začela pred V jeseniški in v radovljiški občini je 300 odraslih bolnikov z luskavico. Zanje in za obolele otroke iz obeh občin je izjemna pridobitev svetilka, ki so jo kupili s prostovoljnimi prispevki, ki so jih po Gorenjskem zbirali dve leti. - Foto: J. Pelko izjemno veliko truda in poti, da so zbrali denar: začeli so v Ratečah in v Kranjski Gori, kjer so se med prvimi odzvali pri Žerjavu, pri Šurcu in v hotelu Kotnik v Kranjski Gori, Rotary klub Bled, Grad Podvin in Elan Begunje pa sta prispevala vsak po dva tisoč nemških mark. V Kranju so zbrali 300 tisoč tolarjev, v Škof ji Loki 102 tisoč tolarjev, v Tržiču 25 tisoč, v Radovljici 197 tisoč tolarjev in na Jesenicah 356 tisoč tolarjev. V jeseniški in radovljiški občini je 300 odraslih bolnikov z luskavico, svetilka pa je zanje izjemna pridobitev. Zato, ker v bolnici na Jesenicah ni prostora, so jo ob velikem razumevanju dr. Branimirja Čeha namestili v Dispanzerju za medicino dela, prometa in športa jeseniške Železarne, zdravljenje pa bo potekalo pod strokovnim nadzorom specialistke dermatologinje dr. Hriberni-kove. • D. Sedej Programi za slovenski jezik Aktivne počitnice mladih Z Modrim Janezom ni nikoli dolgčas M mladih iz vse Slovenije je preživelo tri dni v Kranjski Gori. Novinarska in turistična delavnica ter veliko razigranosti ob večerih. Kranjska Gora, 7. novembra - Izobraževalno založništ-v° Državne založbe Slovenije |n Klub Modri Janez sta tudi 'etos pripravila tridnevne potnice za otroke, ki so bili po kataloški prodaji učbenikov jzžrebani. V organizaciji podaja Gregor, d.o.o., ki ga vodi Oragica Fučka, je tridnevni tabor za 60 otrok iz vse Slovenije potekal v nekdanjem počitniškem domu Pionir v Kranjski Gori. "Za take vrste aktivnih Počitnic, ko mladi sodelujejo * novinarski ali turistični ?e'avnici, popoldne pa v športni delavnici, v igrah v b&zenu in v delavnici na temo *drave prehrane, je med n,!;ulimi veliko zanimanja in n,avdušenja. Mladih pa je 35 jisoč, kolikor je članov kluba, 'ake aktivnosti pa potekajo Ze nekaj let. V zadnjem času Pa smo se odločili, da je bolje, da sodeluje manj mladih, a da boli intenzivno izkoristijo te počitnice. Otroci različnih starosti na neposreden, neprisiljen in prijazen način sprejemajo znanje, odziv pa je vedno izredno lep," pravi Dragica Fučka. "V taboru imamo zelo dobre mentorje, ki predstavijo vsak svoj program. Mlade navdušuje novinarska ali turistična delavnica, saj na neprisiljen način izvedo veliko novega, tudi o zdravi prehrani. Ob večerih so zabavni kvizi, igre in je vzdušje razigrano in veselo. Spomladi smo imeli zelo kvaliteten literarni krožek, ki ga je vodil Miha Mohor iz Kranja, novinarsko delavnico pa vodi Francka Žumer iz Preddvora." In kaj pravijo mladi, ki so bili od 2. do 4. novembra v Kranjski Gori? Med najmlaj- Gašper Kokot šimi je devetletni Gašper iz Radovljice, med najstarejšimi udeleženci tabora pa 16-lctna Mojca. Gašper Kokot iz Radovljice: "tirana je dobra, sobe so lepe in prav nič mi ni dolgčas. Mojca Gorup Spoznal sem že veliko prijateljev z vse Slovenije. Najbolj všeč mi je v novinarskem krožku." Mojca Gorup iz Opatjega Sela: "Vsi smo tako zaposleni, da nam sploh ne more biti dolgčas. Pohvaliti moram dobre mentorje, ki imajo vsi, še posebej pa v novinarskem krožku, za nas veliko časa. Všeč mi je tudi revija Modri Janez, kr izhaja tretje leto in v kateri so opisane vse aktivnosti v sliki in besedi." * D. Sedej Ljubljana, 3. novembra - Pred dnevi so računalniški strokovnjaki Amebisa v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti predstavili svoje zadnje dosežke, med katerimi je Aktivni slovenski elektronski slovar. približno 500.000 pomeni in kar 1.000.000 povedmi. Velikost baze je torej takšna, da že zagotavlja kvalitetno uporabno vrednost za posamezne programe, s katerimi se bodo najmlajši računalni-čarji seznanjali s pravili slovnice in njihovo praktično uporabo, starejšim piscem pa bodo ta računalniška orodja ponudila učinkovito pomoč pri iskanju lepih slovenskih izrazov ali ustreznih rešitev za bolj zapletene slovnične posebnosti slovenskega jezika. Na predstavitvi računalniških programov, ki sta se je med drugimi udeležila tudi predsednik republike Slovenije Milan Kučan in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik, so Ame-bisovi strokovnjaki prikazali tudi Besano in Mikrobesano, programa za slovenščino, ki ju uporabljajo že številni Gre za celovit računalniški uporabniki doma in v tujini, sistem, s katerim je slovenski ter drugo novost, Amebisovo jezik zajet v elektronsko elektronsko knjigo, ki je obliko. Baze podatkov do- zbudila precej zanimanja slej zajemajo že skoraj med računalniškimi stro-200.000 slovenskih besed s kovnjaki. V dveh dneh 470 darovalcev krvi Tržit, 7. novembra - Tržiški aktivisti Rdečega križa so uspešno opravili tudi jesensko krvodajalsko akcijo. Medtem ko se je spomladi udeležilo enodnevnega odvzema krvi 249 prebivalcev iz tržiške občine, so 27. m 28. oktobra 1994 našteli v gasilskem domu v Bistrici pri Tržiču kar 470 krvodajalcev. Udeležba bi bila še boljša, če ne bi bilo težav zaradi odsotnosti z dela v manjših in zasebnih podjetjih, je ugotovil sekretar občinskega odbora RK Tržič Bojan Žnidaršič. Kot je še povedal, je bilo med udeleženci tudi nekaj takih prostovoljcev, ki so kri darovali celo 35-krat. Še posebno so veseli, da je prišlo letos na odvzem krvi precej novih darovalcev. Čeprav nekdanje rekordne udeležbe z okrog 600 darovalci v dveh dneh najbrž ne bodo več dosegli, pa so predvsem novi obrazi med krvodajalci zagotovilo za uspeh prihodnjih akcij. Med tokratnimi obiskovalci so našli tudi deset oseb, ki so se odločile za prostovoljno darovanje organov po svoji smrti. • S. Saje In memoriam Bogdan Ambrozic Bogdan Ambrolič, strojni tehnik in kovinsko predelovalni mojster iz Ljubne-ga, je bil več desetletij steber družbenega in gospodarskega dogajanja v Ljubnem in okolici. Pred nedavnim smo se poslovili od njega v 74. letu starosti. Zato, da je okupator prizanesel njegovim domačim z izselitvijo, je s težkim srcem odšel služit sovražniku, ko je bil 1943. leta vpoklican v nemško vojsko. Po zavezniški invaziji 1944 pa se je Bogdanu posrečil pobeg k zaveznikom. Še isto leti jeseni se vrne kot borec Jurišnega bataljona 5. prekomorske brigade NOV, ki jo je angleška vojna ladja prepeljala iz Velike Britanije v Zadar. Devetega maja 1945 so potem Prekomorci kot osvoboditelji vkorakali v Ljubljano. Bogdan je takrat praznoval 24-letnico. Po vojni je Bogdana čakala doma 200 let stara hišna kovinsko-predeloval-na obrt: gredešarstvo in ključavničarstvo. Bil je bister, razgledan in po značaju zelo umirjen. Njegova značilnost je bila, da se spori razrešijo z mirno besedo. Zato so ga ljudje spoštovali, cenili in tudi volili. Kar 18 let je bil brezplačen tajnik krajevne skupnosti Ljubno. Delal je takrat, ko je bila v KS prva in največja akcija za asfaltiranje cest. Takrat je bil Bogdan Amb rožič desna roka takratnemu predsedniku Ivanu Langusu. Kasneje je bil predsednik skupščine KS in soustanovitelj KUD Ljubno ter obujenega TVD Partizana. Zavzemal se je za temeljito obnovo in povečavo šolskega poslopja, krajani pa smo mu večkrat zaploskali tudi kot igralcu zahtevnih vlog na domačih odrskih deskah, ali pa kot režiserju in piscu krajevnih kronik v verzih. Letos, ko AMD Podnart praznuje 40-letni-co obstoja in delovanja, mu je Avto moto zveza Slovenije pred kratkim podelila odlikovanje, saj je bil Bogdan med ustanovitelji društva. Skromen, kot je bil, nikdar ni pristajal na javne pohvale in takšno ali drugačno osebno izstopanje. Zato naj nam bo tokrat, ko smo ga pred nedavnim pokopali, dovoljeno, da se mu javno zahvalimo za vse, kar je dobrega storil; zlasti za krajevno skupnost. • C. F. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem ob sredah ob 16. urivodi po razstavi avtorica Anka Novak. V mali renesančni dvorani je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Prešernove hiše razstavlja skulpture kipar Manolis Tnoma-kakis iz Benetk. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava likovnih del članov Likovnega društva Petra Lobode iz Domžal. RADOVLJICA - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Čebela kot simbol Čebelarski muzej je zaradi obnavljanja zaprt, prav tako Muzej Tomaža Godca v Boh. Bistrici. Muzej talcev v Begunjah je odprt ob sredah in sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah od 15. do 17. ure. Kovaški muzej v Kropi je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 10. in 16. uro, v ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan med 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 16. ure, zaprto ob sobotah. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in ndedeljah med 10 in 16. uro, ob ponedeljkih je zaprta. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled razstava fotografij Joca Balanta Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Janez Ferlan. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja slike na temo Narava odslikava slikar Janez Justin. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja olja in akvarele na temo slovenske krajine slikar Stane Zerko. TRŽIČ - V Optiki Debeljak je na ogled razstava slik akad. slikarke Anke Hribar- Košmerl. GRŠKE SKULPTURE Kranj - V galeriji Prešernove hiše v Kranju se s svojimi deli predstavlja grški kipar MANOLIS THOMAKAKIS. Umetnik se je rodil v Irakliu na Kreti. Študiral je na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, kjer je diplomiral iz slikarstva. Po študiju je veliko potoval in se uveljavil z vrsto samostojnih razstav, med drugim je tudi zastopal Grčijo na beneškem bienalu leta 1988. Manolis Thomakakis se danes ukvarja predvsem s kiparstvom in kot kipar se tudi predstavlja Kranju. Njegova dela so nekakšni mistični simboli, ki na izviren način združujejo žlahtno obdelan les in kovino. Umetnikova fantazija se v njih prepleta z duhom antike. V svojih skulpturah avtor išče povezavo s preteklimi generacijami. Gre za nekakšno iskanje zgodovinskega spomina. Počrnjen les, navpične reže, špranje in razpoke dajejo vtis kopij in Euščic ter nas popeljejo v čas barbarskega vojskovanja, fasprotno pa nas vžgana znamenja na površini lesa spominjajo na tisti plemeniti del grške kulture - pisavo, ki je zaznamovala vso antično civilizacijo. Razstava bo odprta do 28. novembra. KNJIŽNICA BLAŽA KUMERDEJA Bled - V blejski knjižnici, ki so jo oktobra poimenovali po razsvetljencu, jezikoslovcu in šolniku Blažu kumerdeju je še do 11. novembra vsako popoldne na ogled razstava o tem pomembnem možu. Blejska knjižnica, ki deluje v mreži splošnoizobraževalnih knjižnic radovljiške občine, je ob preimenovanju pripravila kratek pregled bogate rokopisne zapuščine o blejskem rojaku Blažu Kumerdeju. Gradivo za razstavo je knjižnici odstopil Branko Slanovic, ki že vrsto let raziskuje življenje in delo Kumerdeja. Zanj se ve, da se je v Zoisovem krožku, katerega pomemben član je bil, ukvarjal z Jezikoslovjem - slovnico, slovarjem in pravopisom. Skupaj z Jurijem Japljem pa je tudi prevajal sveto pismo in v jeziku ohranjal tradicijo protestantskih piscev. Prizadeval si je tudi za obnovo Akademije operozov. Kumerdejeva jezikoslovna dediščina je ostala v rokopisu: Poskus zgodovinsko kritične slovnice, Kranjsko-slovanska slovnica, Slovansko kranjski slovar, Koreni kranjskega jezika, Poskus kranjskega pravopisa. • I. P. HIŠNA PRATIKA Z DOMAČIM KNJIGOVODSTVOM Ljubljana, 2. novembra - Pri založbi Vale Novak so pravkar izdali Hišno pratiko, zelo lep in topel priročnik v v ognjenih in nebesnih tonih, in to za najrazličnejša razpoloženja in za zmerno ceno. Urednica ie Edvina Novak, veliko izvirnih tekstov pa so prispevali slovenski strokovnjaki. Etnologi so prispevali besedila o tem, kako so ob rojstvu in poroki na Slovenskem ravnali v starin časih. Pratika, ki je sploh eno najstarejših slovenskih branj, vsebuje koledar z imeni, horoskop, jpripor-očila za zdravo življenje - zeliščarica iz Lesc Antonija Torkar, ki nadaljuje 400-letno tradicijo. Sveta Hildegarda za dobro počutje priporoča nošenje dragih in poldragih kamnov. Za vrtičkarje je razveseljiva novica, da so zanje navodila pripravljena vsak mesec. Sledijo recepti, razpredelnice za zapisovanje izdatkov in prejemkov in še marsikaj. Pratika je po ceni 2900 tolarjev in v nakladi 8000 izvodov že v prodaji, ima pa 288 strani in 12 barvnih prilog. • š. Vidic Po uspehu na Borštnikovem srečanju gledališč POLNA DVORANA, NAGRADE ■ SEZONA PA SE JE KOMAJ ZAČELA Kranj - V Prešernovem gledališču te dni tečejo redne predstave Lorcove drame Dom Bernarde AIba, z uspešnico Zbeži od žene gostujejo na Primorskem, obenem pa ze pripravljajo novo premiero, tudi komedije - v decembru. Borštnikovi nagradi Ivu Banu za najboljšo moško vlogo in Jerneju Sugmanu za najboljšo vlogo mladega igralca, oba sta nastopila v Cankarjevem Kralju na Be-tajnovi, je prvo priznanje, ki ga je Prešernovo gledališče doseglo na Borštnikovem srečanju slovenskih gledališč, odkar se jih sploh udeležuje. Nekateri so sicer že ob predstavi Strindbergove Nore govorili, da je nagrada "v zraku", mislili pa so predstavo samo in pa imenitno Judito Zidar v glavni vlogi. Ne glede na to, ali se je Prešernovemu gledališču že kdaj prej kakšna nagrada na tem gledališkem festivalu izmuznila, pomembno je prav gotovo, da je zdaj nagrada, celo dve sta, vendarle tu. Vendar pa so v Prešernovem gledališču domala v zadregi, saj so pravzaprav nekako obema igralcema in gledališkemu občinstvu dolžni vsaj majhno slovesnost, najmanj pa ponovitve Kralja na Betajnovi. Toda oba igralca, Ban in Šugman, pa tudi Valič imajo do sredine decembra obveznosti v ljubljanski Drami (Hamlet). Res je sicer, da je igrati Kralja na Betajnovi vedno aktualna zadeva in zanimivo za občinstvo, čeprav bi ga ponovno dali na spored šele po novem letu. Predstava v Kor-unovi režiji je vsekakor tako privlačna, da bodo gledalci napolnili dvorano, kljub temu da so predstavo doslej ponovili že triintridesetkrat. Od tega je bila polovica Borštnikova nagrajenca iz kranjske predstave Kralj na Betajnovi: Ivo Ban kot Kantor in Jernej Sugman kot Maks. Foto: M. Fock predstav v Ljubljani za abonente SNG Drama. "Zaradi ene predstave, ki je trenutno ob vsej najboljši volji ne moremo igrati, se seveda življenje v gledališču ne ustavi," je povedal Milan Marinič, direktor Prešernovega gledališča. "V rednem sporedu - za abonmaje in za izven ponavljamo Lorcovo dramo Dom Bernarde Alba. Pred nedavnim pa smo začeli pripravljati tudi že novo premiero. To bo slovenska praizvedba komedije Kadar mačke ni doma avtorjev Johnnie Mortimer in Briana Cooka. Besedilo je prevedel Jakob Jaša Kenda, v predsta- vi pa bo nastopilo vseh pet igralcev našega gledališča, kot gostji pa še Stanislava Bonisegna in luna Ornik. Režiral bo Primož Bebler iz Celja, premiera pa naj bi bila sredi decembra." V Prešernovem gledališču ne prikrivajo, da s tipično angleško bulvarko želijo nadaljevati uspeh Coonevjeve Zbeži od žene. Te pač še niso pospravili v zakulisje, pač pa so prav te dni tekle -po štirih mesecih premora, obnovitvene vaje, saj so min- uli konec tedna gostovali s to uspešnico v Portorožu in na Vrhniki. V domačem gledališču pa jo bodo spet ponovili 21. novembra, za izven seveda, pričakujejo pa tudi ne tako pogost dogodek - 40.000. obiskovalca te predstave. "Na domačem odru bo to 145. ponovitev komedije, ki jo zdaj igramo tretjo sezono, pa se je gledalci še vedno niso zasitili, vsakič, ko je na sporedu, je dvorana razprodana. Seveda ponovitve v novembru ne bodo zadnje, s predstavo bomo še gostovali in jo, kakor bo mogoče, ponavljali tudi v Kranju," je seveda zadovoljen Milan Marinič. Pred gledališkim kolektivom pa je v novi sezoni opravljena šele manj kot polovica zastavljenega programa. Poleg začetka z otroško predstavo Špeckahla na kahli in premieri Kadar mačke ni doma v decembru, že tečejo prve priprave na četrto premiero, ki je- kot je že običaj-tudi otvoritvena predstava Tedna slovenske drame konec februarja ali v začetku marca prihodnjega leta. To bo srhljiva tragikomedija Dominika Smoleta Zlata Čeveljčka v režiji Matjaža Zupančiča. Festival slovenske dramske ustvarjalnosti v Kranju bo leta 1995 praznoval visok jubilej - pe-tindvajsetletnico. • Lea Mencinger LOMLJANI NA LINHARTOVEM SREČANJU astopila n» _ _^ _ _ Tržič - Igralska skupina KUD Lom je 29. oktobra nastopi NOVO V POEZIJI IN PROZI srečanju podeželskih gledališč v Slovenj Gradcu. Predstavitve knjižnih novosti, ki izhajajo v zbirkah Nova slovenska knjiga, Prvenci in Zamet pri Mladinski knjigi so nekaj posebnega že zaradi tradicionalnega uvodnega nagovora urednika Aleksandra Zorna o položaju literature in kulture sploh. Vendar pa je vedno osnovna pozornost namenjena vendarle knjigam - novitetam v slovenski literaturi. Med šestimi novimi knjigami je bila tokrat le ena zbirka poezije in sicer Videnja pesnika Andreja Medveda. O njegovem pesniškem izražanju je Boris A. Novak rekel, da je pesnikov odnos do besede ritualen, značilna je skrajna zgoščenost pesniške izreke za tokratno in tudi že za prejšnje zbirke. V najnovejši poeziji pa tudi že v prejšnji zbirki Telo losa se pesnik vrača h klasičnim pesniškim postopkom, k ritmu. Najnovejša pesniška zbirka Andreja Medveda, ki se zadnje čase kar vsako leto predstavi z novo pesniško zbirko (Samorožci so pred izidom) je nov, svež prispevek v slovenski poeziji. Kadar Tomo Rebolj govori kot Aaron Kronski, ima vedno dovolj bralcev. Tega se pisatelj tudi zaveda, saj je po prvencu, s katerim je zanesel svež veter v detektivski žanr, uspešno nadaljuje svojsko žanrsko mešanico melanholičnih zgodb povedanih v napetem in živahnem ritmu. Taka je tudi najnovejša pripoved Kronskega Pogrezanje, s katero kot vse prejšnje tudi ta najnovejša parodija na kriminalke preseneča in navdušuje z bizarnostjo in očara kot prejšnje s svojstvenim in izbrušenim avtorjevim slogom. V zbirki Prvenci je izšel prvenec Vamos avtorja Ljuba Kostrevca, ki pa je svoj kratek roman napisal pod psevdonimom Simon Magus. Kratek roman razbit na vsebinsko povezane fabulativne dele je napisan v slogu nove čustvenosti generacije devetdesetih let. V zbirko Žamet sodi roman Pozni čas ljubezni pisateljice Nade Matičič. V ljubezenskem romanu, za katerega je značilna nesentimentalna čustvenost, kar je bolj redko srečati, je avtorica soočila svet starjših in svet prihajajočih, ki trčita skupaj ob usodnem srečanju starejšega para. Navzdol in naprej je tako imenovana čista kriminalka, v kateri avtor Igor Karlovšek predstavlja trd svet zaporov, izsiljevanj, prostitucije povedan brez moraličnih zadržkov. Avtor, po poklicu pravnik, je pred leti že napisal prvenca Bazen, s tem delom in napovedanim delom tik pred izidom, pa vsekakor odpira nova področja v slovenski prozi. Metod Pevec je po dveh romanih Carmen, Ana Maria zdaj predstavil novo knjjgo, sicer ne roman, pač pa zbirko novel z naslovom Luna, violine. Gre za kratke zgodbe.duhovite, fabulativno privlačne v maniri sodobne slovenske proze. • Lea Mencinger Na prireditvi, ki je v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Slovenj Gradca potekala od 22. do 29. oktobra, se je predstavilo šestnajst izbranih predstav iz Slovenije in zamejstva. Z Gorenjskega sta bili izbrani poleg skupine iz Loma še dramska skupina DPD Svoboda iz Boh. Bistrice. Tokratno srečanje, ki nima tekmovalnega značaja, je bilo posvečeno 120. letnici pisatelja in dramatika Franca Ksavra Meška. Lomljani so nastopili z veseloigro Jožeta Kranjca Detektiv Megla v režiji Ludvika Sokliča. Igrali so: Barbara Perne, Mojca Tišler, Igor Soklič, Tone Meglic, Mirko Rozman, Janko Meglic-Jože Tišler, Vili Meglic, Karlo Telepeček in Janko Meglic- Z nastopom so v slovenjegraškem Kulturnem domu navdušili številno mlado občinstvo. Mladi igralski skupini iz Loma je bilo to največje priznanje ob 75-letnem jubileju KUD in tudi spodbuda za naprej. • L. S. M 1.* tVtf**L Kamnik - V razstavišču Veronika je na ogled razstava ob 250 • letnici rojstva Jurija Japlja, rojenega Kamničana, pesnika, verskega pisatelja in jezikoslovca. Njegovo vsekakor najpomembnejše delo je nov prevod biblije, ki se ga je lotil skupaj z Blažem Kumerdejem, pri tem pa sta Dalmatinov prevod obogatila z nekaterimi gorenjskimi jezikovnimi oblikami. Prevedla sta Svetu pismu noviga testamenta III (1784,1786), pri prevajanju starega testamenta pa je imel Japelj ob več mlajših sodelavcih man]$l delež. • L. M. Franc Bajt, predsednik Odbora združenja lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije: Tečajna politika jemlje izvoznikom Slovenska lesna industrija tri četrtine izdelkov proda na tuje. Bled - "Razmere v lesni industriji so slabe in še slabše, kot je Povprečje za vse slovensko gospodarstvo," pravi Franc Bajt, sicer direktor blejskega LIP-a, ki sodi med uspešnejša lesnopredelovalna P°djetja v Sloveniji, in poudarja, da si "lesarji" želijo predvsem normalne gospodarske razmere, se zlasti normalne davke in prispevke ter obrestne mere. Slovenska lesna industrija je v zadnjih letih preživljala hude čase. V času, ko je bila inflacija tudi več kot 200-odstotna in je tečaj tujnih valut stal, so bile razmere, ki so jih veliki izvozniki občutili kot "državno krajo stoletja", potlej, z razpadom Jugoslavije, je prišlo tudi do razpada jugoslovanskega trga in novih težav. Slovenska lesna industrija, še zlasti proizvajalci stavbnega pohištva, so ostali brez trga, kamor so "v času bratstva in enotnosti" prodali velik del proizvodnje. Najhujša kriza je mimo Je najhujše že mimo? Predsednik odbora združenja lesarstva pri GZS in direktor blejskega LIP-a Franc Bajt meni, da je lesna industrija najhujšo krizo že prebolela, hkrati pa opozarja, da s tako tečajno politiko, kot je sedaj vodi država, ne bo mogoče dolgo zdržati. V sedanjih razmerah jo namreč najbolje "vo-z'jo" podjetja, ki uvažajo in Prodajajo na domačem trgu, Precej slabše pa tisti, ki delajo doma, z domačimi surovinami, ln prodajajo na tuje. Nemška Harka ie letos od začetka jamarja do konca oktobra porasla Je za 5,7 odstotka, italijanska lira 'e za 2,2 odstotka, vrednost ameriškega dolarja se je zmanjkala za osem do devet odstotkov, domača inflacija pa je bila v tem fasu več kot 14-odstotna. V blejskemu LIP-u, ki sicer velja za eno najuspešnejših lesno-pre-delovalnih podjetij v Sloveniji, si ob takšnih nesorazmerjih pomagajo tako, da več surovin uvažalo, vendar bodo letos kljub temu izgubili tri milijone mark prometa, kar bi bil že lep dobiček ali dobra materialna osnova za posodabljanje proizvodnje. Država s sedanjo tečajno politiko bolj spodbuja uvoz, tudi uvoz surovin in tistih materialov, ki bi jih proizvajalci lahko kupovali doma, če bi bile cene le primernejše. In če bi jih kupovali doma, bi dajali zaslužek domačim delavcem, prispevali v državno blagajno... Ob tem, ko država poskuša s projektom sanacije ohraniti pri Življenju ali ozdraviti obetavna podjetja, bi morala postopoma oblikovati normalen gospodarski sistem, predvsem zmanjšati davke in druge obveznosti, ki bremenijo gospodarstvo, uveljaviti normalne obrestne mere, izenačiti pogoje gospodar- {'enja... Če tega ne bo storila, >odo tudi podjetja, ki zdaj sicer zgledajo zdrava, kmalu v isti skupini kot tista, s katerimi se že nekaj časa ukvarja država. Tako kot je bilo, ne bo nikoli več Je kaj možnosti, da bi slovenska lesna industrija še kdaj dobila nazaj premoženje, ki je ostalo na območju nekdanjih jugoslovanskih republik? "Če je kaj pravice na svetu, bi ga morala dobiti nazaj," pravi Franc Bajt in poudarja, da je upanje zelo majhno, in da bo morda dobila le delček tega, kar je ostalo tam. Nekdanji jugoslovanski trg je za Slovenijo izgubljen. To, kar je bilo nekdaj, ne bo nikoli več. Ta trg se bo oskrboval z izdelki iz lastnih tovarn ali pa jih bo Eoceni uvažal iz vzhodnoevrops-ih držav. Slovenska lesna industrija je na vrhuncu svoje moči, 1987. leta, zaposlovala 36 tisoč ljudi, zdaj jih le še 21 tisoč. Nekatera Eodjetja so propadla, druga so v udih težavah. Še najbolje sha- £k aLUIVI EX ilNT. DOLENJSKA C.525 TEL 061/666 050 UUBUANA^LaVRICA FAX: 061/666 070 RAZSTAVIM i SAloN NAJboqATEJŠA izbinA V LjubLJANI * KERAMIČNE PLOŠČICE IZ ITALIJE IN ŠPANIJE * SANITARNA OPREMA IN DODATKI ZA KOPALNICO * BELA TEHNIKA * OPREMA ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZPLAČNA DOSTAVA KUPLJENEGA MATERIALA * ljublJANA iN okolic a do 1 5 Icm «• ^RNIK: VSAK DAN, TUDI SOBOTA OD 8 DO 19 URE °kiŠČiTE NAS NA pohiŠTVENEM SEJMU od 8. dO 1 5.1 1 .94 Pohištveni sejem -olimpiada lesne industrije "Pohištvenemu sejmu, ki bo danes odpri vrata, ne pravimo zaman olimpiada slovenske lesne (pohištvene) industrije,14 pravi Franc Bajt. "Proizvajalci stavbnega in ostalega pohištva telimo na tem edinem slovenskem pohištvenem sejmu pokazati, kaj smo sposobni narediti za domači in tuji trg. Ker si sejem ogledajo tudi poslovneži iz držav, kamor izvažamo svoje izdelke, je predstavitev na sejmu še toliko pomembnejša. Sejem dobro kaže razvojne usmeritve panoge in tudi posameznih podjetij. Blejski LIP, na primer, bo na sejmu predstavil štiri programe, med drugim tudi masivno pohištvo (Tz okolju prijaznih materialov), ki smo ga doslej delali le za izvoz. S ponudbo na slovenskem trgu, kjer Je vsaj del kupcev podoben nemškim, želimo čimprej priti do povratnih informacij.*' Zaostanek pri tehnologiji Slovenski lesni industriji uspeva oblikovno in z materiali slediti evropskim in svetovnim trendom, zaostaja pa pri tehnologiji, ker za posodobitve nima denarja. Z boljšimi izdelki dosega na evropskih in svetovnih trgih srednji cenovni razred. jajo tista, ki so se povsem usmerila v izvoz. Podatek, da slovenska lesna industrija izvozi na tuje 75 odstotkov celotne proizvodnje, in da jo le četrtino proda na domačem trgu, pove dovolj. V nekaterih podjetjih je izvozni delež še večji. V blejskem LIP-u, na primer, so v prvih letošnjih desetih mesecih prodali na tuje 84 odstotkov proizvodnje, v posameznih proizvodnih programih je bil ta delež tudi 95-odstotni. Ker je slovenska lesna industrija zgrajena za bistveno večje potrebe, kot so slovenske, je izvoz tudi edina rešitev. Navedimo samo en primer! Proizvajalci stavbnega pohištva naredijo na leto od 800 tisoč do enega milijona vrat, Slovenija, ki je lani zgradila 2.300 novih stanovanj in jih še nekaj obnovila, pa jih rabi vsega 60 tisoč na leto. »CZ. JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261 * OKNA JELOTERM, TERMOTON in JELOBOR * NOTRANJA, VHODNA in GARAŽNA VRATA *T>OLKNA -'T^So ;::r-!'i^---^n« * PRENOVA OKEN * MONTAŽNE STENE * STANOVANJSKE HIŠE * VEČNAMENSKI OBJEKTI ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 56,064/632-270, ta: 632-761 MURKA Usce, Lipice pri Lescah, 064/718-392 KRANJ. Partizanska 26,064/211-232 METALKA KAMNIK, 061/813-326 Obiščite pohištveni sejem Ljubljana, 4. novembra - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od danes, torka, 8. novembra, pa do nedelje, 13, novembra, odprt pohištveni sejem. Letos bo potekal petič, in bo v ponos stroki in industriji, ki jo predstavlja. Zapolnil bo vse sejemske prostore razstavišča in bo na enem mestu zbral celotno ponudbo slovenskega in deloma tujega tržišča za opremo bivalnega, delovnega ali domaČega okolja. Na okoli osem tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin bo na ogled oprema za stanovanje, poslovne prostore, šole, vrtce, trgovine, dekorativno blago, tapete, talne obloge, seveda pa bo predstavljeno še stavbno pohištvo in okovje. Predstavilo se bo skoraj 250 razstavljalcev, poleg slovenskih še iz desetih drugih držav. Za kakovostno vsebinsko podobo bo po poskrbela tudi stroka - Zveza društev inženirjev in tehnikov lesarstva in Združenje lesarstva pri Gospodarski zbornici. Potekal bo strokovni posvet o pripravi površin, brusnih materialih in brušenju lesa, sestali pa se bodo tudi člani odbora GZS Združenja lesarstva, okrogla miza bo za tiste, ki jih zanima certifikat ISO, srečali se bodo sodelavci in bralci revije Les, sestal se bo izvršilni odbor sekcije lesnih strok pri Obrtni zbornici. Na sejmu se bodo tudi letos predstavile srednje lesarske šole in fakultete. Navzoča bo tudi Srednja lesarska Šola iz škofje Loke. Med zanimivostmi m novostmi sejma je potrebno omeniti, da se bo predstavila Industrija bombažnih izdelkov Kranj z najnovejšo kolekcijo žakardnih dekorativnih tkanin za notranjo opremo. Alples lesni program iz Železnikov bo predstavil lani nagrajeni pohištveni program Tempo, Alples pohištvo pa bo predstavilo sistemsko pohištvo Gaja, spalnico Sara ter predsobo Luna. Tudi letošnjo prireditev bodo zaznamovali različni nagrajenci- priznanje Kocka bo Društvo oblikovalcev podelilo za najboljši design pohištva. Zlato plaketo pa bo dobil proizvajalec pohištva za najboljšo in najlepšo funkcionalnost v celoti. • Š. Vidic VSE MISLI NA DOM Izberite Veliko idejo o celoviti opremi bivalnih prostorov, dodatek k njej ali posamezen kos pohištva, ki ga že dolgo iščete. Predlogov je veliko. Iz Slovenije in sveta. LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM od 8. do 13. 11. 1994 od 10. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Ker hranile denar za pohištvo, se na sejem pripeljite z vlakom 40 % ceneje. Skupine otrok in dijakov ter upokojenci celo po polovični ceni. Vsi, ki so upravičeni do popusta, pa bodo tudi za sejemsko vstopnico odšteli samo 300 tolarjev! Lastniki izžrebanih vstopnic bodo bogato nagrajeni z izdelki iz razstavnega programa. Vabljeni! LJUBLJANSKI SEJEM Karavanke transport, d.o.o. Kidričeva 41 64270 Jesenice razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: - VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri - 5 let delovnih izkušenj na področju računovodstva - znanje za delo z računalnikom - trimesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejemamo na naslov: Karavanke transport, d.o.o., Kidričeva 41, 64270 Jesenice. Mercator - Trgoavto MERCATOR TRGOAVTO Koper, Pristaniška 43 a objavlja prosta dela 1. POSLOVODJE nove prodajalne v Kranju, Kidričeva c. 2 in 2. VEČ PRODAJALCEV Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.: - da imajo dokončano poslovodsko šolo, srednjo komercialno, trgovsko akademijo ali izobraževalni program podjetniško poslovanje - da dobro poznajo avtostroko in organizacijo dela v prodajalni - da imajo 3 leta delovnih izkušenj pri podobnem delu in vozniški izpit B kategorije Pogoj je 3-mesečno poskusno delo. Pod 2.: - da imajo dokončano šolo za prodajalce tehnične stroke - da dobro poznajo avtostroko - da imajo eno leto delovnih izkušenj Pogoj je 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov Mercator Trgoavto Koper, Pristaniška 43 A v 8 dneh od objave. Kandidate bomo pisno obvestili o rezultatih razpisa. Pokal Slovenije odločil o uvrsiivah v državno reprezentanco Zadnje dni oktobra je v organizaciji plesnega kluba BOLERO iz Ljubljane potekalo prvo letošnje tekmovanje za POKAL Slovenije v akrobatskem RnR. Tekmovalci se bodo na pokalnih tekmovanjih srečali še trikrat v različnih slovenskih mestih in maja 95 znova v Ljubljani na Finalnem tekmovanju zopet v organizaciji PK Bolero. Tekmovanja se je udeležilo 45 RnR parov iz 6 slovenskih klubov, za popestritev dogajanja pa so poskrbeli tudi jazz plesalci iz Bolera. Napetost na tekmovanju je bila zelo velika, saj so uvrstitve pionirjev in mladincev odločale o državni reprezentanci za evropsko juniorsko prvenstvo. Največ uspeha je imel plesni klub BOLERO iz Ljubljane, saj so imeli zmagovalce v 4. od 6. kategoriji. rfT Hoteli Igralnice Turizem HIT, d.o.o., Nova Gorica objavlja prosto delovno mesto UVAJANJE ZA SREDNJE ZAHTEVNA DELA -(BLAGAJNIK V IGRALNICI KRANJSKA GORA) - 2 izvajalca Pogoji: končana 4-letna srednja šola ekonomske oz. druge ustrezne smeri, zaželene delovne izkušnje pri blagajniških poslih, pogovorno znanje italijanskega oz. nemškega jezika, splošna zdravstvena sposobnost. Delovno razmerje bomo sklepali za določen čas 6 mesecev. V postopku bo opravljen preizkus znanja tujih jezikov ter testiranje psihomotoričnih sposobnosti. Pisne prijave s kratkim življenjepisom, predstavitvijo dosedanjega dela, dokumenti o izpolnjevanju pogojev, potrdilom iz rojstne matične knjige in o državljanstvu, pošljite do vključno 16. 11. 1994 na naslov HIT, d.o.o., Solkan C. IX. korpusa 35. GLAS NaJBdibvitejiiariij ii storitev h Soreijshi Tel.: 223-111 Fax:222-917 ŽIVILA KRANJ i trgovina in gostinstvo Naklo, p.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine GOSTIŠČE OB JEZERU, Zgornje Jezersko, ki poleg gostišča obsega še brunarico, pripadajoče stavbno zemljišče in komunalno opremo, vse pare. št. 627/2 -stavbišče v izmeri 664 m2, vi. št. 247, k.o. Zg. Jezersko. izklicna cena je 350.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Javna dražba bo v sredo, 30. novembra 1994, v sejni sobi prodajalca v Naklem, Cesta na Okroglo 3, z začetkom ob 12. uri. DRAŽBENI POGOJI: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji in tizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, ki pred začetkom javne dražbe predložijo dokazilo o plačani varščini v višini 10 % izklicne cene na žiro račun prodajalca Živila Kranj št. 51500-601-15762 s pripisom "plačilo varščine za javno dražbo". Pooblaščenci morajo predložiti veljavno pooblastilo. Uspeli ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v 5 dneh po opravljeni javni dražbi, sicer varščina zapade v korist prodajalca. Varščina zapade v korist prodajalca tudi v primeru, če kupec kasneje odstopi od pogodbe. Kupnina mora biti plačana v 15 dneh od veljavnosti pogodbe, pri čemer se že vplačana varščina šteje v kupnino. Najemnik nepremičnine ima pod enakimi pogoji prednostno pravico do nakupa. Ostalim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina (brez obresti) vrnjena v 5 dneh po opravljeni javni dražbi. Prometni davek in stroške v zvezi s prenosom lastništva in vpisom v zemljiško knjigo nosi kupec. Interesenti lahko dobijo dodatna pojasnila in si nepremičnino ogledajo po predhodnem dogovoru z vodjo investicijske službe ing. Francem Cegnarjem, tel. št.: (064) 47-122, int. 234, 235 ali 236. Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ Ljubljana, Kotnikova 5 Na podlagi določb zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (Uradni list RS, št. 26/94) in v skladu z odredbo o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Kotnikova 5, Ljubljana, objavlja naslednji JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE OBRESTI NA KREDITE ZA POPRIVATIZACIJSKE RAZVOJNE IZVOZNO USMERJENE INVESTICIJSKE PROGRAME 1. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je izbira gospodarskih kapitalskih družb, ki bodo pridobile sredstva za razvoj in podporo konkretnim izvoznim projektom v skupni višini 227.441.000 SIT iz poprivatizacijskega programa Republike Slovenije za spodbujanje gospodarskega razvoja družbe, ki so že pripravile program lastninskega preoblikovanja, ki ga je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Sredstva za razvoj v višini 227.441.000 SIT se namenijo za: - subvencioniranje obresti na kredite z dobo vračanja do 5 let. Sredstva bodo uporabljena predvsem za dejavnosti, ki omogočajo: - prestrukturiranje podjetij, ki so že pripravila potrjen program lastninskega preoblikovanja, ki ga je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, - spodbujanje investicijske aktivnosti, - zagotavljanje povečanja mednarodne konkurenčnosti. Subvencije bodo izplačane na podlagi amortizacijskih načrtov na račun prosilca oz. na podlagi pooblastila prosilca direktno na račun banke v enkratnem znesku. Prosilec izkaže sredstva v poslovnih knjigah v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (Standard 10), banka pa bo pri tem morala predložiti Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj kreditno pogodbo, iz katere bo razvidna višina obrestne mere in drugi pogoji, po katerih je končni koristnik oz. institucija prejel kredit. 2. POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO Na razpis se lahko prijavijo družbe, ki imajo v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij potrjen program preoblikovanja, ki ga je sprejel organ upravljanja podjetja in ga je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Prosilci morajo poleg privatizacijskega programa razvoja v vlogi izkazati vsaj enega od naslednjih elementov razvoja: - zagotavljanje povečanja izvoza, - pospeševanje in spodbujanje mednarodne konkurenčnosti gospodarstva, - uvajanje sodobnih tehnologij, - ustanavljanje in razvoj enot z visoko stopnjo inovativnosti, - ustanavljanje enot in razvoj gospodarstva, ki so energetsko varčni in ne onesnažujejo okolja. Kot dokazila o izpolnitvi teh pogojev morajo prosilci predložiti ustrezna listinska dokazila (pogodba, ipd.). Sredstva za poprivatizacijski program spodbujanja gospodarskega razvoja lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja predloženega programa zagotovljenih najmanj 20 odstotkov lastnih sredstev. Program mora izpolnjevati naslednje pogoje: - izkazovati mora likvidnost za celotno ekonomsko dobo in zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa po cenah v konvertibilni valuti, - doba vračanja kredita ne sme biti daljša od pet let. KRITERIJI ZA IZBIRO SO: - stopnja samofinanciranja projekta, višina obrestne mere, po kateri jim je dodeljen kredit, - ostali viri financiranja projekta. Za najeti kredit v letu 1994 lahko pridobi prosilec subvencijo obresti v naslednji višini: a) za kredite z valutno klavzulo v valuti osnovnega posla znaša stopnja možnega subvencioniranja do 60-odstotne obrestne mere za vse obrestne mere do 8-odstotne oziroma do 55-odstotne obrestne mere za vse obrestne mere nad 8 odstotno, maksimalna obrestna mera, do katere se subvencionira kredite, znaša 15 odstotkov. b) za kredite z revalorizacijo znaša stopnja možnega subvencioniranja do 55-odstotne realne bančne obrestne mere. Maksimalna obrestna mera, do katere se subvencionira kredite, znaša 15 odstotkov. Prosilci morajo samostojno pridobiti ustrezno kreditno linijo poslovne banke. 3. VSEBINA VLOGE Prosilec v vlogi navede poleg firme in podatkov po drugi točki tega razpisa še strukturo virov sredstev za poprivatizacijski program spodbujanja gospodarskega razvoja. Vlogi mora biti predložena naslednja dokumentacija: - investicijski program s povzetkom, iz katerega je razvidna višina kredita, obresna mera, rok plačila, amortizacijski načrt in učinki investicije, - pisno oceno bonitete kreditojemalca, bon 1 in bon 2 (obrazec SDK), iz katerega je razvidno likvidnostno in trenutno poslovno stanje podjetja, - posojilno pogodbo, sklenjeno z banko ali drugo finančno organizacijo, - sklep banke, da bo prosilcu odobrila sredstva za izvajanje programa, z garancijo banke, da bo vrnila izplačano subvencijo (skupaj z obrestmi v višini R + 10 %), v kolikor v 45 dneh od dneva izdaje sklepa ne bo s prosilcem sklenila posojilne pogodbe, - izjava banke, da se subvencija izplača šele potem, ko prosilec predloži aneks h kreditni pogodbi, v katerem se banka obvezuje, da bo v primeru neekonomske uporabe kredita ali prekinitve kreditve pogodbe od prosilca izterjala glavnico, še ne plačane zapadle obresti in izplačano subvencijo ter subvencijo vrnila v proračun Republike Slovenije. Vloga mora vsebovati izjavo prosilca, da Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj: - pooblasti banko ali finančno institucijo za finančna opravila in nadzor nad uporabo kredita, - ima pravico do morebitnega zahtevka države za vračilo že izplačanih subvencij zaradi namenske uporabe kredita, ali prekinitve kreditne pogodbe. 4. NAČIN IN ČAS PRIJAVE Prosilci pošljejo priporočeno po pošti ali osebno vročijo vlog® Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, Ljubljana, Kotnikova 5, v zaprti kuverti z oznako "Vloga, Subvencioniranje obresti na kredite za poprivatizacijske programe" do vključno 20. 11. 1994-Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj bo v 15 dneh po izteku časa za predložitev vlog z zahtevano dokumentacijo poslalo prosilcu ustrezen sklep. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Lastninjenje poslovnega sistema Mercator Hčere prenesle družbeni kapital na koncem Kmetijske zadruge bodo imele v kranjski Mlekarni nekaj več kot 35-odstotni delež, v škofjeloških Mesoizdelkih pa 14,66-odstotnega. V Oljarici Kranj naj bi približno petino družbenega kapitala dobil denacionalizacijski upravičenec J. Zabret oz. njegovi dediči. Kranj - Republiška agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je že ob koncu septembra odobrila poslovnemu sistemu Mercator program lastninskega preoblikovanja podjetja, v sredini oktobra pa mu je Agencija za trg vrednostih papirjev izdala tudi dovoljenje za javno ponudbo delnic. Delnice so v prodaji od 20. oktobra dalje, s prodajo pa bodo končali 18. novembra. Ker poslovni sistem Mercator sega tudi na Gorenjsko, je njegov program lastninskega preoblikovanja še posebej zanimiv. V sistemu je 0,80 odstotka delniškega kapitala ustanoviteljic in 99,2 odstotka družbenega kapitala. Štirinajst podjetij, med njimi tudi Mesoizdelki Škofja Loka, Mlekarna Kranj, Sadje - zelenjava, Preskrba Tržič in Savica, je s svojimi programi lastninskega preoblikovanja, ki jih je odobrila agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, ves preostali družbeni kapital preneslo na poslovni sistem Mercator, tako da je poslovni sistem Mercator popolni, 100-odstotni lastnik, 42 hčerinskih družb, v sedmih družbah pa ima večinski delež. Še najmanjšega ima v družbi Računalniške storitve in v kranjski Mlekarni, kjer je njegov delež po prenosu delnic oz. družbenega kapitala nekaj manj kot 65-odstotni. Poslovni sistem Mercator je imel v škofjeloških Mesoizdelkih 51 -odstotni kapitalski delež. Ker je podjetje preostali družbeni kapital v vrednosti skoraj 190 milijonov tolarjev preneslo na poslovni sistem, se je delež Merca-torja v podjetju povečal na 85,34 odstotka. Po zakonu o zadrugah razlika pripada zadružnim upravičencem, med katerimi so tudi zadruge Mercator - Sora Žiri, Medvode, Sloga Kranj, Naklo, Cerklje, Škofja Loka, Tržič in Sava Lesce. Na enak način se lastninijo v kranjski Mlekarni, kjer je imel poslovni sistem Mercator 21,81 odstotka kapitalskega deleža, ostalo pa je bila družbena lastnina. Ker so se tudi v Mlekarni podobno kot v Mesoizdelkih odločili, da po izločitvi zadružnega dela preostali družbeni kapital v znesku domala 204 milijone tolarjev prenesejo na poslovni sistem Mercator, se je njegov delež v podjetju povečal na 60 odstotkov v javno prodajo Kot je razvidno iz programa lastninskega preoblikovanja Merca-torja, ima 0,80 odstotka kapitala že znanega lastnika, družbeni kapital pa naj bi o lastnini l i takole: 20 odstotkov delnic bodo prenesli na republiški sklad za razvoj, deset odstotkov na odškodninski sklad, prav toliko na pokojninski sklad, 60 odstotkov družbenega kapitala pa so ponudili v javno prodajo, ki se je začela 20. oktobra in bo trajala do 18. novembra. Delnice lahko kupujejo zaposleni, upokojenci, nekdanji zaposleni in njihovi družinski člani ter vsi ostali državljani. Delnice lahko vplačajo z lastninskimi certifikati, z lastninskimi certifikati denacionalizacijskih upravičencev in z gotovino. 64,82 odstotka. Razliko (35,18 odstotka) predstavlja delež kmetijskih zadrug Sava Lesce, Bled, Naklo, Sloga Kranj, Cerklje in Tržič ter delež Gorenjske mlekarske zadruge. Tovarna olja Oljarica Kranj je družba z omejeno odgovornostjo, v kateri je imel Mercator večinski, 51-odstotni delež. Ob tem, ko naj bi nekdanji lastnik J. Zabret oz. njegovi dediči dobili 19,71-odstotni delež, je podjetje preostali družbeni kapital v znesku 212 milijonov tolarjev preneslo na poslovni sistem Mercator, ki ima zdaj v podjetju 80,29-odstotni delež. V Preskrbi Tržič je imel Mercator 51-odstotni kapitalski delež, vendar je podjetje preostali družbeni kapital v znesku 216 milijonov tolarjev preneslo na poslovni sistem, tako da je Preskrba v 100-odstotni lasti Mercatorja. Enako kot za Preskrbo Tržič velja tudi za podjetji Savica in Sadje zelenjava, ki imata med drugim nekaj prodajaln tudi na Gorenjskem. Delavci, upokojenci in bivši zaposleni v Mesoizdelkih, Mlekarni, Oljarici, Preskrbi Tržič, Savici, Sadju zelenjavi (in še v ostalih hčerinskih družbah) bodo sodelovali pri lastninjenju poslovnega sistema Mercator. Predvidena končna lastniška sestava hčerinskih družb bo vendarle precej drugačna od sedanje, saj imajo vsi, ki zamenjujejo certifikate za Mercatorjeve delnice, možnost, da delnice poslovnega sistema zamenjajo za delnice hčerinske družbe, vendar le do meje, ki bo poslovnemu sistemu zagotavljala kontrolne delnice. To za kranjsko Mlekarno konkretno pomeni, da bo po lastninskem preoblikovanju približno tretjina podjetja v lasti zadrug, tretjina v lasti zaposlenih in "simpatizerjev", tretjina pa v lasti poslovnega sistema Mercator. Natančneje: zadruge naj bi imele 35,18odstotka, Mercator 36 odstotkov, zaposleni in ostali pa 28,82 odstotka. • CZ. Lojze Bogataj, novi sanator v Čevljarni Ratitovec Železniki Delavci v podjetje še zaupajo Škofj a Loka, 7. novembra - Z začetkom novembra je delo v Čevljarni Ratitovec kot sanator nastopil Lojze Bogataj, inž. strojništva, na Škofjeloškem poznan kot uspešen direktor Lermopola na Sovodnju, sanator v Alplesu v Železnikih, po dvakrat pa je po nekaj let delal kot profesor na srednji kovinarski šoli v Škofji Loki in na obrambnem ministrstvu, od koder odhaja z mesta direktorja 1. uprave s položajnim činom generalmajorja. Zanimalo nas je, kakšni so vzroki za takšno Pot in kakšna so pri tem pričakovanja. Po številnih menjavah službe bi dejali, da ste precej tiemirni duh. S kakšnim moti-v°ni prihajate v Ratitovec? "Na ministrstvu za obrambo Se dogajajo določene spremembe v načinu vodenja in v °rganizaciji, ki mi niso všeč. Ugotovil sem, da sem kot gospodarstvenik in organizator lahko nezadovoljen tudi ^fez tega, da se vozim v Hubljano. V domačem okolju le bilo kar nekaj izzivov v Podjetjih, ki slabo stojijo, za Ratitovec pa sem se odločil ludi iz čisto čustvenih razlogov. Moj oče je bil namreč ttXl7'AT, ki me je že v zgodnjih letih posvetil v skrivnosti lesa, zato sem se tudi njemu v spomin podal na delo oz. v sanacijo Alplesa, v Ratitovec pa sem odšel v spomin na mojega starega očeta, ki je bil odličen čevljar." Kakšen položaj ste našli v Ratitovcu? "Čevljarna Ratitovec je v precej težkem položaju, za katerega je značilna velika zadolženost in izguba trgov ter malodušje med ljudmi. Smo blokirani in upniki pritiskajo ter groze z odvzemom strojev, ki so na leasing. Se pa pojavljajo okrog te firme tudi Zakon o poravnavi odloženih davkov in prispevkov Obveznosti bo treba plačati v treh letih Ljubljana - Slovenski parlament je pred kratkim sprejel zakon o poravnavi odloženih davkov in prispevkov, ki je po objavi v uradnem listu začel veljati 29. oktobra. Zakon določa, da morajo podjetja, ki jim je vlada 24. septembra 1992. leta odložila plačilo davka od osebnih prejemkov, davka na dobiček ter prispevka za zaposlovanje obveznosti Poravnati v 36 mesečnih obrokih. Prvi obrok bodo morala Plačati 25. septembra 1996. leta, potlej pa vsakič 25. v mesecu. Vlada je pred dvema letoma odobrila odlog plačila davkov in prispevkov dvajsetim podjetjem, med njimi tudi •"adovljiški Almiri in jeseniški Železarni. • C. Z. mrhovinarji, ki bi radi na lahek način in poceni prišli do tega podjetja. Sam sem prepričan, da Ratitovec dela najboljše nekatere vrste čevljev: vojaške škornje, delovne čevlje, čevlje za gasilce, planinske čevlje in še nekatere druge. O odnosu delavcev do podjetja pa je najbolj zgovoren podatek iz ankete med delavci: velika večina ljudi se ni odločila vložiti svoje certifikate drugam, pač pa čakajo na lastninjenje v lastnem podjetju, kar priča, da vanj še verjamejo. Iz povedanega jasno sledi, da je potrebno prednostno poskrbeti za prodajo, in ker smo v preteklem letu pri oskrbi TO zapustili slab vtis, se je potrebno usmeriti v izvoz. Naša prva skrb je torej iskanje novih kupcev." V takšnem položaju za ohranjanje in oživljanje proizvodnje ni nepomembna vloga bank? "V odnosu do bank je pomembno zaupanje. Ker sem človek besede, menim, da s Codporo bank za oživitev naj-olj vitalnih delov proizvodnje ne bi smelo biti težav. Ob svojem dosedanjem delu sem spoznal veliko ljudi na vseh ravneh, ki vedo, da se dela lotim odločno, temeljito, z zaupanjem v ljudi, takšen "sloves", zveze in poznanstva pa so pri delu, kot je sanacija podjetja, odločilnega pomena. Moja prva naloga je rešitev obstoječe proizvodnje, šele nato bomo razmišljali o razvoju in novih programih." • Š. Žargi Lojze Bogataj Sklad za razvoj začenja s prodajo delnic podjetij Prva javna dražba bo 7. decembra Na dražbi bodo tudi delnice šestih gorenjskih podjetij Kranj - Republiški sklad za razvoj je že objavil razpis za javno dražbo paketov delnic oz. poslovnih deležev, ki so jih podjetja v procesu lastninskega preoblikovanja morala prenesti na sklad. Na prvi dražbi, ki bo 7. decembra ob 10. uri v prostorih Ljubljanske borze na Slovenski 56 v LJubljani, bodo prodajali delnice 60 podjetij in blagajniške zapise Banke Slovenije, ki jih je sklad kupil iz kupnine, pridobljene v procesu lastninskega preoblikovan-, ja. Dražbe se bodo lahko udeležili le predstavniki pooblaščenih investicijskih družb, delnice pa bodo prodajali v paketih. Med šestdesetimi podjetji, za katere je sklad razpisal javno dražbo paketov delnic, jih je šest z Gorenjskega. Za paket delnic Embalažnega grafičnega podjetja Škofja Loka, v katerem je 15.032 delnic po nominalni vrednosti 10.000 tolarjev, je izklicna cena 150,32 milijona tolarjev. (V EGP so z interno razdelitvijo in notranjim odkupom olastninili le 20,4 odstotka družbenega kapitala, medtem ko so ostale delnice prenesli na sklade.) V žirovski Etiketi, kjer so z interno razdelitvijo in notranjim odkupom olastninili 60 odstotkov družbenega premoženja, je za paket delnic, ki jih prodaja sklad, začetna cena 56,7 milijona tolarjev (56.754 delnici po 10.000 tolarjev). Izklicna cena za prvi paket 24 Pri ponovljeni dražbi ni zviševanja Poglejmo si še nekaj pravil, ki bodo veljala na javni dražbi! Udeleženci lahko dvigujejo izklicno ceno, vendar vsakič najmanj za dve odstotni točki. Če izklicne cene nihče ne sprejme, vodja dražbe zaključi postopek in lahko začne novega, z nižjo ceno. Pri ponovljenem postopku udeleženci ne morejo zviševati cene, ampak je kupec tisti, ki jo prvi sprejme. Dražba se lahko nadaljuje vse dotlej, dokler eden od udeležencev ne sprejme cene oz. dokler vodja dražbe paketa ne umakne iz dražbe (to lahko stori kadarkoli). Kupec mora celotno kupnino plačati najkasneje tretji delovni dan po končani dražbi. tisoč delnic podjetja Iskra Števci iz Kranja je 240 milijonov tolarjev, na eni od prihodnjih dražb pa bo še en paket. V škofjeloškem Kroju, kjer so 20 odstotkov delnic olastninili z interno razdelitvijo, 40 odstotkov z notranjim odkupom, prav toliko pa so jih prenesli na sklade, je izklicna cena za 3.374 delnic 33,7 milijona tolarjev. Izklicna cena za paket 5.000 delnic podjetja Termopol Sovodenj je 20 milijonov tolarjev, za paket 10.169 delnic kamniške Menine pa 116,7 milijona tolarjev. V kranjskem Merkurju, kjer so z interno razdelitvijo delnic olastninili 18,56 odstotka družbenega kapitala in z notranjim odkupom 8,02 odstotka, razliko pa so prenesli na sklade, je izklicna cena za prvega izmed treh paketov delnic, ki jih prodaja sklad za razvoj, 348,2 milijona tolarjev. Na dražbi bodo tudi delnice podjetij Cankarjeva založba Ljubljana, Comet holding Zreče, Jub Dol pri Ljubljani, Delo-prodaja, Dolenjski list Novo mesto, Lek Ljubljana, M Club Velenje, Primorski tisk Koper, Tiskarna Jože Moškrič Ljubljana, Trimo Trebnje... • C. Z. Slovensko gospodarstvo se predstavlja v tujini Prvič uradno v Češki republiki Ljubljana - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Gospodarska zbornica Slovenije in Ljubljanski sejem pripravljajo od 14. do 17. novembra v Pragi prvo uradno Eredstavitev slovenskega gospodarstva v Češki republiki, fa razstavi bo sodelovalo 55 podjetij iz vseh delov gospodarstva, med drugim tudi podjetja s širšega območja Gorenjske. V okviru razstave bo tudi poslovna konferenca, na kateri pa bodo sodelovala tudi podjetja, ki ne bodo razstavljala. Decembra se bodo češka podjetja predstavila v Ljubljani. Slovenska politika in gospodarstvo načrtujeta prihodnje leto podobne razstave tudi v Avstriji, v Slovaški, na Poljskem in na Madžarskem. • C. Z. CISTO in VARNO ^MERKUR STROKOVNI NASVETI Vsak torek od 15. do 19. ure na Gregorčičevi 8 v Kranju, prodajalna INSTALATER, Telefon med tednom: 064 47-313, int.155. Stalna razstava ogrevalne in sanitarne tehnike za ogrevanje na plin v prodajalni INSTALATER. Vsak dan si lahko ogledate: » pretočne bojlerje za sanitarno vodo » peči za ogrevanje in sanitarno vodo i litoželezne peči za ogrevanje na plin ► plinski gorilniki Baltur ► posode za tekoči plin ► plinski radiatorji Accorroni » armature, ventili in druga oprema Razstavljene izdelke lahko v Instalaterju tudi kupite, za gotovino ali na kredit. Popusti za imetnike Merkurjeve kartice zaupanja. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK popusta pri vseh pooblaščenih prodajalcih: (omejena količina) KOMPASHERTZ 061/IS92007 MEGA AVTO 061/264 087 KALCIT 064/331013 AVTOTEHNIKA CELJE 063 / 37131 A1HENS062 / 25860 AVTO HIT 068/26 077 AVTOP1VON065/31 939 POLIET0601/62 257 generalni zastopnik In distributer: 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Fiat Cinquecento 900 Scioneri Avtomobilček za mestno vožnjo Korenine (trenutno) najmanjšega Fiato-vega avtomobila segajo kar precej nazaj. Če se spomnite legendarnega Fiata 500 iz petdesetih let, popularno imenovanega topolino, smo že bliže. Fiat cinquecento, je namreč njegov daljnji naslednik, seveda povsem prilagojen novim časom in novim navadam. Zato ima s topolinom skupno pravzaprav samo svojo majhnost. Komaj 3,23 metra dolg avtomobilček je sodobno oblikovan, z rahlo upognjenim m silno kratkim nosom, zelo visokimi boki s po enimi vrati in s skoraj s povsem ravno odrezanim zadkom. In še nekaj je povezano z avtomobilom, ki nosi oznako Scioneri: glavnino so res naredili v Fiatovih proizvodnih obratih, natikanje nekaterih karoserijskih delov in končno obdelavo pa so opravili v delavnici imenovani Scioneri. Tam so se nekoč imeli opravka s prototipi na osnovi italijanskih vozil in še zdaj so Fiatovi avtomobili, ki pridejo v njihovo delavnico, napol ročno delo. ter značilnih pokrovov koles, ki znajo ob prvem pogledu celo prevarati, ker dajejo videz, da gre za lita platišča. CENA do registracije: (Autodelia, Ljubljana) 13.990 DEM HVALIMO: okretnost - končna obdelava • motorne zmogljivosti; GRAJAMO: natančnost menjalnika - majhen prtljažnik To je tudi pri najmanjšem cinauecentu prav dobro videti v notranjosti. Ob večji natančnosti končne obdelave prijetno presenetijo kakovostne notranje obloge in sedežne prevleke, med bogatejšo opremo pa je tudi elektrika za obe stranski stekli, vzvod za odpiranje prtljažnih vrat iz kabine in zatemnjena stekla. Armaturna plošča je Ereprosta, toda pregledna in uporabna, za oljši občutek pa so pri Scionenju namestili še nardijev športni volan. Vsaj na sprednjih sedežih se ni bati pretirane prostorske stiske, drugače pa se godi potnikom na zadnji klopi, ki imajo sicer dovolj prostora za glavo in skoraj odločno premalo za kolena. V prtljažni prostor gre v začetni verziji le borih 1/0 litrov prtljage, s podiranjem zadnje klopi pa se, seveda ob pogoju, da se z avtom vozita samo dva, [irostornina poveča na zelo solidnih 810 itrov. Tako na prtljažnih vratih kot tudi na obeh sprednjih blatnikih je na ploščicah napisano, Scioneri in v celem je avtomobil od "običajnega" cinquecenta na pogled privlačnejši zaradi dodatnih bočnih letev, Motor je majhen tako kot ves avtomobil, po svoji zasnovi pa precej spominja na tisto, kar se je že pred leti vrtelo v manjših Fiatovih avtomobilih, a vseeno je njegovo delovanje dokaj mirno in tiho, le pri večji obremenitvi se oglasi s truščem. Manj sreče je s petstopenjskim menjalnikom, ki je sicer dobro prilagojen motornim zmogljivostim, manj pa naklonjen natančnemu pretikanju. Cinauecento se najbolje znajde v mestni gneči. Njegove mere omogočajo parkiranje tudi tam, kjer je prostora samo za polovico večjega avtomobila, okretnost pa obračanje in manevriranje v ozkih mestnih središčih. Dokaj dobro se počuti tudi na odprtih cestah, vsaj dokler njegova krat-kost in relativno trdo podvozje zmoreta požirati cestne grbine, ah dokler sorazmerno visoka karoserija ne postane žrtev bočnega vetra. In spet enkrat ponavljam. Namembnost tega avtomobila je predvsem mestna vožnja, ter lahkotnost upravljanja, ki veliko pomeni tistim, ki se z njim peljejo samo na tržnico, v službo ali v hram učenosti. Cinquecentova splošna prijaznost je namreč tisti adut, ki prepriča skoraj vse vrste voznikov, predvsem pa tiste, ki pri hiši potrebujejo še drugi ali tretji avto. * M. Gregorič, slike Janez Pelko Na SKAD-u prvič tudi sadike jablan Na četrtkovem rednem avkcijsko borznem sestanku Splošne kmetijske avkcijske in borzne družbe, d.d., Ljubljana je bila ponudba kmetijskega blaga nekoliko manjša kot na prejšnjih sestankih, prodaja pa je bila tudi tokrat precej skromna, saj so uspeli prodati le nekaj peteršilja in suhih rozin. Na borzi je bila velika ponudba umetnin gnojil, v ponudbi pa so bile prvič tudi sadike jablan. Na avkciji so ponujali slovensko cvetačo po 130 tolarjev za kilogram, kitajski česen po 167 tolarjev, grški fižol plavac po 190 tolarjev, turške limone po 115 tolarjev, rdeči radič slovenskega porekla po 140 tolarjev, turške suhe marelice po 685 tolarjev... Prvokakovostni slovenski peteršilj so prodali po 120 tolarjev za kilogram, iranske rozine sultana druge kvalitete pa po 192 tolarjev. Poglejmo še na borzno tečajnico! vrsta blaga poreklo začetna cena (v SIT/kg) NPK 8-26-26 (v vrečah) Hrvaška 30,21 NPK 7-20-30 (v vrečah) Hrvaška 27,14 NPK 15-15-15 (v vrečah) Hrvaška 23,64 KAN, 27% (v vrečah) Hrvaška 18,23 KAN (razsut) Norveška 18,70 NPK 15-15-1 5 (razsut) Norveška 25,00 NPK 8-24-24 (razsut) Norveška 27,90 urea, 46% (razuta) Norveška 21,75 KAN (v vrečah) Norveška 19,90 NPK 8-24-24 (v vrečah) Norveška 29,00 NPK 15-15-15 (v vrečah) Norveška 26,30 urea, 46% (v vrečah) Norveška 22,90 TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombili-muzina s tremi vrati, spredaj nameščenim motorjem in pogonom na prednji kolesi. Motor štirivaljni, štir-itaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, 899 ccm, 29 KvV/40 KM, elektronski enotočkovni vbrizg goriva, katalizator, petstopenjski menjalnik. Mere: d. 3227 mm, š. 1487 mm, v. 1435 mm. Najvišja hitrostOlO 140 km/h (tovarna), 143 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 4,7/6,3/6,6 I neosvinčenega 95 okt. goriva na 100 km. Poraba na testu: 6,5 I. Povrtnine in sadje na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 40 tolarjev za kilogram, jabolka po 60 tolarjev in jajca po 14 tolarjev. Čebula stane 100 tolarjev, česen 220, fižol 300 tolarjev, korenje 120, cvetača 300, paprika 150, paradižnik 150, orehova jedrca 1.100 tolarjev... Cene prašičev za zakol Ker se približuje zimski čas kolin, je med prodajalci in kupci vse večje zanimanje za ceno prašičev. Če sodimo po prašičjih sejmih, ki so dober "cenovni barometer", potem bo letos treba za prašiča za zakol odšteti od 250 do 280 tolarjev za kilogram žive teže. AALPO d.o.o.. Staneta Žagarja 30 Tel.: 221-692, 331-656 ■ SERVIS SEAT ■ ROČNO PRANJE VOZIL ■ MENJAVA AVTOFLAŠČEV Vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote in nedelje. Fiat Cinquecento Scioneri: izpopolnjeni malček NISSAN ADRIA generalni zastopnik za avtomobile NISSAN obvešča kupce in lastnike avtomobilov, da Avtohiša Magister iz Radovljice ni več pooblaščeni prodajalec in serviser avtomobilov NISSAN. Stranke prosimo, da se poslužujejo drugih prodajaln in servisov v Sloveniji. Dodatne informacije lahko dobite pri prodajni službi Nissan Adria, tel.: 061-301-355. VIKTORIJA, d.o.o., Kranj, Skalica 1 tel.:064/324-734 V€UK0 J€S€NSK0 ZNIŽRNJC C€N FIAT UNO i.e., kat. FIRE 1.93/94 12.200 DEM HAT TIPO i.e. SX 1.9/93 17.200 DEM FIAT TIPO TDGT 1.92 17.900 DEM CROMA 2.0 TURBO, kat. 1.92 25.200 DEM LANCIA DEDRA 1.8 i.e. 1.91/92 18.900 DEM FlfiT SCI0N6RI - NOVA VOZIlfi FIAT UNO 1.1 i.e. SCIONERI 15.590 DEM FIAT TIR) 1.6 i.e. SX SCIONERI 21.990 DEM RAT TEMFRA 1.6 SX MP!, SCIONERI 24.990 DEM HAT TIPO 1.7 ECO DIESEL SCIONERI 20.990 DEM PLAČLJIVO V SIT P0 PRODAJNEM TEČAJU LB d.d. ZA PODJETJA MOŽNOST KREDITA IN LEASINGA. ■ki 3@ T>)(5) Cesta na Okroglo 8, tel.: 064 47-393 Iščete sadno drevje? t___ v [ V trgovskem centru DOM Naklo boste našli bogato ponudbo. 19 sort jablan 9 sort hrušk tri sorte sliv dve sorti marelic tri sorte breskev tri sorte češenj in še ameriške borovnice, črni in rdeči ribez, robide in josta. Od 5. novembra po ugodnih cenah, ki so z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4 % in največ 8% nižje! __JL. Pa še to! Širok izbor vrtnic: sadika SAMO 269 SIT! MERKUR 4? VREME Vremenoslovci nam za prihodnje dni ne napovedujejo bistvenega izboljšanja vremena. Danes naj bi še deževalo, jutri pa naj bi se delno razjasnilo, vendar bodo razjasnitve le prehodne. LUNINE SPREMEMBE Ker je v četrtek mlaj nastopil ob 14.35, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo in prijetno. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo tule objavili staro sliko , na kateri je bil upodobljen del Jezerskega, nekdanjega klimatskega zdravilišča za očesne in živčne bolezni. Na sliki je stara Senkov kmetija. Danes je kraj predvsem turističen z lepim Planšarskim jezerom, ob katerem se vsako leto odvijajo tradicionalne prireditve, kot naprimer Ovčarski bal. V zadnjem času pa je Jezersko v ospredju tudi zaradi razporeditve občinskih območij, saj bi radi Jezerjani imeli svojo občino. Tokrat smo izžrebali naslednjih pet reševalcev: 1. Minka Štirn, Vrečkova 3, Kranj;2. Natalija Lahajnar, Zg. Jezersko 48, Jezersko; 33. Štefka Japelj, Pot na pilarno 5, Tržič; 4. Kristina Sire, Tomšičeva 106, Jesenice; 5.5. Boštjan Žbogar, Ul. J. Puharja 7, Kranj. Čestitamo. Tokrat objavljamo neko planinsko kočo, pred njo pa stojijo neki ljudje, se morda kdo Še katerega spomni? Na dopisnice nam napišite, kje ta koča stoji, odgovore pa nam pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet pravilnih in izžrebanih odgovorov pa bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Nepr'kloplena Nirvana Končno pravi "unplugged" Od pomladi, točneje od nasilne smrti Curta Cobaina, frontmana in duhovnega vodje kultnega grunge banda Nirvane, je v njegov kult verujoča javnost pričakovala tisti znameniti "unplugged", ki se je 18. novembra '93 zgodil v New Yorku, jasno v okviru serije nevključenih koncertov na MTV. Okroglo leto je torej minilo od takrat in čas izzida uradne verzije Nirvaninega akustičnega cedeja je tako zadostil tudi ljubiteljem pomembnih datumov. Sam posnetek je nedvomno precej kvalitetnejši od tistega, ki smo ga lahko slišali na množici bootlegov (izdaj na črno), ki so glasbeno potrošniški trg poplavljali že pred, pri nas pa predvsem po Curtovem samomoru. Cedejka je izšla pri založbi Geffen Records, torej založbi, pod okriljem katere je Nirvana snemala tudi sicer. Na originalni unplugged verziji sta tudi dva komada , ki v programu MTV nista bila predvajana, Oh Me (Meat Puppets) in Something In The Way (za albuma Nevermind), ki jih na črnih cedejih, ki so v večini primerov posneti s televizije, ne boste našli. Nepriključena je bila standardna postava Nirvane, basist Kris Novoselic pa je pri nekaterih komadih zaigral tudi na harmoniko. Pri komadih Plateau, Oh Me in Lake Of Fire pa sta se pridružila Meat Puppetsa Curt in Cris Kirkwood, prvi tudi avtor le teh. Zadeva je za glasbene zbiralce pač nepogrešljiva in štirinajst "unplugged komadov" še kako zanimivih. Pa ne zato, ker Nirvane ni več. • Igor K. Koncerti Djordje zvani Balašević.. je v glasbi kot Boža zvani Pub pri kartah. Tisti, ki ga spremljate iz osemdesetih let, ali pa še kakšno leto dlje, ...saj skupina Rani mraz, boste gornjo tezo zagotovo potrdili. Njegov neizmerni čut za človekov znotraj, njegovo dušo na eni in življenjski realizem na drugi strani se izraža v njegovih besedilih, pa brez strahu, da bi pogrešili, recimo kar Eoeziji. Potemtakem je glas-a, večinoma nekakšen hmmm... vojvodinski countrv blues, le še odličen dodatek, lepilo, ki napravi tisto celoto, ki navdušuje. Kup albumov in velikih hitov je Djole pred kratkim dopolnil z romanom "Jedan od onih života", enak naslov pa nosi tudi njegov zadnji cd. Djordje Balašević je kljub vojni, ki pretresa osrčje Balkana, nekako uspel preživeti, duševno namreč, čeprav je sta ilegala in skrivanje pred vpoklicem v "Vukovarskih časih" naredila svoje. Pri njegovih poslušalcih zagotovo, že zaradi enoletnega premora, za nas Slovence pa tudi zaradi, kar naenkrat, velike razdalje, ki nas loči do Novega Sada. V ponedeljek, 14. novembra, razdalje ne bo več, namreč v Hali Tivoli bo nastopil Djordje Balašević. In to, da so karte skorajda že razprodane... • Igor K. "Tršica, Marjetica me pa pod klopjo brca," zaloti v šoli nagajivo Marjanco sošolec Janezek. "Špeckahla, špeckahla," ga bo po šoli zmerjala Marjanca. "Ti si ena navadna špeckahla!" Kar se Janezek nauči, to Janez zna! Ko bo odrasel in se šel slovensko politiko, kje kaj uš-pičil tako, da ga bodo malo trše Prijeli, bo spet ista pesem: Špecal bo! V takem stanju je trenutno naša diplomacija. Med seboj se Špeca, kar niti ni najhuje: najhuje je, da moramo te špeckahle poslušati po radiu in gledati po TV. In špecarji mislijo: Slovence, skorajšnje volivce, verjetno na smrt zanima, kako je bilo na tisti seji vlade, ko so debatirali o odnosih z Italijo! Kdo je bil ZA in kdo PROTI! Neskončno jih zaniha, ali so pri odločitvi dvigo-vali roke ali so samo v brk prikimavali ali godrnjali! V tem se namreč trenutno hodijo spori in vlagajo tožbe: kdo da je bil tedaj, na tej Zgodovinski seji vlade s kom 1,1 zakaj! Tiskovnim agencijam se pošiljajo stenogrami in magnetofonski trakovi, kako da je v resnici bilo! Kot da je to sploh kaj važno! Morebiti za kakšno repliko kje v parlamentu že, ne pa za takšen medijski šou, ki se ga gredo zdaj! "Drage volilke, dragi vo-HlČki! Veste, jest sem bil pa tedaj ZA! Ali: dragi moji, jest Sem bil pa na vladi proti!" Brez veze! Naj se mojčkajo na tihem in Se za kakšnim vogalom gredo lizunstvo s svojimi strankarskimi poglavarji! Širše gledano, narod teh potankosti itak ne registrira - gre mu za končni učinek, ne pa za hvalisave detajle! Naj, če že tako zelo hočejo v Evropo, lepo prosim, opustijo tudi tiste listke s sporočili, ki jih šibajo pred TV kamero. Kar strese me, ko napovedovalka reče: "Vlada je v današnjem kazali tudi dopis kakšnega kurjerejskega društva, na katerega so natisnili pošiljatelja Republiko Slovenijo ali vladni kabinet ali pa kakšno strašno važno ministrstvo! Saj se tiste tipkane črtice na ekranu tako nič ne vidijo! Tako bi radi v Evropo, da se ti že kar mučno dela pred očmi, manire pa so še zmeraj tabalk-anske! Tema tedna mm ■ I 1 b i ■ i ■ Frutek in milijoni Za kakšno ministrsko delegacijo, ki ji rata dolgčas in se ji lušta v beli svet, je milijon tolarjev potnih stroškov nič, nekaj sto neozdravljivim bolnikom pa pomeni - življenje. Ne, to ni Evropa, to je... sporočilu..." Ali: "tainta gospod minister je v sporočilu za javnost zanikal..." Naj gre, gospoda, ki ji je toliko do tega, kaj javnost miseli, lepo čedno kar sama tja pred kamero, se strumno postavi in zdrdra, kar jo muči! Kje pa ste še videli, da bi na kakšni tuji TV postaji v poročilih kazali na zaslonu neke spacane in nerazpoznavne ceglce, vladne depeše, kjer se morda vidi samo glava s pošiljateljev o adreso, vse drugo pa nič! Zaradi mene bi lahko Če vzamemo samo zadnji primer, ko so nekateri v parlamentu ostro nasprotovali, da bi dali vsem otročkom plenice pa flaške pa frutek! Vsem, katerih starši so tukaj zaposleni! Ne! So rekli tisti, ki ne vedo, kaj so evropske norme! A poj bomo pa spet en kup beguncev pridelali in vse bo k nam drvelo! Zgledalo je tako, da bo ves vesoljni svet samo na Slovenijo pikiral, kajti samo tu žive mlade mamice v devetih nebesih, ker jim država vsako povito štručko subvencionira! Takšno je bilo parlamentarno jamranje! Saj dol padeš! Seveda bomo en kup beguncev pridelali in seveda bo vse k. nam drvelo, na šolstvu in zdravstvu slonelo, ampak Evropa bi nas jako čudno gledala, Če bi pri frutku delali diskriminacijo! Kajti njim niti na pamet ne pade, da bi med otroki delali diskrimincijo, če so starši davkoplačevalci! Kakšna sveta preproščina in kakšna grozljiva hinavščina! Kakšen stoprocentni Balkan! Za frutek nimamo, za fija-kanje po svetu pa je dnarjev kolikor hočeš! Oni dan se naslajam nad dnevnicami in potnimi stroški, ki jih je pokasirala neka naša ministrska delegacija, ki ji je ratalo dolgčas in ki se je kapricasto spomnila, da bi bilo dobro na kakšen seminar v beli svet. Kakor se spomnim, so fliknili na posebno letalo, stroški vozjakanja treh mandeljcev pa so šli krepko tja v milijon tolarjev. Koliko hektolitrov frutka je za milijon tolarjev? In ravno tisti dan, ko, so to objavili, prebiram neko poročilo neke prostovoljne akcije, ki je trajala dve leti in v kateri so neozdravljivi bolniki sami zbrali milijon tolarjev za nakup medicinske aparature, ki jih bo ohranjala pri življenju. Zanje je bil znesek - milijon tolarjev -neponovljiv življenjski uspeh! Ministrskim potepuhom je bil milijon nič, nekaj sto bolnikom je bil milijon - življenje! Ta država je premajhna in še vedno prerevna, da bi se šli take hece! • D. Sedej Nagradno vprašanje in 15 nagrad v V Škof ji Loki bo 19. novembra ob 19. uri... Škofjeloški nogometni klub Jelovica - LTH pripravlja super prireditev, s katero želi zbrati prepotrebna sredstva za razvoj kluba. Mega dogodek bo v prihodnjo soboto, 19. novembra, poimenovali so ga kot prvo srečanje narodnozabavnih ansamblov "Pod slovensko lipo ' 94" in bo trajalo poltretjo uro. Dobrodelni nastop za škofjeloške nogometaše so obljubili ansambli Bratje iz Oplotnice, Nagelj, Rom-ppm-pom, Obzorje, Blegoš, Laufarji, Krim, AS, harmonikarice Kluba Zupan, mlada harmonikarja Gregor Eržen in Anže Plešec ter Folklorna skupina Tehnik. Prireditev bosta vodila Majda Lovrenčič in Boštjan Rupar, predvajali jo bodo RADIO ŽIRI, Radio SRAKA NOVO MESTO in LokaTV, omogočajo pa jo sponzorji: M-Meso Izdelki, Loka, Peks, LTH, Tehnik, Trgovine Mateja, Nada in A club, AL-market, Tiskarna Derling, EGP, TORO, Frizerski salon meta, Zidarstvo Ravnikar, Avtoličarstvo Brelih, KATOM, Avtomehanika Lušina, Kmečki turizem Pri Godcu, Zupan Mengeš, Obrtna zbornica Škofja LokaCorona (sponzor snemanja oddaje) in -seveda - Gorenjski glas. Vstopnice so v predprodaji v TD Škofja Loka, Menjalnici Invest, Pizzeriji Palermo na Trati in Pizzeriji Oliva v Sv. Duhu. Ker je bilo v predprodaji veliko vstopnic že prodanih, si jih - priporočajo organizatorji -zagotovitev pravočasno. Nagradno vprašanje: Kako se imenuje prireditev, ki bo 19. novembra ob 19. uri v Dvorani Poden? Odgovor napišite na dopisnico in ga čimprej (vsekakor pa do 15. novembra 1994) pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Nagrade so lepe: 15 vstopnic za 15 srečnežev v žrebu, ki bo 16. novembra. "Kolovrat domačih viž" na Radiu Tržič - vsako nedeljo ob 14.25. Pokrovitelj oddaje predvčerajšnjim je bilo Podjetje za trg in prevoz PIK -AS- Brezje pri Tržiču, 41 a, tel. 064/56-048. Nagradno vprašanje: Naštejte, katere proizvode prodaja pokrovitelj PIK - AS v akcijski prodaji. Odgovor:_ Moj naslov: Odgovore pošljite do petka, 11. novembra 1994, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, s pripisom: za Kolovrat domačih viž. PODJETJE ZA TRG IN PREVOZ PIKAŠ BREZJE 41 a TRŽIČ TEU064/M-O48 VASOVANJE S PODOKNIČARJEM NA RADIU KRANJ 97,3 FM 1. Ne čakaj na maj - Irena Vrčkovnik 2. Kapelica pod Triglavom - Alpski kvintet 3. 20 ljubic - Adi Smol ar 4. Tiho jočejo solze - Magnet 5. Mini krilo - Primorski fantje 6. Macho - Helena Blagne 7. Ne reci nikdar - Jože Skubic in Slapovi 8. Gasilec moj - Igor in Zlati zvoki 9. Savinjska dolina - Slovenija 10. Gasilska veselica - Trio Svetlin 22. September diši - Bon žur 12. Tote Štajerske ne dam - Štajerskih 7 13. Ponesi mi veter to pesem - Krt 14. V San Simonu - Faraoni 15. Otok zlatih sanj - Zasavci Oddaja je bila sporedu 28. oktobra v nočnem programu Radia Kranj. Nagrade dobijo: 1. MARTINA URBANC, Žanova 6, Kranj -družinsko kosilo - kmečki turizem PAVLIN, Šenturška gora; 2. ROK PIKON, Blejska Dobrava 59 a - 30 kg j upola - ČOPIČ Tržič; 3. JELKA ANOLJŠEK, Šolska 4 a, Kranj - 2 vstopnici KINO Kranj; 4. IVO TREBAR, Benedikova 4 a, Kranj - 2 vstopnici KINO Kranj Kupone pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj - Vasovanje s podokničarjem do 20. novembra. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 25. novembra, ob 19.30 uri. Ker nam veliko poslušalcev tarna, da ne dobi telefonske zveze, vam predlagamo, da nam pišete za svoje glasbene želje. KUPON - VASOVANJE S PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: MODNA KONFEKCIJA KROJ, d.d. škofja Loka, Kidričeva c. 81 Pri razpisu delovnega mesta direktor službe, kije bil objavljen 4/11-1994, se doda kot ustrezna izobrazba za zaposlitev poleg tekstilne še ekonomska usmeritev. te Ta mesec na vrtu Če nameravamo sadno drevje beliti, moramo pred tem z debla in debelnih vej ostrgati vso razpokano odmrlo skorjo. Pn tem pa ne smemo poškodovati mlade skorje. Poleg tega moramo pred strganjem na tla pogrniti ponjave, kajti pod razpokano skorjo se skriva marsikakšen škodljivec. Zato moramo takoj sežgati vse, kar zberemo na ponjavah. Beljenje sadnega drevja je dobro varstvo pred mrazom, ki povzroči pokanje debla. Premaz z apnenim beležem ne deluje omembe vredno na povzročitelje bolezni ali škodljivce. Pač pa varuje skorjo debla pred sončnimi žarki, da se čez dan preveč ne segreje, ponoči pa ne ohladi. Kjer uporabljajo za zimsko škropljenje sadnega drevja karbolinej, mu lahko dodajo nekoliko apnenega beleža. Tako lahko pregleda- mo, če so bili vsi deli drevesa s škropivom dobro zadeti. Ko listje povsem odpade, najlažje opazimo gnezda krvave uši in jih uničimo. Najboljši uspeh dosežemo, če gnezda premažemo s čopičem, namočenim v pripravke iz organskih fosfornih estrov. Največjo pozornost moramo posvečati koreninskemu vratu dreves, na katerih smo opazili tega škodljivca. Okoli koreninskega vratu odgrebe-mo zemljo m ga naprašimo s prašivom organskega fosfor-nega estra. Preden zapade sneg, moramo pod drevjem še enkrat pregledati, če nismo spregledali odpadlih obolelih sadežev. Pregledati moramo tudi krono. Tam pogosto še vise za monilijo oboleli plodovi; če jih pustimo na drevesu, bodo v naslednjem letu pomagali širiti bolezen. Preden damo gomolje gla-diol v dokončno prezimovališče, jih moramo temeljito posušiti in očistiti. Gomolji so dovolj suhi takrat, ko lahko stare z lahkoto odtrgamo od novih, luskolisti pa pri premikanju gomoljev lepo šelestijo. Z gomoljev odstranimo še tiste dele stebel, ki smo jih na njih prvotno pustili. Vse poškodovane in bolne gomolje pri čiščenju odstranimo. Do konca novembra pok-rijmo zimzelene dišavnice z vejnato odejo, ker bi utegnile trpeti zavoljo mraza brez snega. Pokrivamo jih, preden povsem zmrznejo, ker sicer lahko polomimo poganjke. Vse čebulnice in gomolj-niče, ki ostanejo čez zimo na prostem, novembra pokrijemo zoper mraz. Najbolje je, če tla pokrijemo s preperelim hlevskim gnojem ali šoto, v sili pa je dobro tudi listje. Varovalna odeja naj bo debela 5 do 6 cm. Naredimo sami "Cesta" za avtomobilčke Našemu malčku se je nabralo avtomobilčkov. Saj se lepo igra z njimi in drvi sem in tja po stanovanju, toda čisto nekaj drugega bi bilo, če bi jih vozil po "cesti", skozi križišča, mimo poznanih hiš v mestu ali naselju, imel kje "garažirati". Če imajo drugi prave male železnice s tiri, železniškimi postajami in podobnim, naj naš malček dobi svojo preprogo, po kateri bo vozil. Z malo spretnosti mu lahko sešijemo to imenitno igračo. Na kos volnene odeje (cca 130 x 170 cm), ki naj bo zelene barve, apliciramo cesto, cerkev, trgovinice, hišice in drevesa, telefonsko govorilnico, knjižnico, vrtec, parkirišče, jezerce z račko in kar vam še pade na pamet. Ne pozabite na prometne znake in prehode za pešce. Mala šola iz prometa bo lahko ta domača igrača. Blago za cesto naj bo gladko, da bodo avtomobilčki kar najbolj brez zadržkov tek- li. Ure in ure se bo malček sam ali s prijatelji lahko igral na taki preprogi, pa še na toplem bo. In še nekaj: iz stare lesene omarice za šivalni pribor, ki se raztegne, mu lahko naredimo imenitno garažno hišo, od koder bodo vozili avtomobilčki na cesto... Tako, babice, do Miklavža in Mraza imate še dovolj časa! dedka Domači zdravnik Divji kostanj pomaga Za dobro spanje Kopamo se v vodi, ki smo ji dodali zmlete plodove divjega kostanja. Proti vnetju sklepov in isiasu Litrsko steklenico napolnimo do polovice s plodovi divjega kostnaja, stolčenimi z lesenim kladivom, do vrha pa nalijemo 96-odstotni alkohol. Steklenico dobro zapremo in pustimo, naj stoji približno 30 dni, njeno vsebino pa občasno pretresemo. Z dobljeno tekočino masiramo obolela mesta najmanj trikrat na dan. To počnemo, dokler bolečine ne prenehajo, oziroma se stanje ne zboljša. Proti revmi Plodove divjega kostanja narežemo na drobno in jih kuhamo, vse dokler ne dobimo goste zmesi; dodamo jo vodi za kuhanje. Mešamo, dokler se tekočina ne speni, potem pa si naredimo kopel in se v njej kopamo 20 do 25 minut. Proti hemoroidom V pollitrsko steklenico damo na drobno narezane plodove divjega kostanja in jih prelijemo s 5 žličkami 96-odstotnega alkohola. Steklenico zapremo in jo pustimo stati 10 dni, medtem pa vsebino včasih pretresemo. Tekočino precedimo in vzamemo vsak dan po dvakrat po 10 kapljic z malo vode na koščku kruha. Zdravljenje traja 20 dni. Proti ozeblinam 15 do 20 plodov divjega kostanja kuhamo 1 uro v 3 do 5 litrih vode, naredimo kašo in namakamo v tej topli kaši ozebli del telesa. Kašo lahko uporabljamo dvakrat, le da jo moramo drugič pogreti. Navadno je dovolj 3 do 5 takšnih kopeli. (Nasvete smo vzeli iz knjige Zdravljenje s sadjem in zelenjavo, ki je izšla pri Kmečkem glasu.) Poskusimo še mi Korenjeva juha na hitro Porova juha 15 dkg rdečega korenja, 2 ilici drobtin, 1 1/4 l vode, 1 jušna kocka, 2 dkg surovega masla ali žlica olja, sol, žlička sesekljanega peteršilja. Očiščeno korenje naribamo, zmešamo z drobtinami, prilijemo vodo in pokrijemo. Korenje kuhamo do mehkega, pridamo jušno kocko, maščobo, sol, nakar jo vremo še 5 minut. Juho obogatimo s sesekljanim peteršiljem, lahko tudi z žlico smetane. 4 do S porov, 4 dkg pre-kajene slanine, 1 1/4 I vode, sol, 1 krompir, žlička sesekljanega peteršilja, l žemlja, 1/ 2 dkg surovega masla. Očiščen, skrbno opran por narežemo na tanke koleščke; por prepražimo na prekajeni slanini, zrezani na kocke, zalijemo osolimo in kuhamo z olupljenim, naribanim krompirjem do mehkega. Nato pridamo še sesekljan peteršilj. Žemljo narežemo na male kocke, te prepražimo na surovem maslu m ponudimo k juhi. Žemljev praženec z mesom 5 žemelj, 15 do 20 dkg kuhane govedine ali ostankov pečenke, 1/2 l mleka, 2 jajci, sol, zelen peteršilj, 3 Žlice olja ali masla. Žemlje zrežcmo na listke, meso sesekljamo, a ne pre-drobno. V mleku razžvrklja-mo jajci, sol in sesekljan zelen peteršilj in s tem polijemo zemlje in meso. Ko se žemlje napoje, vlijemo mešanico v vročo maščobo in jo spraži-mo. Poleg ponudimo zeleno solato. TVS 1 11.40 Zimska tekmovanja 12.05 Lastninjenje, zadnji del izobraževalne serije 12.20 Borza in borzništvo, 4. del izobraževalne serije 12.30 Pozejdonovi ujetniki, oddaja TV Koper - Capodistria 13.00 Poročila 14.45 Obiski 15.55 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.50 Risanka 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Somišljenik, angleški film 21.45 Mali koncert: Godalni kvartet "Rokoplus" 21.50 Pohištveni sejem, 1. oddaja 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.35 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Med vrsticami zakona, anagleš-ka nanizanka TVS 2 13.00 Euronews 15.20 Zgodbe iz školjke 15.50 Stradivari, itali-jansko-francoska nadaljevanka 16.35 Videošpon 17.20 Sova, ponovitev 18.45 To si ti, dojenček, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda 22.10 Omizje HTV 1 HTV zaradi spremembe programske sheme svojega programa ni oddala. HTV 2 HTV zaradi spremembe programske sheme svojega programa ni oddala. KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.45 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.55 Male živali, ponovitev 17.15 Upravljanje, ponovitev dokumentarne serije 17.45 Kdo je ubil Alana Svinjo?, ponovitev 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.05 Pohištveni sejem 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Benny Hill 20.30 Aktivno! 20.50 Dance session 21.25 Poročila 21.35 Pohištveni sejem, reportaža 21.40 Dannvjeve zvezde 22.30 Album show, glasbena oddaja 23.20 Spot tedna 23.25 Na velikem platnu 23.45 CMT AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Zemlja in ljudje 10.15 Pan optikum 10.30 Beg v San Franciscom ponovitev ameriškega filma 12.00 Dedek in morska deklica, risanka 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Doktor in ljube živali 14.55 Najlepše otroške oesmi 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 VVildbach 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.15 James Bond 007 - Samo za tvoje oči, angleški film; Roger Moore 22.25 Pogledi od strani 22.35 Hudobna ženska, angleški penriui ■OZMETltm STUDIO Barbara ■ S0LAR!) ISAUNA i ODPRAVLJANJE CELIMA ■ AROMA TERAPIJA ■ NEGA OBRAZA ■ MY0 LIFTING ■ PEDIKURA ■ DEPILACI|A TEL.: 741 614 DELOVNI ČAS: OD 8.00 DO 21. 20.25 TVS 1 SOMIŠLJENIK angleški barvni film; igrajo: Ron Sihrer, Hart Bochner, Imogen Stubbs in drugi; London. Ameriški scenarist Asa Kaufman, ki je v prostovoljnem izgnanstvu, izve za samomor svojega prijatelja, priljubljenega igralca meiodramskih vlog in odkritega simpatizerja Sovjetske zveze Clifforda Bymeja. Asa, ki piše pod psevdonimom za britansko televizijo, hoče razkrit' ozadje samomora. Zato poišče nekdanjo Cliffordovo prijateljico Saro, spomni pa se tudi psihiatra Jenyja Lavyja, h kateremu sta hodila skupaj s Cliffordom. pustolovski film 0.10 Neznani ljubimec, ameriška kriminalka 2.00 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.50 Tisoč mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Sušna doba, ponovitev 16.15 Ljubezen v Gradcu 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Naš hrupni dom, ameriška" serija 18.30 Vseh devet kijev, nagradna igra 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.T5 Kultura 20.15 Dvoboj 21.15 Oddaja 22.00 Čas v sliki -Večerni studio 22.35 Kdor reši življenje, reši ves svet 23.15 Šport 23.55 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.25 Gospa, ki se je sprehajala v morju, francoski film 1.55 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ TUDI V TRŽIČU! 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Strel 3, oddaja za mlade in mlade po srcu 19.50 Kamera med vami 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Več veš, več veljaš - dr. Mitja Košnjek: Ali so res krivi vedno virusi? 20.55 EPP blok, Danes na videostraneh 21.00 Problemi Kranja so večni (o delu Izvršnega svea občine Kranja - zadnjič) 22.00 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 11. oddaja 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Narodni običaji v Železnikih - 2. del dokum. filma v okviru 32. čipkarskega dne 20.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.40 Aktualno 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kviz 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Pamas - Marko Črtalič R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure, iz Kovorja na UKV 95 MHz ter SV 1584 KHz in iz Tržiča n UKV 88.9 MHz. Napovedi sporeda sledijo ob 16.10 obvestila, ob 16.30 bomo spremljali in komentirali, ob 1f.00 nadaljevali z novostmi s filmskih platen, ob 17.30 pa govorili o knjigah. Sledili bosta oddaji Glasba brez meja, nato pa še Glasbena scena. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za narodno zabavno glasbo 8.00 Radijska čestitka 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Mor: da niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Za-kajčkovi starši 16.50 Športni utrinki 17.00 Glasbeno popoldne - zabavna glasbena lestvica in klepet 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi taksno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Zugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naJ pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radost' življenja 1.00 New age glasba ' Uroš Novak 2.00 Satelit 22.35 TVS 1 GRACE NA UDARU 12/22 del ameriške humoristične nanizanke Ubby je padla pod vpliv Gracine nekdanje sošolke. Nekoč je bila miss na lepotnem tekmovanju In sedaj na podoben podvig popravlja svojo hčer. Težava je v tem, da se hoče tekmovanja udeležiti tudi Ubby, ki pa - o, groza -ne zna niti peti niti pripovedovati šal. Graca noče, da bi njene punčka zrasla v vase zagledano omejenko, & končno popusti in začne Ubby pripravljati na izbor male miss. KINO CENTER angl. rom. kom. ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 16. g 18. uri, amer. west. drama WYATT EARP ob 20. uri ŽELEZA** amer. kom. FORREST GUMP ob 17.30 in 20. uri ŠKOFJ* LOKA amer. kom. ČAROVNICE SE VRAČAJO ob 18. uri. amer-west. WYATT EARP ob 20. uri NA MEJI Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Ljubljana - Šiška, Kamnik in Domžale (9) Mengeš že doslej (kot) občina Bilo je težko, vendar plodno obdobje anez Per, predsednik krajevne skupnosti: "Mislim, da so bili v sedanje] mandatu postavljeni v krajevni skupnosti temelji za dobro nadaljevanje občini Mengeš." Mengeš, novembra - Mengeš, kot krajevna skupnost v občini Domžale, je spet na pragu in pred trenutkom, kar je že enkrat bil: občina. Ni jih tako malo, ki se sPominjqjo, kaj vse je včasih Mengeš kot občina imel, kojje na različnih področjih pomenil, pa se je potem veliko tega "preselilo" na raven nove občine. Spremenil se je vsakdanji utrip in vse bolj je na neki način Postajala domena tudi v tem delu Gorenjske skrb predvsem za komunalno injrastrukturo. Predstave o tem, kaj bo Mengeš jutri, kot nova občina, so ta trenutek sicer še precej nejasne, nepoznane. Vendar Po. dogajanje zadnjega obdobja pod sedanjim krajevnim vodstvom kaže, da je potrebno zdaj v novi občini tako nadaljevati. Ne ravno redki oceni, da je Mengeš z okoliškimi kraji kot krajevna skupnost že doslej deloval v marsičem, predvsem zaradi dogajanj na različnih področjih dela in življenja, kot občina, se pridružuje tudi sedanji predsednik KS, kar pa je le uradno po statutu, sicer pa mu vsi pravijo kar mengeški župan, Janez Per. "Mandat, ki se sedanjemu vodstvu v krajevni skupnosti pod mojim predsednikovan-jem izteka, je bil pravzaprav zelo plodno, ustvarjalno, živahno, delovno obdobje. Vendar ni bilo ravno lahko. ?em namreč bolj operativen človek in zame so prepričljive Kandidat za župana Pravi, da mu je veliko časa vzelo delo v Izvršnem svetu občine Domžale, kjer ima na skrbi turizem in razvoj podeželja. Še več dela in energije je bilo potrebno za Mengeš kot krajevno skupnost. Pa vendar je vedno našel čas tudi za obisk starejšega krajana, ki je praznoval visok jubilej. Pred dnevi je tudi že napovedal, da bo tradicionalni sprejem za starejše, nad 70 let stare krajane, 10. decembra letos. Ob naštevanju najrazličnejših del na komunalnem, kulturnem in drugih področjih v zadnjih letih pa posebej poudari, da življenje v kraju nista samo cesta, vodovod, telefon..., so tudi društva, kultura, skrb za urejenost, spomenike, obeležja... "Zaradi vsega zastavljenega, opredeljenega, in ker je na tej poti veliko dela, sem se odločil, da bom kandidiral za župana, da bom eden od kandidatov," se je odločil Janez Per. stvari, ki so urejene, narejene. Politika je zgolj sredstvo za to, da delo teče. Pravzaprav bi rekel, da Je bilo najtežje v tem obdobju to, da so ljudje z nestrpnostjo pričakovali in spremljali delo. Mislim, da nam je pri tem uspelo biti prepričljivi, saj smo bili dejavni na komunalnem, kulturnem, založniškem, promocijskem in drugih področjih. Cilj pa je bil, da se kraj, da se Mengeš s kraji v krajevni skupnosti, v kateri živimo, uveljavi." Tako naj bi se v prihodnje tudi nadaljevalo, ko bo Že doslej kot občina Prva naloga, ki so se je lotili v krajevni skupnosti Mengeš ob izvolitvi novega vodst-Vj*> ki se mu z nastankom občin izteka Mandat, je bila opravljena na področju spomeniškega varstva. To je bila obnova v»škega vodnjaka v lopo lah. Tej pa je prav na področju spomeniškega varstva oziroma kulturne dediščine sledilo *e več odločitev. Tako so prestavili spomenik padlim med prvo svetovno vojno. Uredili so dve kužni znamenji v Topolah in sPomenik padlim talcem, obnovili so Star-etovc grobnice na mengeškem pokopališču. Veliki projekti in akcije so bili zastavljeni na komunalnem področju. Že leta 1991 so Začeli urejati cesto na Dobeno in kanalizacijo v Loki ter od stare čistilne naprave proti kiparjevi cesti. To ie tudi največji projekt na področju komunalne infrastrukture, poleg }avne razsvetljave, urejanja Trdinovega trga ln pokopališča ter dovozne poti do mrliških Vežic, regulacije struge Pšate v Mengšu. Že na samem začetku so se začeli tudi pogovori ? sanaciji cest v Malem Mengšu. Zgrajenih Jc h;!o pet 2vt9busnih postajališč. Po 2aključnih delih pri gasilskem domii SC °t>novili streho na Glasbeni šoli. Pridobili so zemljišče za športno igrišče v Loki, potem je bil narejen vodni rezervoar na Gobavici, pripravljena je dokumentacija za tržnico, nadaljuje se sanacija Liparjeve ceste, nadaljuje se urejanje oziroma sancija pokopališča, končuje cesta in kanalizacija na Mavričevi in dopolnjuje se hidrantno omrežje na severu Mengša ter na območju Topol. Med najpomembnejšimi skupnimi odločitvami je bil prav gotovo referendum o samoprispevku za šolo in mrliške vežice. Odločitev za samoprispevek v letu 1992 je bila pri šoli uresničena žel993. leta, letos pa so dokončali mrliške vežice. Za promocijo Mengša in celotne krajevne skupnosti je na področju obveščanja lani začel izhajati tudi časopis Mengšan, sprejeli so grb in zastavo Mengša, izdali kroniko Mengša in Trzina, izšel je prospekt Mengšan z maskoto, sloganom in simbolom in nenazadnje se je Mengeš predstavil tudi na Igrah brez meja. Ob skrbi za urejeno okolje in izgled ter čiščenju divjih odlagališč pa se je na območju Dobena začel uresničevati tudi projekt celostnega razvoja podeželja in vasi (CBPOV), v jami SCT v Mengšu pa se začenja program razvoja obrti in podjetništva. Mengeš občina. Na tej poti pa dela ne bo malo na vseh že naštetih področjih. "Mengeš jutri osebno vidim z dobro ekipo kot uspešen kraj na vseh področjih, ki bo ponujal Mengšanom in okoliškim občanom bogato kulturno dejavnost, obrtniško, podjetniško in trgovsko z okolju prijazno industrijo. Mengeš kot občina naj ima bogato industrijsko in turistično ponudbo. Mislim, da so temelji temu cilju in prizadevanjem bili postavljeni v zadnjih letih. Potrebna bo previdnost in tenkočutnost pri načrtovanju in opredeljevanju prostora. Vodilo pri slednjem pa naj bi bila bogata arhitektonska zgodovina Mengša. Kot Mengšanu mi zato ni vseeno, da se stvari, ki so bile tako že izoblikovane, zastavljene, urejevane in tudi v tem trenutku tako potekalo, ne bi tudi jutri v občini tako nadaljevale." • A. Žalar V pričakovanju jesenskega prijema Moste, novembra - Se bo vrvica napela, bo plaveč na vodi nenadoma sunkovito potonil, bo prijela? Ure in ure so pravi športni ribiči pripravljeni čakati in stremeti v vodo. Takrat, ko se takole umaknejo v samoto, jim riba največkrat pomeni oddih, predah, nabiranje moči, sestop, ki za urico, dve "potlači" največkrat neusmiljeno vse bolj tržno naravnano stisko s časom v vsakdanjem delovnem dnevu. Priložnost za takšno sprostitev in nabiranje ustvarjalnih moči članom, pa tudi drugim, ki bi se radi umaknili v tovrstno športno tišino, na spodnjem delu Gorenjske nudi Ribiška družina Bistrica Domžale in njen pododbor Pšata. Posnetek je nastal pred dnevi ob mirni gladini ribnika v Lahovčah, v sončnem jesenskem poznem dopoldnevu. Trenutek v pričakovanju jesenskega prijema ni bil takrat in na kraju ob vodi prav nič podoben vse bolj razburljivim in razburkanim razmišljanjem sedanjega časa, ko postajajo vedno bolj vroča tema lokalna samouprava m zaradi nje čisto drugačni "prijemi". Nekaj skupnega pa je vendarle v simboliki pričakovanja: prijem. • A. Žalar STUDIO ZBILJE čudoviti izdelki iz keramike, stekla, porcelana dekoracija po naročilu poslovna darila tovarniške cene aranžiranje daril možnost nakupa z odloženim plačilom ODPRTO VSAK DAN OD 14. DO 20. URE, SOBOTA OD 9. DO 14. URE, TEL: 061/739 - 365 Gostilna MIHOVEC Mihaela & Jernej Petač Zg. Ptmlčc 54 61215 Medvode Til.: 061/621-180 Ttl7F«x: 061/621-897 Odprto: 12.00 - 22.00h ptt, M*.: 12.00 -1.00 ŽIVA GLASKA ntd.lja: 11,00 - 2O.O0h, ued*: uprto Med težjimi je v Komendi tudi močvirnati teren, po katerem bo potekal nov vodovod. Preskrba z vodo Vodovod za pol stoletja Sedanji vodovod na odseku Mlaka - Komenda - Vodice je star 30 let, salonitne cevi pa dotrajane. Začela se je gradnja novega. Komenda, novembra - Ko bo zgrajen oziroma obnovljen sedanji vodovod, ki so ga začeli gradili septembra letos, v prvi fazi pa naj bi bU primarni vod končan do sredine decembra, v drugi pa potem obnovljeno tudi sekundarno omrežje, bo na območju Mlake, Komende in Vodic preskrba z vodo rešena za najmanj pol stoletja. Primarni vod, katerega gradnja se ie začela septembra, bo na odseku Mlaka - Komenda- Vodice dolg okrog 5.200 metrov. Investitor je Stanovanjsko komunalno podjetje Domžale, krajevna skupnost Komenda pa je na svojem območju sodelovala Ie pri organizaciji pridobivanja soglasij za zemljišča in skrbela za razreševanje morebitnih zapletov. "Pravzaprav na našem območju ni bilo posebnih težav," ugotavlja tajnik krajevne skupnosti Komenda Roman Grošelj. "Gre pač za razrešitev težav, ki smo si jih vsi skupaj že lep čas želeli, saj so zdaj nekateri končni "porabniki" vode, priključeni na 30 let star salonitni vodovod, v konicah velikokrat brez normalne preskrbe z vodo. Investitor ter izvajalec pa zdaj ugotavljata, da bodo nove, uvožene cevi iz Francije "zdržale" najmanj 50 do 70 let" V Komendi je izvajalec del Hidrotehnik, v Vodicah pa so se dela tudi že začela. Komendski del izgradnje novega vodovoda poteka po najbolj zahtevnem in neugodnem terenu, saj mora prečkati ceste in pred nedavnim asfaltirane lokalne poti ter močvirnato območje. Problem, ki ga v krajevni skupnosti Koemnda še pričakujejo, pa bodo nadzemni hidranti za preskrbo požarne vode. "Upamo, da ne bo posebnih zapletov s soglasji. Sicer pa gre za projekt celovite preskrbe z vodo, katerega izvedba in dokončanje bosta trajala kar nekaj let. Po izgradnji primarnega voda bo namreč prišla na vrsto še zamenjava in izgradnja sekundarnega omrežja." ♦ A. Žalar Delo se ne sme ustaviti Utrinki, ki sestavljajo mozaik Začeto je treba dokončati, program, ki je bil že sprejet, uresničiti. Mengeš, novembra - Ne glede na to, kakšna bo jutrišnja sestava novega občinskega sveta v občini Mengeš, v sedanjem vodstvu in ob operativnemv-sakdanjem delu v krajevni skupnosti prevladuje prepričanje, da je začeto treba dokončati Takšnih vsakdanjih utrinkov v tem trenutku, tik pred uresničitvijo zakona o novi lokalni samoupravi in pred volitvami, pa ni malo. V Loki na Gmajnici poteka izgradnja kanalizacije in podpisana je pogodba z izvajalcem. Izdana je tudi odločba za pripravljalna dela v vred- tori. Prihodnje leto, v občini Mengeš, pa bo treba začeti z gradnjo tržnice. Za javno obravnavo pa se pripravlja tudi idejna zasnova ureditve pokopališča. Takšnih utrnikov v sedanjem Mengšu in jutrišnji občini Mengeš pa bi lahko našli še kar nekaj. Vendar ne gre za V začetku oktobra so v Mengšu, na mestu, kjer je leta 1700 stala mežnarija, odkrili spominsko obeležje in ploščo baročnemu slikarju Francu Jelovšku. Spominsko ploščo in slikarjevo reliefno upodobitev je odkril akademik dr. Emiljan Cevc, delo akademskega kiparja Toneta Demšarja je blagoslovil škof Uran, direktor Narodne galerije iz Ljubljane dr. Andrej Smrekar pa je vn a govoru Mengšanom slovesno razglasil Program Jelovšek do leta 2000. Na nedavnem Mihaelovem sejmu so izbirali tudi najbolje urejeno stojnico. Izbrano je bilo Sodarstvo Lah. nosti 12 milijonov tolarjev. Treba je dokončati asfaltiranje Lavričeve ulice. Več del je v programu na področju požarne varnosti oziroma hi-drantnega omrežja, javne razsvetljave. Ena glavnih obveznosti iz programa pa je dokončanje dovozne ceste k objektom KARO z rekonstrukcijo Slovenske ceste. Še letos pa naj bi se začela tudi izgradnja parkirne hiše s 103 pokritimi in odprtimi parkirnimi pros- to, da bi z njimi opredeljevali ali celo zavezovali bodoče občinske može, kaj bodo morali delati in narediti na podlagi programa, ki je bil sprejet in se v nekaterih delih ta trenutek že uresničuje. Bolj gre za aktualen mozaik, ki se naj bi nadaljeval ob opredeljevanju in odločanju tudi jutri. • A. Žalar Slovenska cesta in investicijski program ob njej, ki hkrati opozarja tudi na novo in potrebno obvoznico. kccna lastne vzgoje od 2. novembra 1994 v SADNI DREVESNICI (tel 061/813 352) vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah do 12. ure. Ponujamo vam širok izbor kakovostnih sadik JABLAN, HRUŠK. SUV. ČEŠENJ. MARELIC, BRESKEV. VISENJ. KrVUA KAKUA RIBEZA MALIN, ROBID, AMERIŠKE BOROVNICE, l£SKE, CEPLJENIH OREHOV... tudi stare sorte, vse na močnih, srednjih in Šibkih podlagahl Obiščite nas, ob prodaji vam bomo tudi strokovno svetovani KO SE BOSTE ODLOČIU ZA NAKUP SADNEGA DREVJA, se vam priporočamo za obisk. KOČNA DISKONT (tel. O6I/8I2-58O), Perovo 26, ki vam ponuja veliko izbiro najrazličnejšega prehrambenega blaga, pijač in galanterije po najugodnejših diskontnih cenah. RTV Slovenija in N. K. "FLOR" Komenda vabita na radijsko snemanje oddaje 41 let - Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - Športna hala Kamnik 12. novembra z začetkom ob 19. uri 77?/ URE GLASBE, PESMI IN VESELE BESEDE Nastopajo ansambli: BRATJE POUANŠEK KAMNIŠKI KOLEDNIKI: FANTJE Z VSEH VETROV GAŠPEJI z GREGORJEM AVSENIK0M in MIHOM RAMŠAKOM MAK Z EDVINOM RJSERJEM JEVŠEK MIRO KUNC Janez Majcenovič, Rok Lap in Tomaž Plahutnik BORIS RAZPOTNIK NIKO ZAJC AGATA ŠUMNIK LOGAŠKI VOKALNI KVARTET p. v. Lovra Groma DARKO ATELŠEK ROBERT ZUPAN Voditelja: ANICE GLADEK in JANEZ DOUNAR Po snemanju bo VESELO MARTINOVANJE do jutranjih ur ob zvokih ansambla BRATOV POLJANŠEK Rezervirajte svojo mizo, da vas ne prehitijo drugi! BOGAT SREČELOV Vstopnice: Hram Rožice, Mengeš, tel.: 737-240, 737-510 Turistična agencija Veronika, Kamnik, Trg talcev 8, tel.: 832-662, 817-000 Gasilska priznanja na Križu Sami so kupili avto e občinska gasilska zveza Kamnik na Križu podelila tudi priznanja. Jjfc. novembra - Nekaj dni, potem ko so gasilci GD Križ v °cini Kamnik dobili nov gasilski avto - kombi volkstua-je občinska gasilska zveza Kamnik na Križu Podelila tudi letošnja odličja tako gasilcem na Križu, g* tistim članom in društvom, ki jim jih ob različnih p^?nionih priložnostih v občini niso mogli izročilu °o.elitev na Križu je bila tako tudi svojevrstno Ppznanje članom gasilskega društva Križ za njihovo usedanje uspešno delo. V mesesecu požarne varnosti ?° se v gasilskem društvu *J*j* v občini Kamnik poleg Preventivnih pregledov hidran-v na svojem območju in *Yanc Resnik, predsed-Wlc Občinske gasilske *i>eze Kamnik: "Konec Novembra bo izredni *°ngres Gasilske zveze ™oven\je, gasilske oz-^Gke pa ostanejo nespremenjene. " pripravljali na tekmovanje, vendar jim ob dobrem znanju tekmovalna sreča ni bila najbolj naklonjena. (Spomnimo se, da so takrat "pobrali" v Kranju največ tekmovalnih odličij za najboljša mesta gasilci s štajerskega konca, za katere pa je bilo že pred prvenstvom slišati razlage, da so se na tekmovanje pripravljali domala celo leto, intenzivno pa zadnje mesece. - op. p.). Ob podelitvi priznanj na gorske vaje udeležili tudi javnega prvenstva za pokal fjjatevža Haceta. Kot je njihov j nastop vseh ekip gasilskih tet tev »z kamniške občine na /Trovanju v Kranju ocenil ob pfelitvi občinskih in državnih piskih priznanj na Križu ^dsednik občinske gasilske JJ^ Kamnik Franc Resnik, 0i*e člani ekip iz kamniške °c,ne trudili, in tudi skrbno Janez Peterlin, predsednik Gasilskega društva Križ: "Denar za gasilski kombi smo dobili z delom in prirejanjem veselic. Zdaj razmišljamo o praporu, dokončanju doma krajanov in obnovi gasilskega doma." j*>orani na Križu je bila konec oktobra v mesecu 0?*<>rne varnosti osrednja slovesnost, kjer je £*inska gasilska zveza Kamnik podelila priznanih ^"om in društvom, ki jim jih niso izročili že h]J? letom. Slovesnosti seje udeležil tudi predsed K krajevne skupnosti Križ Ivan Hlode. MOSTE i^61/l 80 H 1 -524 ODPRTO OD 9-19 URE SOBOTA OD 8-16 VAM Otroško obutev I 0^». IGRAČE invtfttolmol« ,EDEK MRAZ, ZE ČAKAJO NA VAS PRI NAS! Križu pa je bila zanimiva razlaga predsednika Resnika, da bo konec novembra v Ljubljani izredni kongres Gasilske zveze Slovenije, ki naj bi med drugim sprejel statut in pravilnik o nagrajevanju in odlikovanjih. Tako bodo pri- Na svečanosti konec oktobra na Križu so gasilska odličja dobili tudi Gasilsko društvo Kriz, med člani pa Raj ko Bevk, Jože Petek in Janez Peterlin. Gasilski avto - volkswagnov kombi so gasilci s Križa sami prislužili z delom in od izkupčka pri prirejanju veselic. hodnji mesec razprave o občinskih statutih, januarja na občnih zborih gasilskih društev pa naj bi sprejemali tudi že društvene statute. "Svojevrstno presenečenje za vse," je pojasnil predsednik občinske gasilske zveze Franc Resnik, Nenazadnje je res, če pomislimo, da je gasilska organizacija nestrankarska in z natančno opredeljenim delom in cilji, pri katerih pa pripadnost tej ali oni strani za članstvo v gasilski organizaciji ni pomembna. Najpomembnejša sta Priznanja oziroma odlikovanja Gasilske zveze Slovenije je sta na slovesnosti na Križu podelila predsednik Občinske gasilske zveze Kamnik Franc Resnik (prvi z leve) in častnik poveljnik Jože Brleč (v sredini). "pa je, da bodo gasilske oznake po dolgotrajnih razpravah in različnih mnenjih ostale po končni odločitvi se naprej nespremenjene. Na plenumu v Ljubljani je bilo glede tega kar precej začudenja in vprašanj Zakaj, odgovor pa je bil, da so ocene, da so sedanje oznake pravzaprav še najbolj primerne in bi jih bilo zato nesmiselno spreminjati." namen in delo gasilcev. Takšna so bila ob razlagi o oznakah na Križu tudi mnenja vseh, ki so konec oktobra na svečanosti prejeli občinska in državna gasilska odlikovanja. • A. Žalar MESO KAMNIK Usnjarska 1 tel.:831-103,831-275 Tudi letos lahko dobite vse potrebno za koline v naši prodajalni na Usnjarski 1 v Kamniku. Po ugodni ceni prodajamo svinjske polovice za ozimnico. Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih ŽiVine siovenjskih rejcev Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. recetntih \y m«"" Krajevna skupnost Križ Zdaj tudi elektronska ura Prva priprošnja za zdravje živine že na sv. Martina. Načrtujejo tudi obnovo dveh 270 let starih znamenj. Križ, novembra - Lani so v krajevni skupnosti Križ v cerkvi sv. Pavla uredili električno zvonjenje. Že takrat so načrtovali tudi elektronski urni mehanizem v zvoniku. Do nedavnega je bilo bitje ure že elektronsko, konec oktobra pa so na takšen mehanizem "povezali" tudi urne kazalce na zvoniku in ob tem uro namestili tudi na četrto stran zvonika, kjer je doslej ni bilo. čeprav je vse skupaj izgledalo zelo enostavno, je bila naloga precej zahtevna, je povedal predsednik KS Ivan Hlade. Zahtevno delo na mehanizmu je opravil Ludvik Vrhovnik, za urne kazalce pa je poskrbel Tomaž Prezelj s Križa, ki je tudi predsednik zmajarjev na tem koncu Gorenjske. "Zdaj pa imamo v programu še eno precej zahtevno nalogo. V okviru programa CRPOV smo podpisali pogodbo za obnovo dveh, po strokovni ocem 270 let starih znamenj, ki jih je dal zgraditi takratni kriški baron Abfaltrern. Zadnjo poslikavo na obeh znamenjih je opravil pred 80 leti Matija Koželj iz Kamnika. Zdaj pa bo obnova fresk veljala po predračunu 4,6 milijona Po električnem zvonjenju so zdaj na Križu uredili tudi elektronsko uro s kazalci. tolarjev. Po pogodbi bo 40 odstotkov denarja zagotovila krajevna skupnost, 40 odstotkov iz različnih virov republika na podlagi programa CRPOV, 20 odstotkov pa bo prispevala občina Kamnik. Dela se bodo začela prihodnje leto spomladi pod nadzorstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Izvajalec gradbenih del bo Splošno gradbeništvo Roman Žurbi iz Smarce, za poslikavo pa bo poskrbela Akademija za likovno umetnost Univerze v Ljubljani." Pred nedavnim so opravili v KS tudi odmero trase za cesto na odseku Podgorje - Grajski hrib. Cesto nameravajo asfaltirati spomladi, če bodo dobili soglasja od lastnikov zemljišča. Sicer pa bo že na Martinovo na Križu nekakšen uvod v prireditev, ki jo bodo letos že tretjič pripravili na sv. Štefana 26. decembra. Ker imajo v stranskem oltarju v cerkvi sv. Martina, bodo prvi del priprošnje za zdravje živali opravili že tokrat z nošenjem figur govedi in konjev okrog cerkvenega oltarja. Na sv. Štefana pa bo na Križu tudi slovesna blagoslovitev živih konj. Sprevod s konji, ki jih letos pričakujejo iz različnih krajev Gorenjske, bo takrat krenil od Lovskega doma na Križu proti cerkvi. A. Žalar ČREVARSTVO MAJER v_/ MESARJI, GOSTINCI TRGOVCI... Črevarstvo Major vam nudi po ugodnih conah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale ffU uo'i//zž-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! Marija Zmrzlikar - Potočnik iz Kosez Bila sem edino dekle v šoli Ure iz narave Košček domačnosti, ki meri čas "Ključavničarstvo je lep poklic. Rada ga imam. Mislim, da sem spretnost in nagnjenost za to delo podedovala polporodila ideja, da bi iz zanimivih delov lesa, iz odpadkov p očetu.1 (predelavi, naredil uro. Danes so njegove ure po vsem sveta razen v Afriki. Koseze, novembra - Da se je treba podati v Koseze pri Vodicah, kdor želi v kuhinji imeti zidan štedilnik s kotlićem za toplo vodo, ve marsikdo na Gorenjskem, Štajerskem pa tudi Dolenjskem Obrt je začel Marijin oče že 1937. leta. Ko je prišel k nam plin, je začel delati celo takšne štedilnike, vendar je potem da ne bi bUo nepotrebnih zapletov z dobavitelji plina in izdelovalci plinskih štedilnikov, tovrstno izdelavo opustil. Še vedno pa v Kosezah lahko naročite kuhinjski štedilnik na trdo gorivo. Če se boste odločili zanj, morate do Marije Zmrzlikar-Potočnik najmanj tri mesece prej z naročilom šal po mojstru. Ko sem se mu predstavila, je bil za marsikoga to pravi šok. Mislim, da sem še vedno edina ali pa vsaj ena redkih žensk v Sloveniji, ki je po poklicu ključavničar-ka, pri opravljanju te obrti v Kosezah 18 pri Vodicah pa mojster v delavnici." [>osvetiti. Ima več vrst po-irk, najboljše pa so menda tiste, ki so narejene iz oblek stare jugoslovanske vojske. "Naročil po kuhinjskih štedilnikih niti ni tako malo. Marsikdo pa se oglasi tudi za takšno ali drugačno popravilo. Sicer pa je z izdelavo srednjevelikega kuhinjskega štedilnika s kotlićem oziroma bojlerjem za vodo okrog 70 ur. Za naročilo pa se velja za zdaj odločiti vsaj tri do štiri mesece pred vgradnjo." Priznam, da sem tudi sam malce nejeverno sledil njeni razlagi. Ko pa je potem pokazala, kako se pri njenem poklicu in delu stvari streže, dvomov ni bilo več. "In če Najtežje pri njenem delu je poliranje. Marija se je 1962. leta začela učiti ključavničarstva. Tri leta je hodila v šolo in bila tista leta pravo presenečenje med učenci in učitelji. Bila je edino dekle, ki se je odločila, da postane mojster v tem moškem poklicu. Že v otroških letih sem vedno imela raje v rokah izvijač in klešče kot pa kakšno dekliško igračo ah orodje. Sosedovi mami sem vedno popravljala kolo. Ko pa sem po šoli in izučitvi prevzela obrt za očetom, se mi je pogosto dogajalo, da je prišel naročnik in najprej vpra- Za takle štedilnik je potrebnih okrog 70 ur dela. Marija je vešča pri varjenju, pravzaprav pozna in seveda zna vse vrste varjenja: avtogeno, argonsko in električno. Najtežje pravi je pri njem delu in poklicu poliranje, saj se mora štedilnik boste že pisali o mojem delu kot zanimivosti, zapišite, da rada delam štedilnike, da je največji, kar sem jih naredila, na Šmarni gori in tudi to, da imamo Gornejski glas pri hiši že, odkar izhaja. * A. Žalar Jarše, novembra - Tudi na letošnjem Mihaelovem sejmu v Američan, ki se je poročil S Mengšu je pri obiskovalcih s stojnico, na kateri so tiktakale Tajvanko in živita na JaponS' ure različnih oblik iz lesa, različnih barv, motivov, s taksnimi Nizozemec ki je vzel in drugačnimi znaki, znamenji vzbujal nemalo pozornosti §]OVenko imajo iih Slovenci* Sam pravi, da takrat, 1985. leta, ni odkril nič novega. Pa j. z:yz:' DO svetu in vendar je nareda nekaj primerkov z natančnim urnim nome Jio f„s?ek domačno«-mehanizmom Junghans quartz. Takrat, na začetku je Pon,enU° Koscek domacn^ seveda prevladovala zanimiva oblika lesa iz narave. Potem m doma, ima jo SUP pa so se začele pojavljati barve, motivi konj, nebesnih maratonec iz Kamni* znamenj, živali, med katerimi so še posebno priljubljeni psi, imata jo novomašnika nastajale so oblike ob in za različne priložnosti Topolah in Straži pri Novel" ■HMBKMMa^MBaMHanMMMHMMMnaMMaHaaaaa mestu. Dobil pa je Marti* Na začetku je Dare svojo zamisel in izdelek podaril temu ali onemu znancu, prijatelju. Potem so začela Erihajati naročila in tako je >aretova ura iz narave postala naenkrat prodajni izdelek. "Kmalu sem ugotovil, da so bile ljudem moje ure všeč. Pa vendar so nastajale in tudi danes povečini nastajajo v večernih in nočnih urah, da po utrujenem dnevu glava počije. To je bila in je še vedno zame nekakšna hrana iz hobija." Pa vendar danes ure Dar-eta Ogrinca iz Jarš niso več poznane samo ozkemu krogu njegovih znancev in prijateljev. Iz naročil je nastala prodaja, nastajati so začele nove oblike, za nove priložnosti in dogodke; za poroke, rojstvo, rojstne dneve, za poslovna darila, za jubileje, za darilo članom tega ali onega društva, za spomin na takšen ali drugačen dogodek, za dekoracijo ob sliki .v stanovanju ali pa celo za nadomestilo umetniške ali Vsaka ura je unikat, čeprav gre za serijo. V vsaki J element dekorativnosti, uporabnosti, pogosto p&a na kožo, vendar vedno iz naravnega utrinka - lesa it11 ekološko čistimi barvami. Slaščičarna LENČEK v Komendi, Krekova 10 tel.: 061/841-291 vas prisrčno vabi, da poskusite naše raznovrstne slaščice, sladolede in sladoledne jedi, sadne kupe, alkoholne in brezalkoholne osvežilne pijače ter se sprostite ob skodelici dobre kave. Obiščite nas ter nam zaupajte vaše skrite sladke zelje, ki vam jih bomo skušali izpolniti. Odprto vsak dan od 10. do 20. ure, ob torkih zaprto. Sprejemamo naročila za pecivo in torte vseh vrsti Se priporočamo! JanezLenček slaščičarski in kuharski mojster Ribiška družina Bistrica Domžale - Pododbor Pšata ^ Regulacije brez pragov so kanali Država bi morala biti odločnejša, tako pa "krajevni velja uspevajo, da delajo po svoje. Slaba volja pa potem leti na ribiče Moste, novembra - Pododbor Pšata Ribiške družine Bistrica Domžale, ki ima 45 članov in 13 mladincev, gospodari z reko Pšato od izvira do Mengša in z njenimi pritoki Slednjih je na tem območju kar precej in vsi so kot gojitveni potoki bogati po salmonidnih ribah. Člani podobora, ki mu predseduje Tone Plevel iz Most pri Komendi pa pravijo, da je v njihovih vodah lažje ujeti ribo kot v Bohinjski Bistrici_ Pa vendar na svojem območju z vodami ribiči niso zadovoljni. V zadnjih letih so tako Pšato kot potoke precej "pokvarile" odplake, poznajo se sušna obdobja, saj so lani nekateri potoki presahnili, kar na tem območju ne pomnijo. Nejevoljni pa so ribiči tudi zaradi Za stare in nove generacije, neobremenjene, za tiste, ki svoj pogled na stvari še oblikujejo... V PRODAJI JE NOVA ŠTEVILKA EVROPSKE SLOVENSKE REVIJE PEPITA ■moti PEPITO pomeni biti IN ^MANOBPo^ PEPITA * SLOVENJ regulacij. Slednje so največkrat bolj "samosvoje" in opravljene "po meri" posameznih krajevnih veljakov. "Z ribogojnicami, ki jih imamo ob reki Pšati tri, naš pododbor dobro sodeluje," ugotavlja predsednik podod-bota Tone Plevel. "Več težav imamo s Hidrotehnikom zaradi regulacij. Kljub zahtevam in vztrajanjem, da so pri regulacijah potrebni pragovi, se zaradi njih, predvsem zaradi potrebnega in načrtovanega števila, kaj rado zatakne. Regulirane struge brez potrebnih pragov oziroma zadrževalnikov so zgolj navadni kanali." Še več, predvsem slabih izkušenj, ki zadevajo dobro gospodarjenje z vodami, ima ribiški čuvaj v pododboru Marjan Zupan. "Že nekajkrat smo pisali na občino, da bi morale vse hiše ob vodi imeti zaprte greznice za praznjenje. Naša opozorila in zahteve so kot bob ob steno. Če pa komu Kaj rečoS, S° :: v. V obraz. Mislim, da bi morala država biti pri tem odločcnj-ša. Čistilna naprava v Komendi na primer ne obratuje že od samega začetka. Dogaja pa se tudi, da posamezni "krajevni veljaki" želijo uveljaviti projekte z regulacijami, kar pa bi naravno ravnotežje (riba pa je pokazatelj zdrave vode in ekološkega ravnotežja) porušilo. Trn v peti smo v posameznih krajih in krajevnih skupnostih, ker pred posameznimi posegi v vodo in obrežja zahtevamo najprej izlov rib na določenem območju. To pa seveda ni zastonj. In ko se postavi vprašanje, kdo bo plačal stroške izlova, smo spet ribiči tisti, ki da neupravičeno otežujemo reševanje takšnih ali drugačnih problemov v določenem kraju." Pa vendar, kot ugotavlja član upravnega odbora Lojze Cesar, so prav zaradi vztrajnosti in pripravljenosti za delo uspeli, da so njihove vode še vedno bogate z ribami. Imamo tudi tri ribnike, dva v Češnjevku in enega v Lahovčah. Vse tri smo uredili sami in ob njih postavili tudi brunarice. Ribniki pa so bogati s ciprinid-nimi ribami in kar nekaj trofejnih je bilo že ujetih. Sami smo zbrali tudi denar, da so danes brunarice opremljene z vodo, elektriko, urejamo pa tudi sanitarije. V tekočih vodah na našem območju pa si p riza-itovamii «- h" n'iran'l« tudi Ul'""'"i — "* ""■■•"'•L'! avtohtono potočno postrv, vendar pa nam vanjo vztrajno vlagajo šarenko." • A. Žalar Tone Plevel, predsei pododbora Pšata. Marjan Zupan, r"S5j čuvaj v pododboru t^,^ Lojze Cesar, člon*fJ[ nega odbora in ^ nik v pododboru.-^ druge oblike na steni v tem Ogrinc - Dare rudi koncesij^ ali onem delu stanovanja. sveta KS Mengeš, za uro mengeškim Bacem in g/00,1!!: Danes so ure, ki so sicer Na ogled pa so tudi v i/U>z zelo točne z garancijo, po v Mengšu, vsem svetu. Imata jo »A. ČETRTEK, 10. NOVEMBRA TVS 1 10.10 Otroški program: Ha, lutkovna skupina KUD Kobanci J0.50 Tos i ti, dojenček, anglep-*a Poljudnoznanstvena nadaljevanka 11.15 Po domače 13.00 Poročila '4.55 Jo in Milou, ponovitev •rancoske drame "6.25 Slovenski utrinki, oddaja Jwdžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav {|-00 Regionalni studio Maribor ]«.40 Štiri v vrsto, TV igrica ■»■10 Risanka ;9.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport *o>10 Neverjetne zgodbe 2100 Tednik «•00 TV dnevnik g-26 Šport «.30 Pohištveni sejem, 2. od- 22.35 Poslovna borza S-20 Sova gledališče Rayja Bradburvja, Kanadsko-novozelandska nanizanka M«d vrsticami zakona, angleška blizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.50 Kinoteka: ~'Wus filmov H. Bogarta: Beg iz ^ajane, ameriški film (čb) 16.40 * vrtincu 17.25 Sova, ponovitev ^0.45 Zdravje, naše največje °°9astvo, izobraževalna oddaja J«.00 Borza in borzništvo, izo-D[aževalna oddaja 19.05 Majhne Skrivnosti velikih kuharskih moj-^ov 19.15 Tok, tok, oddaja za ?>adostnike 20.05 Moški, ^nske 21.05 Pohištveni sejem «1.10 Umetniški večer: O Hugu Wolfu 23.20 Akcent 20.05 TVS 2 MOŠKI, ŽENSKE O duhu Kaj je duh in kako deluje? Kako prepoznati znamenja duha v vsakdanjem življenju? Kako se duh oglaša v posamezniku, kako v družbi? O tem se bo Manca Košir pogovarjala $ pevko Dano Svajger, igralko Majo Mlagovič, vizionarjem Andrejem Grabarjem in duhovnikom Vinkom Kobalom. HTV1 ^•v zaradi spremembe pro-*£rnske sheme svojega progra-a ni oddala. Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kabaret 21.55 Kuharski mojstri 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.40 Veseli krivorezec: Gregor von Rezzori 23.20 Jour Fixe 0.20 Roke nad mestom, italijansko-francoska politična drama 1.55 Videostrani/1 000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ TUDI V TRŽIČU! 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Miha Pavliha (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 3. gorski tek na Kriško goro '94 21.25 EPP blok, Danes na videostraneh 21.30 Halo, Maja! (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Vozel - odrska predstava igralske skupine "Scena" iz Železnikov (4. del) 20.50 Brez komentarja HTV% g v zaradi spremembe pro-arnske sheme svojega progra-na ni oddala. R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Prekinitev delovnega razmerja - gost v studiu Božo Ahec 10.40 Infor- Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Glasbena lestvica 3+3+AS 8.00 Radijska čestitka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brez plačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Okrogla miza - CERO v Sv. Duh z - da ali ne? 18.00 Od svečke do volana 19.00 Večerni program 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarje PETEK, 11. NOVEMBRA TVS 1 10.35 Rakuni, ameriška risana nanizanka 11.00 Roka ročka 11.50 Divju jug, novozelandska poljudnoznanstvena nadaljevanka 12.40 Zdravje, naše največje bogastvo, izobraževalna oddaja 13.00 Poročila 14.30 Film tedna: Somišljenik, ponovitev angleškega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.10 Mladinski program: Jakub, EBU drama 17.30 Življenje v zamrzovalniku, angleška poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka, 1/24; Med vrsticami zakona, angleška nanizanka; Mirna ženska, francoski film 0.00 TVS 1 MIRNA ŽENSKA francoski barvni film; igrajo: Marie-Christine Barrautt, Veronique Oenest, Prezre elementi, Herve Langlois, Raoul Biliery, Thierry Pavel, Alain Rimoux; Film je odlična psihološka kriminalka, v kateri ne manjka akcije in seveda z njo povezane napetosti. Osrednja junakinja je malomeščanska zdravnica velikega slovesa, h se bori proti splavu in evtanaziji, za ohranitev svojega povsem izpraznjenega zakona. Nekega dne je priča krvavemu atentatu. Prepozna storilca, ki ne neonacisi znan kot Bei-Oeil. Kanala *.oo f|obeern Vid eo strani 12.00 Na SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE ifeiT"", Ponovitev ameriške nadal-SSjki 16op0T tedna i3.w umi Albumi _? velikem platnu 16.55 l3*ć*e 13-05 Ameriških deset .-,J5 Spot tedna 13.40 CMT Ca i? Snow 1745 Video igralni-0čj|'8-15 Benny Hill 19.00 Por- rervL19-05 Pohištveni sejem, am* ?*a 19-10 Luč svetlobe, Ma£ ka nadaljevanka 20.00 l^gnetoskop 20.40 Pred poro-periska nanizanka 21.10 2l 2r t 21,2° Pohištveni sejem filr^ ^ Kup laži, ameriški barvni 53 c 23.05 Zdrava video glava ,o;> Spot tedna 0.00 Na veli- ke Platnu ^STRIJA 1 800 flOrn « V sliki 905 Naš hruPni Slika a 2em'ja in ljudje 10.00 fletekr rije 1025 Četveronožni 'iirna . Ponovitev ameriškega *m2J2"10 Helmut Zilk - Javno sliki iS' Ponovitev 13.00 Čas v Utaj?35 Pravica do ljubezni Naju* D°ktor in male živali 14.45 OtrrJP*6 otroške Desmi 15.00 macija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko špornti kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure. Oddajnik Kovor UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, oddajnik Grad 88,9 MHz. Obvestilom, ki bod na sporedu ob 16.10, sledi oddaja Spremljamo in komentiramo. Ob 16.40 sodelujte v oddaji Poiščite nas, nagrada vas čaka, ob 17.30 pa se bomo zavrteli pod kozolcem, v nekaj krajši verziji oddaje. Ob 18. uri predvidevamo srečanje z zanimivim gostom, ob 18.20 bodo svoj program predstavili Zeleni Tržiča. Ob 18.50 lahko prisluhnete še novostim iz uredništva Gorenjskega glasa. V S|iwSK' program 17.00 Mini čas V .,£! 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas 19 2? -J8-05 Mi 18.30 VVildbach 20 On Snanost 19.30 Čas v sliki Uvo3:.sPort 20.15 Komisar Rex, Sftrjjj |L film k avstrijsko-nemški 2l& 21.45 Pogledi od strani NeVar kuharski mojstri 22.00 23l2Poved, ameriški film ?0! it r v s,iki 23,50 Casanova dijg. ^'iansko-francoska kome-tram MacGvver 2.20 Videos-ni/1n00 mojstrovin ^STRIJA 2 •Oo H sn Vrernenska panorama ^ou 1000 mojstrovin 15.00 1$ .jI9 ulica 15.30 Smrt v ledu tJejj šiljak popevk 17.15 Sa-hru^ovega sveta 18.00 Naš Vth dom 1830 Made in dal9, kviz 19-00 Zvezna deže-"nes 19.30 Čas v sliki 20.00 R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 KINO vim domom 16.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit 21.25 KANAL A KUP LAŽI ameriški barvni film; Igrajo: Ellen Burstyn, fari Garr, Alan Bates, Sammi Daviš, Ronald Hines, Daniel Benzali, C live Svvtft in drugi; Jacksonovi živijo v bližini Londona in so zelo dobri prijatelji $ svojimi sosedi Schaeferji. Poznajo se že tri leta, ko v njihovo hišo pridejo agenti tajne policije in jih prosijo, naj jim odstopijo sobo, da bi lahko opazovali sosede, za katere so prepričani, da sodelujejo s KGB. Jacsonovi se sprašujejo, ali je bilo njihovo prijateljstvo res pristno. Najbolj prizadeta je Barbara, ki je šele po tem, ko je spoznala Helen Schae-fer, prenehala živeti dolgočasno življenje gospodinje. CENTER amer. west. drama WYATT EARP ob 16.45 uri, amer. kom FORREST GUMP ob 20. uri ŽELEZAR prem. angl. rom. kom ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 18. in 20. uri BLED amer. thrill LJUBIM TEŽAVE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom, ČAROVNICE SE VRAČAJO ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. west. WYATT EARP ob 20. uri TVS 2 13.00 Euronevvs 15.00 Videostrani 15.40Tedenski izbor 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ameriška nanizanka 20.50 Pohištveni sejem, 1. oddaja 21.50 (Ne)znani oder 22.50 Koncert popularne glasbe: Simfoniki RTV Slovenija, 1. del HTV 1 HTV zaradi spremembe programske sheme svojega TV programa še ni oddala. HTV 2 HTV zaradi spremembe programske sheme svojega programa še ni oddala. zanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Supertipa iz Miamija, kriminalna nanizanka 22.50 Grozljivi tujec, francoski film 0.30 Človek iz Malorce, švedski film AVSTRIJA 2 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica, nanizanka 15.30 Posebni program 16.00 Mala Erna, nemška komedija 17.30 Zgodbe iz narave 18.00 Naš glasni dom, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Zdravo življenje 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.40 Večerni šport 22.55 Totalno od-štekana televizija 23.50 Grozl-jivke Stephena Kinga, nanizanka 23.55 Eurotrash 0.35 Nick Cave, portret 0.10 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ TUDI V TRŽIČU! 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Petkov tedenski pregled 19.50 Kamera med vami 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Film (1. predvajanje) 21.40 Dobra misel o Kranju - 3. oddaja (direktni prenos iz restavracije Šmarjetna gora) 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, amenška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Spot tedna 14.15 Spot tedna 16.25 Spot tedna 16.30 Na velikem platnu 16.35 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.00 Kup laži, ponovitev filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.05 Pohištveni sejem, reportaža 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Na vodnih poteh ZDA - Mehiški zaliv, dokumentarna nanizanka 21.25 Poročila 21.35 Pohištveni sejem 21.45 Teden na borzi 21.55 Okus Slovenije, slovenski kraji pred volitvami 23.45 Album show, glasbena oddaja 0.30 Erotični film Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.00 Klub OTO predstavlja: MARIA HUANITA - 2. 20.50 Aktualno -lokalne volitve 20.50 Brez komentarja AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš glasni dom, nanizanka 9.30 Dvoboj 10.30 Neroda, ameriška komedija 12.00 Živali sveta 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Pravica ljubiti, nanizanka 14.00 Doktor in ljube živali, nanizanka 14.45 Pogledi vstran 15.00 Sanjski kamen, risanka 15.25 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kre-menčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hudournik, nanizanka 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Derrick, kriminalna nani- R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - z Natašo Bešter 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.00 Radijska čestitka 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 škofjeloških 6 13.00 Nasveti za graditelje 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Zrcalce, zrcalce 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek - družinski kviz 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra R TRŽIČ Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 Mhz ter srednejm valu 1584 Khz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, ob 16.30 bomo spremljali in komentirali, nato pa govorili o kulturnih dogodkih. Ob 17.45 bomo iskali tržiški zaklad, ob 18.30 pa boste poslušalci oddajali glasove za Gorenjca meseca. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica KINO radioJriglav 96 MHz foto bobnar 22.05 KANAL A BELO IN ČRNO ameriška kriminalka; igrajo: Bud Spencer, P. M. Thomas V življenje Jacka Castella se "pritihotapita" dve osebi: prvi je Dumas, umetnik, ki želi raziskovati Jackovo življenje; druga pa je Wen-dy, mlada tatica, ki se pred zasledovalci zateče k zasebnemu detektivu. Wen-dy in Dumas pomagata Jacku pri reševanju dveh zločinov... ŠKOFJA LOKA amer. kom. ČAROVNICE SE VRAČAJO ob 18. uri, amer. west. WYATT EARP ob 20. uri BLED amer. akcij, thrill. PIŠ ob 18. uri RADOVLJICA amer. thrill. LJUBIM TEŽAVE ob 20. uri TRALALA PLAC Otroška karavana gre naprej Kar nekaj časa je že, odkar je bila izdana kaseta Otroška Karavana, pravzaprav nekakšen zaključek enakoimenovanega projekta, ki je letošnjo pomlad združeval mlade nadarjene pevce in pevke. Deset skladbic, ki so jih zapeli otroci, je bilo posnetih v studiu Napoleon, predstavljene pa so bile tudi na finalni prireditvi "Zlati škrat" v Mariboru. Takrat je zmagala Kamničanka Monika Tratnik s skladbico "Danes je moj rojstni dan", njen glasbeni potencial pa bo v kratkem, pre-dvidoma decembra, predstavljen tudi na prvi samostojni kaseti. Očitno so boljše, no vsaj bolj pogumne, mlade pevke, saj na kaseti prevladujejo dekliški glasovi. Sicer pa so pesmice Žive, vesele, brezskrbne kot njihovi izvajalci. Otroška karavana ie uspela, saj so bili navdušeni tako njeni ustvarjalci kot tisti, ki ste mlade pevce z navdušenjem poslušali. Kaseta je v bistvu razprodana in kot vse kaže bo prišlo do njenega ponatisa. "Ponatisnila", hmmm... ponovila pa se bo naslednjo pomlad tudi Otroška karavana, saj je vrsta tistih, ki bi se radi preizkusili kot pevci, še zelo, zelo dolga. Nagradna tralala uganka Pravilni odgovor iz prejšnjega tedna je bil seveda obarvan v modro barvo, saj Aleš Polajnar prepeva o modrem zalivu. Izžrebali pa smo Leonido Mohar iz Ziganje vasi 82, 64203 Duplje, ki bo nagrado prejela po pošti. In kaj vas sprašujemo danes; Kako je ime naj glasu letošnje Otroške karavane, tudi dobitniku, dobitnici letošnjega Zlatega škrata? Dopisnice s samimi pravilnimi odgovori pričakujemo v uredništvo Gorenjskega glasa do petka, 11. novembra, seveda s pripisom "za Tralala plac". Nagrado, kaseto "Otroška karavana", pa je tokrat prispevala agencija Bimi. REKLI SO 0 filmu Štiri poroke in pogreb Nataša Dolenc, 4. letnik gimnazije: "Film sem videla. Da se ga [gledati, vendar sem od njega glede na veliko re-;klamo več pričakovala. Če hodim v kino? Seveda, kar redno, zlasti ob koncu tedna. Karte bi bile za šolarje lahko cenejše." Maruša Štular, 3. letnik gimnazije: "Filma Štiri poroke in pogreb še nisem gledala, ga pa nameravam. Pravijo, da je kino ne hodim redno. Danes (petek) grem še enkrat gledat Hitrost. 400 tolarjev za karto se mi ne zdi pretirano, če je film dober." Aljaž Kržan, 5. razred OŠ: "Štiri poroke in pogreb sem videl. Najbolj všeč mi je bil glavni igralec, ki je na poroke vselej zamujal. Ta teden, ko so počitnice, hodim na matineje. Starši mi dajo denar za kino, mislim, da vstopnica ni predraga." Matic Šte- LITERARARNA DELAVNICA ^gttMfc I fan, 2. letnik W^^Sm I gimnazije: I RNe gledam televizije, tudi v kino poredko zai-dem. Reklama za film Štiri poroke in pogreb me ni prepričala. Cene vstopnic bi bile seveda lahko tudi nižje, čeprav to zame ni razlog, da ne grem večkrat v kino." Gasilec Gasilec, hej, poiar - gori, hitro, hitro - odhiti. V gasilskem avtu pelje se, urno, urno podvizaj se. Ogenj požrešno prasketa, gasilec vodo brž odpre, ogenj vodi se ne vda, gasilec vdati se ne sme. Zmaga je naša, požar le še tli, hiša je rešena, gasilec oddahne si. • Blaž Jelene, 4. a r. OŠ Kokrica VASA POSTA Čeprav so bile prejšnji teden počitnice, se je v nabiralniku spet nabralo kar precej vaše pošte. Pisali ste nam: Petra Justin, Tanja Kokošar, Žiga Jovanovič, Tači Sanija, Lea Likozar, Blaž Jelene, Sebastjan Hrovat, Matic Grom, Primož Ozebek, Luka Tomat, Maja Kejlar, Manca Dolenc, Petra Cičič, Ana Kosec, Tina Jerala, Katja Prevodnik. NAGRAJENI SPIS Kifli, nas novi ravnatelj Ko smo se septembra vrnili v šolo, nas je čakalo veliko presenečenje. Pri malici smo imeli pico s kečapom, ko pa smo se vrnili v razrede, so bili po mizah razdeljeni bonboni. Na hodniku smo prebrali obvestilo: "Danes po pouku vas vabimo v telovadnico na rifleado." To je bilo vse. Vsi smo nestrpno pričakovali konec pete ure. Ko smo prišli v telovadnico, smo imeli kaj videti. Na odru je stal mol Z brado in modro rumenim šalom ter kapo. Vsi smo ga dobro poznali. Bil je Rifle, naš novi ravnatelj. Ko sem prišel domov, sem šel takoj v posteljo, ker me je bolel trebuh od vse tiste čokolade. Ko sem ravno zaspal, je zazvonil telefon. Dvignil sem slušalko in sre-kel: "Jaaa." Bila je tajnica, rekla je, da se jutri začne pouk ob devetih. Ko sem šel na avtobus, sem srečal Rifle-ta. Peljal se je v šolo in se basal s čipsom. V šoli so ga vsi otroci hrupno pozdravili, posebno malčki so prosjačili za bonbone. Imeli smo le tri ure pouka, namesto pet. Ko smo prišli v razred, smo dobili grozljivo okrožnico, ki se je glasila: "Zaradi bolezni otrok odstavljamo ravnatelja Rifleta iz šole, ker je učencem razdelil preveč sladkarij in ker je skrajšal urnik. K nam se bo vrnil naš stari ravnatelj Sodja." V razredu se je vse umirilo, papirčki od bonbonov so utihnili. Tako se je končalo vse veselje, ki smo ga imeli v šoli. Malica po starem in spet vsak dan pet ali šest ur. • Primož Ozebek, 6. a r. OŠ Žirovnica IZDELOVANJE COPAT ALFONZ KERN Zg. Brnik 133,64270 Cerklje na Gorenjskem S064/422-696 Copati za vso družino Barvni film Fuji (s to firmo namreč sodeluje Foto Boni) dobi izžrebanka Tadeja Bolka iz Cerkelj, Poženik 15. Čestitamo, mi pa gremo že k naslednji uganki, povezani s copatarstvom Kern. Morda veste, katera je najmanjša in katera največja številka copat, ki prihajajo iz te delavnice? Srečni izžrebanec bo za nagrado dobil copate za vso družino. Odgovore pa pošljite do ponedeljka na GG, 64000 Kranj, Zoisova 1. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Šolska leta so težavna. Ne samo zaradi učenja, ki ga je preveč, ampak tudi zaradi pubertete, ki "meče" enega bolj, drugega manj. To so leta prve ljubezni, prvega resnejšega spora s starši, prve cigarete... Morda tudi vas, dragi mladi bralci, kaj muči, pa ne veste, komu bi se zaupali, koga bi vprašali za svet Pišite nam. V uredništvu smo ustanovili "mladinsko poroto", v kateri sede štirje vaši vrstniki. Nekateri že imajo izkušnje s problemi, ki zdaj tarejo vas, poskušali vam bodo pomagati po svojih najboljših močeh. In tu imamo že prvi problem. Matej {*e sedmošolec, povprečen učenec Takole pravi: "Največ preglavic mi dela matematika. Pred počitnicami sem dobil že drugi cvek. Doma ne upam povedati, saj je bil že ob prvem ogenj v strehi. Ati mi je zagrozil, da me bo prebutal, če se ponovi, in da en mesec ne bom smel s prijatelji ven. Kaj naj storim?" Miha, 11 let: "Preden za cvek poveš, pospravi vso hišo, potem bo kazen gotovo milejša ali pa je sploh ne bo. Vsekakor moraš povedati in sprejeti kazen. Staršem obljubi, da boš slabo oceno popravil, uči se." Sergeja, 12 let: "Če si enici dobil zato, ker se ne učiš, se potrudi, če pa matematike ne razumeš, prosi učiteljico ali sošolca, ki težav nima, naj ti jo razložita. Mislim, da bo bolje, če oceno najprej popraviš in šele potem poveš doma. Kazen, s katero ti je zagro/il oče, ni prava pot do boljše ocene, to mu kar povej." Marjeta, 18 let, dijakinja: "Najprej oceno popravi, nato se skušaj s "starimi" mirno pogovoriti. Najdi pomoč, morda inštruktorja, če pa imaš cveka samo zaradi lenobe, sam dobro veš, kaj moraš storiti. Ne zdi se mi prav, da ti oče grozi s takšno kaznijo, pametneje bi bilo, da bi ti pomagal in ohranil tvoje zaupanje, ki je vredno več kot dva cveka. Navsezadnje ni nujno, da ima sina doktorja. Povprečni učenci so v poklicu in življenju lahko prav tako uspešni in srečni." Klemen, 21 let, študent: "Pomiri se, tudi sam sem nekoč imel podoben problem, pa sem kljub temu pririnil na faks. Nehaj misliti samo na simpatično sošolko, uči se, molči in popravi oceno. Če bo oče prezgodaj zvedel, ga raje lepo Erosi za pomoč, boš videl, da ni tako trd ot se kaže. Če pa je, toliko slabše zanj. Naj pomisli, da bo morda za vselej izgubil tvoje zaupanje. Ne vem, kaj je z nekaterimi starši; kot da so sami svetniki!" NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Na treh fotografijah, ki smo jih po koščkih objavili, je osnovna šola^Cvetka Golar-ja na Trati pri Škofji Loki. Kdo je odgovori! pravilno in za to dobi majico Gorenjskega glasa, boste zvedeli v današnjem radijskem Vrtiljaku. Naj naj Vrtiljakova medijska osebnost Se slab teden časa imate (in zadnji kuponček), jjfl daste zvezdico za TV ali radijskega voditelja(co). napovedovalca(ko), novinarja(ko), skratka, medijskega človeka, ki vam je najbolj všeč. Še vedno vodi Eva Longvka. Naslednji torek bomo dobili zmagovalca(ko), ki b° Romanin(a) gost(ja) v studiu kranjskega radia. Pa se zaupni podatek, zlasti za tiste, ki boste danes dobw telefonsko zvezo z Romano; Romana je v peteK praznovala rojstni dan. Saj ni pomembno, kateregai lahko pa ji čestitate. KUPON ZVEZDICA ZA............................................................ MOJ NASLOV............................................................ (Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1) Zbiratelji Minuli teden sta se nam oglasili dve Škofjeločanki,in sicer Andreja Bulat in Polona Braniselj. Prva zbira radirke, trolčke in plišaste igračke, druga pa prtička-pisma, verze, znamke, školjke, medvedke in še kaj-Seveda gresta z nami na izlet. Obema hvala tudi za pohvale, veseli nas, da vama je časopisna stran *a mlade všeč. Jesenske počitnice Jesenske počitnice smo dočakali Ej, takoj torbe v kot pometali Saj meseca dva smo se v Šoli potili Edino ob vikendih smo se spočili Ha šolske klopi za dva dni pozabili Seveda med tednom smo se pridno učili Kar veliko znanja smo si pridobili Edino možgani so se malo utrudili Počitnic v novembru smo se veselili Oj, nekateri se bomo v toplice preselili čofotali veselo po vodi bomo topli In novih moči si bomo pridobili Toda prehitro ti dnevi bodo minili No, jo, glavno, da se bomo spočili \n do Božiča vse skupaj laže prestali Celo učitelji se nas bodo znebili Eh po enem tednu se bomo spet skupaj učili. • Nina Obid, 3. c OŠ Toneta Čufarja, Jesenice FILMSKA NAGRADNA UGANKA Forrest Gump Glavnega junaka v filmu Štiri poroke in pogreb je upodobil simpatični Hugh Grant. Brezplačno kino vstopnico bodo tokrat dobili izžrebanci Tatjana Sojko iz Škofje Loke, Podpulfrca la, Urška Gregorič iz Kranja, T. Dežmana o, Mitja Zupan iz Kranja, Ručigajeva 1, in Boštjan Gubane iz Kranja, Šorbjeva 3. Čestitamo. V petek ga bodo v kranjskem Centru prvič zavrteli v Filmskem gledališču, od sobote naprej pa bo na rednem sporedu. Seveda gre za težko pričakovano ameriško uspešnico Forrest Gump Roberta Zemeckisa. O tem poštenem, čeprav ne p° j^tf bistrem fantu ste lahko že veliko prebrali, če hodite vfi^ ali gledate televizijo, ste najbrž videli tudi odlomke iz/: J Torej ga ni treba posebej predstavljati. V naslovni zaigral spet odlični Tom Hanks, ob njem pa še Robiri ^jSft v vlogi ljubljene Jennv, oskarjevka Sally Field v vlogi n1 Garv Sinise in Mvkefti VVilliamson. Nagradno vprašanje za vas: Tom Hanks je oskana. Za kateri film? Odgovore pošljite do ponedel) GG, 64000 Kranj, Zoisova I - Filmska uganka POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK (fcfc? BAZAR - Cankarjev dom in Društvo modnih flvcev sta v petek in v soboto pripravila v Cankarjevem 0fnu v Ljubljani tradicionalni Modni bazar, ki je vsaj delno Bdornestil letos odpadli sejem mode na Gospodarskem Zstavišču. Na prireditvi se je predstavilo 32 podjetij s ,°*j*0č)a tekstilne, obutvene in trgovske dejavnosti, med njimi ai nekaj podjetij z Gorenjskega. • C. Z., slika: G. Šinik v Ce izgubimo kartico za bankomat bani{S*0r'*'' 'e nas boleti nadloga - izgubimo kartico za im at an Pa ce'° pozabimo številko, ki jo rabimo pri "Porabi kartice! ZatC--*e. res> ^a n'so zmeraJ vsega krivi le bankomati. Ko |) aJ'Jo in nam "ne dajo" denarja, se jezimo in za to krivimo jju°-. Včasih pa je vzrok za jezo na naši strani. Smo samo ' aje in pozabimo številko, ki smo jo kot tajno prejeli ob kfVz,emu kartice za bankomat. Včasih tudi kdo kartico izgubi. MJ sledi? tevilko kartice da banka občanu in on edini ve zanjo. Se p' Vl>.n'ti banka nam ne more pomagati, če svojo številko d aDlmo. Zadeve se je treba lotiti od začetka. Stopiti je treba novV*Je banke, k jer nam na novo izdajo kartico oziroma dajo dru° v''k°> za katero zopet ve samo lastnik kartice in nihče st ?■ S tem so povezani tudi manjši denarni stroški - za vse vJlVe Je treba Pečati in tako tudi za to. JVledtem ko nam v Gorenjski banki niso želeli povedati nič v 2 ,21 z bankomat katricami, saj za to menda rabijo pisno n tevo, potrjeno od banke, smo v A-banki izvedeli, da za jt v° kartico zahtevajo 500 tolarjev, za novo šifro oziroma tod10 Pa 350 tolarjev. Pri SKB banki pa nova kartica z sc^01* velja 460 tolarjev. ^ Se^akor je bolje ne pozabiti številke, ne izgubiti kartice. ei> denarja prihranimo še dragocenejši čas in energijo. • S. Vidic Zbiranje certifikatov Delničarjem dodatne delnice Kranj - Pooblaščene investicijske družbe poskušajo na vse načine prepričati državljane, ki še imajo lastninske certifikate, da bi jim jih zaupali. V Mercati, na primer, bodo z dodatnimi delnicami nagradili vse dosedanje delničarje in vse, ki ji bodo zaupali certifikat do 15. decembra. Kot poudarja direktor družbe Samo Primožič, jih bodo prejeli takoj, ko bodo uvrščene na Ljubljansko borzo in bo prenos tudi zakonsko dovoljen. Število dodatnih delnic, ki jih bodo prejeli investitorji, je odvisno od višine vloženih sredstev. Za 100.000 tolarjev bodo prejeli tri dodatne delnice v znesku 3.000 tolarjev, za certifikat v vrednosti 400.000 tolarjev osem delnic v nominalnem znesku 8.000 tolarjev, za "delno" naložbo v Mercato pa dva odstotka od vrednosti vpisanih delnic. • C. Z. SKB banka Bodo prednostne delnice zamenjali za navadne? Ljubljana - Delničarji SKB banke bodo na predlog nadzornega sveta banke na skupščini imetnikov prednostnih delnic in skupščini delničarjev SKB banke, ki sta sklicani za 30. november, odločali o zamenjavi prednostnih delnic za navadne delnice. Do zamenjave nai bi prišlo zaradi načrtovane dokapitalizacije, po kateri bo banica razpisala 123.740 navadnih delnic druge izdaje. Po končani dokapitalizaciji bo delniški kapital banke razdeljen na 390 tisoč navadnih delnic, ki so imenske in dajejo imetnikom pravico do upravljanja banke. V banki ocenjujejo, da se položaj lastnikov prednostnih delnic z zamenjavo za navadne ne bo poslabšal, pridobili pa bodo pravico odločanja o vseh pomembnejših poslovnih zadevah. • C. Z. ZAŠČITA POTROŠNIKOV Naročanje preko oglasa Članica Zveze potrošnikov iz Kranja se je na nas obrnila s problemom glede nakupa televizijskega sprejemnika pri podjetju iz Ljubljane. Na podlagi oglasa v časopisu je telefonično naročila ieleni model Gorenja Art Line s premerom ekrana 55 centimetrov in ga tudi plačala. Televizor je že prejela, toda po navedbi bralke je šlo za model Vojager podjetja Elektronika s PRILOŽNOST ZA NALOŽBO JAVNA PRODAJA TOSAMINIH DELNIC Podjetje TOSAMA, prvi slovenski izdelovalec sanitetnega in ^gienskega materiala, Vas vabi, da postanete njegov delničar. To Možnost lahko izkoristite v okviru javne prodaje delnic, ki bo Potekala do vključno 14. novembra 1994. Zamenjava lastninskih certifikatov za delnice podjetja TOSAMA oziroma javna prodaja bo v naslednjih enotah LB Banke Domžale: • ekspozitura Domžale • ekspozitura Vir • ekspozitura Trzin • agentura Moravče 70 let tradicije - jamstvo za dobro naložbo! "1 i ■i / —> s., Tovarna sanitetnega materiala, p.o., Vir, Šaranovičeva 35, tel.: 061-714-611 Informacije: Janko Velkavrh, Marjan Mlakar, Franc Anžin premerom 51 centimetrov. Na reklamacijo se je odzval predstavnik podjetja in prepričeval gospo, da v oglasu ni bil mišljen ekran s 55 centimetri, temveč gre za navedbo tipa televizorja. Kako se lahko razreši ta uganka? Prodajalec je izpolnil nekaj, kar ni bilo dogovorjeno. Kupec v tem primeru lahko zahteva pravilno izpolnitev pogodbe. Zahteva torej lahko v konkretnem primeru izročitev televizijskega sprejemnika Gorenje Art Line, ekran 55 centimetrov. Če s tem zahtevkom omenjena gospa ne bo uspešna, pa lahko odstopi od pogodbe in od prodajalca zahteva vrnitev denarja s pripadajočimi obrestmi. Pravna pisarna ZPS Jure Markič RIBJA RESTAVRACIJA TABOR Podbrezje246,tel.064/70-462 mtobSI ■ ■ mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 KOLIKOJ [E VREDEN TOLAR NAKUNI/PRODAmi flftaUFNHSODAJNI I NAKUPMTKODAJV! MENJALNICA 1 DEM | 1 ATS | 100 ITL A BANKA (Kranj, Trat) 77.90 79,80 10.93 11,33 7,50 7,94 AVAL Bled, Kranjska gora 79.15 79,40 11,22 11,28 7.60 7.80 COPIAKrani 79,20 79,70 11,18 11,33 7,70 7,85 CREDITANSTALT N.banka Lj. 79,00 80,00 11,25 11,40 7,70 8,00 EROS (Stari Uayr),Kran| 79,00 79,30 11,18 11.30 7,70 7.85 GEOSS Medvode 79,10 79,40 11,20 11.27 7.70 7,85 GORENJSKA BANKA (v*e enote) 77.90 79,80 10,85 11,34 7,50 7.95 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 79,00 79,59 11.10 11,30 7,50 7,85 HDA-tržnlca LJubljana 79,15 79.50 11.19 11,28 7,65 7,80 IURIKA Jesenice 78,90 79,60 11,10 11.27 7,65 7.90 INVEST Škofja Loka 79,00 79,50 11,17 11,28 7.65 7,86 LEMA Kranj 79.00 79,40 11.15 11,25 7,75 7,95 MIKEL StražiSce 79,20 79,70 11,22 11.29 7,72 7,92 PBS d.d. (na vseh poštah) 77.20 79.55 10,30 11,23 7,22 7,75 SHP-Slov. hren. tu pos. Kranj 79.10 79,30 11,20 11,25 7,80 7,85 SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) 78,60 79.80 10,70 11,45 7,58 7,95 SLOGA Kranj 78,90 79.90 11,00 11.30 7,50 7,90 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 77,90 • 10,85 - 7,50 - SLOVENUATURIST Jesenic« 78,70 79.65 11.10 11,27 7,70 7,85 ŠUM Kranj 79.10 79,40 11,20 11,27 7.70 7,85 TALON Žel. postaj« Trata, Šk. Loka 79,10 79,40 11,20 11.28 7,70 7.88 TALONZg. Bitnje 79,10 79,40 11,20 11,28 7.70 7,88 TENTOURS Domžale 78.90 79,50 11,15 11.35 7,60 7,85 UBK d.d. Škofja Loka 79,00 79,90 11,15 11,35 7,70 7.90 WILFAN Kranj 79,10 79,40 11,18 11,28 7,70 7,90 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,05 79,30 11,18 11,28 7,70 7,85 ZORI Kamnik 79,30 79.60 11,21 11.30 7,65 7,80 POVPREČNI TEČAJ 78,84 79.57 11.09 11.31 7,64 7,88 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: ■ ČISTEGA ZLATA IN NAKITA B VREDNOSTNIM PAPIRJEV * TUJIH VALUT M UMETNIN IN STARIN m UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER. VREDEN ZAUPANJA Koroška C, 41, JO»it/, te/.; 064/211-256 Zbiranje certifikatov Maksima 1 bo kmalu polna Ljubljana - V LB Maksima predvidevajo, da bodo v prvi pooblaščeni investicijski družbi Maksima 1, d.d., že do 15. novembra zbrali dovolj certifikatov za razpisani kapital. Če bodo od Agencije za trg vrednostnih papirjev pravočasno pridobili ustrezna dovoljenja, in če bodo tudi postopki registracije na sodišču potekali dovolj hitro, se bo Maksima 1, d.d., 7. decembra letos že lahko udeležila prve javne dražbe delnic podjetij. • C. Z. ISS Servisvstem, d.o.o. išče (zakonski par) moškega - ki bo opravljal dela vzdrževalca Žensko - ki bo opravljala dela gospodinje - sobarice za našega naročnika v Kranjski Gori. Ponujamo: samostojno, kreativno delo s stimulativno plačo in enoinpolsobno stanovanje v Kranjski Gori. Delovno razmerje bomo sklenili s 15. 12. 1994. Vloge za zaposlitev bomo sprejemali v osmih dneh po objavi na naslov: ISS Servisvstem, Kopitarjeva 5, 62000 Maribor. ANTENSKE NAPRAVE LUKE Ž prodaja servis »montaža »svetovanje GLAVNI TRG 22, KRANJ, TEL: 064/224 500 i TV tartjtmaiki: ELEKTRONIKA GotdStar PHILIPS NOKIA GRUnDtC I SAT slsteai: PACE, NOKIA, LA SAT, ELEKTRONIKA I ANTENSKI ojalevodiki ii pribor LUKEŽ ITV ANTENE: FRACCARO, GORENJE, ISKRA ITV, VIDEO KABLI, PRIKLJUČKI, VIDEOKASETE, SLUŠALKE... I PRyiČ V SLOVENIJI ZAKONITO ^fc, fA*^ VEC PROGRAMSKI PAKET ^< KODIRANIH PROGRAMOV (} j J | | j j | || | j | | ! DELOVNI ČAS OD 8. D012. IN OD 15. D018. URE, SOBOTA OD 8. D012. URE. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Gorenjska govedoreja Po mlečnosti prvi v Sloveniji Povprečna mlečnost krav, zajetih v kontrolo, je bila lani na kmetijah 4.689 litrov, na kmetijskih posestvih pa 6.213 litrov. Kranj - Ker na Gorenjskem niti drugje v Sloveniji ni mogoče dobiti zanesljivih podatkov o povprečni mlečnosti (vseh) krav, si lahko pomagamo le z mlečnostjo krav, ki so zajete v kontrolo. Po podatkih kmetijske svetovalne službe so lani na gorenjskih kmetijah nadzorovali mlečnost, delež beljakovin in tolšče (za plačilo pa tudi število somatskih celic, ki kažejo na zdravje vimena) pri 4.328 kravah in na kmetijskih posestvih pri 990 kravah, kar predstavlja dobro četrtino vseh krav na Gorenjskem. Gorenjska je po mlečnosti še vedno prva v Sloveniji. Lani je bila na kmetijah povprečna mlečnost krav, zajetih v kontrolo, 4.689 litrov, medtem ko je bilo republiško povprečje 3.910 litrov. Poporodni premor (čas od telitve do uspešne osemenitve), ki med drugim kaže na kakovost prehrane in zdravstvenega varstva molznic, je znašal na gorenjskih kmetijah 105 dni in je bil najnižji v Sloveniji, republiško povprečje pa je bilo 119 dni. Na kmetijskih posestvih Mercatorja - Kmetijstva Kranj in kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce je bila lani povprečna mlečnost kontroliranih krav 6.213 litrov in je bila najvišja med vsemi kmetijskimi podjetji v Sloveniji in tudi višja od republiškega povprečja, ki je znašalo 5.866 litrov. V kmetijsko razvitih državah je predvsem zaradi večjih čred delež molznic, zajetih v kontrolo mlečnosti, večji kot v Sloveniji in na Gorenjskem. Če so še pred leti nekateri v tovrstni kontroli videli le zapravljanje denarja, se zadnja leta zanimanje za zanesljive podatke o mlečnosti ter o deležu tolšče in beljakovin povečuje. Razlog je tudi v tem, da je pri nas ta kontrola še zastonj, medtem ko jo morajo v drugih državah rejci sami plačevati. • C. Z. Rejci malih živali se organizirajo Novo društvo v Škofji Loki Škofja Loka - Gojiteji in rejci malih živali iz škofjeloške občine bodo ustanovili svoje društvo. Ustanovni zbor bo v petek, 11. novembra, ob 17. uri v sejni dvorani Kmetijske zadruge Škofja Loka na Spodnjem trgu v Škofji Loki (nad kmetijsko trgovino). Pobudniki za ustanovitev društva vabijo na zborovanje vse, ki se v občini Škofja Loka ali v sosednjih občinah ukvarjajo z gojenjem golobov, kuncev, perutnine, koz, okrasne perutnine in ostalih malih živali. Ob tem, da je v Sloveniji že trideset društev, ki se povezujejo v Zvezo društev gojiteljev pasemskih malih živali Slovenije, je bila Škofja Loka med redkimi večjimi občinami, kjer gojitelji doslej niso bili organizirani. V društvu naj bi se rejci medsebojno spoznali, si izmenjali izkušnje in plemenske živali, pripravljali strokovna predavanja o prehrani, gojenju in zdravstvenem varstvu živali... »CZ. Izobraževanje kmetov, kmetic in mladine Tečaji nemščine, šivanja in vezenja Kranj - Društvo kmečkih žena - odbor Sloga, Naklo in Cerklje ter društvo kranjske in tržiške podeželske mladine bosta tudi v letošnjem Jesensko zimskem času pripravila več izobraževalnih tečajev za kmete, kmetice in mladino. V ponedeljek, 21. novembra, ob 19. uri bodo v zadružnem domu na Primskovem začeli 70-urni začetni tečaj nemškega jezika, dan kasneje ob enaki uri pa še nadaljevalni tečaj, ki bo prav tako trajal 70 ur. V prostorih zadruge Naklo bodo v sredo, 23. novembra, začeli s 60-urnim začetnim tečajem šivanja, dan kasneje (ob 19. uri) pa še s tečajem vezenja. Enak tečaj bodo pripravili tudi v zadružnem domu na Primskovem, začel pa se bo 1. decembra. Kmetijska svetovalna služba sprejema prijave za tečaje do petka, 11. novembra, po telefonu 242-736. • C. Z. d.o.o. TRGOVINA - PROIZVODNJA ODKUP CELU10ZNEGA IESA V SKLADIŠČU PAPIRNICE G0RICANE V MEDVODAH UGODNO ODKUPUJEMO VSE VRSTE OKROGLEGA LESA (HLODOVINA, CELULOZNI LES, SUŠICE) INFORMACIJE PO TELEFONU: 061/613 - 312, int.: 230 (Papirnica Goričane) V blejski enoti Zavoda za gozdove Slovenije Dvanajst revimih gozdarjev na šolanje Če želijo to delo opravljati še naprej, morajo do leta 2.000 končati višjo šolo. Bled - Čeprav razdružitev Gozdnega gospodarstva Bled na izvajalsko podjetje, javno gozdarsko službo in gozdarsko zadrugo (tako kot nikjer v Sloveniji) še ni končana, območna enota Zavoda za gozdove Slovenije vsaj formalno že deluje od letošnjega maja dalje. Predsednik sveta blejske območne enote zavoda je Marjan Šolar, upokojeni gozdarski strokovnjak, ki je bil nazadnje zaposlen na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani (ukvarjal se predvsem s pojavom umiranja gozdov v Sloveniji). Lastnike gozdov zastopajo v svetu Suza- na Marolt (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) ter kmeta Janez Šebat iz Smo-kuča, ki je tudi podpredsednik sveta, in Jože Pezdirnik z Dovjega. Lovske interese zagovarja Branko Galjot iz Zveze lovskih družin za Gorenjsko, kmetijske Mirko Smu-kavec, sicer direktor bohinjske kmetijsko-goz-darske zadruge, naravovarstvene Miha Marenče iz zavoda Triglavski narodni park, interese lokalne skupnosti (občin) Franc Žerjav (Jesenice) in Andrej Ogrin, član radovljiškega izvršnega sveta za področje kmetijstva in gozdarstvo, pred- V državni lasti le 7 do 10 odstotkov gozdov Na območju blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije je 58 tisoč hektarjev gozdov oz. še šest tisoč hektarjev več, če prištejemo tudi površine, zarasle z rusjenu Pred začetkom denacionalizacije je bilo v državni lasti 45 odstotkov gozdov, zdaj jih je še 35 odstotkov, potem ko bodo ljubljanski nadškofiji vrnili še 16.500 hektarjev gozdov, pa jih bo še sedem do deset odstotkov. Na potezi je vladna komisija Pri razdružitvi Gozdnega gospodarstva Bled na izvajalsko podjetje, zavod za gozdove in gozdarsko zadrugo Gozd sta sporni predvsem dve vprašanji: delež zadruge in razdelitev (upravne) stavbe na Bled. V zadrugi se ne strinjajo s 6-odstotnim deležem in zahtevajo večjega. Kar zadeva stavbo, zavod predlaga, da bi tri etaže razdelili na pol, medtem ko se v izvajalskem podjetju zavzemajo, da bi dobili dve etaži. Zdaj je na potezi vladna komisija, ki naj bi v pogajanjih dosegla za vse sprejemljivo rešitev. Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. stavnik republike kot ustanovitelja zavoda pa je Marjan Šolar. Z blejskega območja je članica republiškega (centralnega) sveta Zavoda za gozdove Slovenije Suzana Marolt. V zavodu 38 zaposlenih Svet blejskega zavoda je oktobra na predlog razpisne komisije za vodjo območne enote imenoval dipl. ing. gozdarstva Andreja Avseneka, ki je enoto kot v.d. (vršilec dolžnosti) vodil že prej. Enota za zdaj deluje še v okrnjeni zasedbi. Čeprav jim sistematizacija dopušča 44 delovnih mest, so doslej zaposlili le 38 delavcev, od tega 20 revirnih gozdarjev, 12 gozdarskih inženirjev, enega geodeta, dva tehnika in tri administrativne delavce. Dvanajst revirnih | gozdarjev (do skupno dvaj; setih) se mora letos ah prihodnje leto vpisati na višjo šolo in jo dokončati do leta 2.000. To je po republiškem pravilniku pogoj, da bodo lahko tudi potlej opravljali delo revir-nega gozdarja. Lastniki počitniških hišic so izvzeti Svet zavoda se je doslej sestal dvakrat. Na sejah Je med drugim obravnavaj podzakonske predpise, ki natančneje kot zakon 0 gozdovih urejajo posameZ' na področja. Kar zadeva uredbo o zavarovanju samoniklih gliv (gob), je svet predlagal, da ne bi veljala samo za gozdove, ampak tudi za kmetijske površine (travnike, pašnike), kjer tudi rastejo gobe in kjef (komercialni) nabirale1 prav tako kot v gozdovih povzročajo škodo. Ko s° obravnavali odredbo o pla' čevanju pristojbine za vzdrževanje gozdnih cesti so menili, da bi poleg države in lastnikov moral1 za vzdrževanje teh cest nekaj prispevati tudi lastni' ki počitniških hišic, ki s° doslej izvzeti. Član svet3 Andrej Ogrin je predlaga'' da bi na zbirni račun za vzdrževanje gozdnih cesj poleg pristojbine mora'' "usmeriti" tudi ves prome1' ni davek od lesa. • CZ. J Odpravljanje posledic škode zaradi poplav v okolici Žirov Velja še jugoslovanska metodologija Škofja Loka, 7. novembra - Ko je škofjeloški izvršni svet na zadnji seji obravnaval poročilo o ocenjeni škodi zaradi poplav v noči med 3. in 4. oktobrom v okolici Žirov, se je v razpravi zaostrilo vprašanje, koliko so sploh te ocene stvarne. Ugotovljeno je bilo, da se za ocenjevanje uporablja se stara jugoslovanska metodologija, ki v mnogih primerih s pravimi stroški za odpravljanje nastale škode nima veliko skupnega. Poročilo komisije za ocenjevanje škode in poškodovanih objektov ob naravnih in drugih nesrečah je mnoge člane škofjeloškega izvršnega sveta presenetilo, saj je končno ocenjena škoda kar nekajkrat manjša od prvih ocen. Pri tem kaže povedati, da so se nekateri člani občinske vlade že naslednji dan po nočnih poplavah ogledali prizadeta območja in se tam pogovarjali s strokovnjaki, ki so pregledovali nastalo škodo. Od prvotnih več kot 300 milijonov tolarjev škode so druge ocene najavljale okrog 150-milijonsko škodo, v predloženem poročilu pa je ugotovljena škoda lc dobrih 45 milijonov tolarjev. Pri tem kaže sicer pripomniti, da škoda na vodotokih in škoda na regionalnih cestah še ni ocenjena, saj je izven občinskih pristojnosti. Presenečenje nad višino škode seveda nikakor ne gre pripisovati želji, da bi bila škoda velika, pač pa skrbi, da bi bila pravilno ocenjena in na tej osnovi dana tudi primerna pomoč. In prav pri tem se je v razpravi kar pošteno dvignila temperatura: član izvršnega sveta, doma iz Žirov, je trdil, da so nekatere ocene povsem mimo dejanskega stanja, zato ga ljudje sprašujejo, kako so do njih prišli. Kot največjo nelogičnost je omenil primer, ko je reka odtrgala del travnika, drugi del pa poškodovala, pa je predvidena le odškodnina za sanacijo poškodovanega dela. Ko je "v zraku visela" že nezaupnica komisiji za ocenjevanje škode, je njen predstavnik pojasnil, da so pri ocenjevanju dosledno dolžni upoštevati metodologijo še iz Jugoslavije, sprejeto v 80. letih, saj v nasprotnem primeru ocen nihče ne prizna, kljub temu da se lahko strinjajo z ugotovitvijo, da vsebuje nelogičnosti. Na vztrajanje Antona Beoviča, da je potrebno stanje le preveriti, predvsem pa ljudem pojasniti, kako so prišli do ocen, je izvršni svet sklenil, da del, ki se nanaša na škodo povzročeno v kmetijstvu, ne sprejme. Komisija za ocenjevanje škod naj se sestane s predstavniki KS Žiri ter prizadetimi ter ugotovi, ali je mogoče ocene popraviti. Iz občinskega proračuna bodo za škodo na lokalnih cestah in drugih komunalnih napravah namenili skoraj škodo 5 milijonov tolarjev, za skw .\ objektih posameznih oškodova?^ dober milijon, za škodo v kmetij? > pa je bilo predvidenih 650 ^ tolarjev, o čemer bodo še P°n°iJ sklepali. Ker je za slednji dve vrstl.itt,! predvideno povračilo le do 12 od? ^ kov ocenjene škode, so tudi skleni'1' J se prošnja za dodatno pomoč nas ( na ministrstvo za okolje in prostof (, ministrstvo za kmetijstvo in gozda vo. • Š. Ž. SOCIALDEMOKRAT^^ STRANKA V jeseniških in radovljiških gozdovih Letos je bilo manj lubadarja kot lani Radovljica - V gozdovih na območju jeseniške in radovljiške občine so letos opazili manj lubadarja in ostalih podlubnikov kot lani in predlani. Škoda, ki so jo povzročili, je bila že nekako normalna, običajna. V gozdovih so sicer odkrili posamezna žarišča, vendar pa se lubadar tudi v nižinskih gozdovih (predvsem v revirju Podnart in Begunje) ni pretirano razmnožil. Večina lastnikov gozdov jc lubadarke sama pospravila, nekaterim bo to očitno moralo izvajalsko podjetje, ki je pred dnevi z ministrstvom za kmctijsjV ^ gozdarstvo že podpisalo pogodbo ( opravljanje "sanitarnih sečenj"-smo zvedeli, bo podjetje že ta te y uresničilo prve "izvršbe" in h v kratkem 10 do 15 lastniko^ jeseniški in radovljiški občini^ njihov račun posekalo in posp/a $ lubadarke. In predno Vxx.«fi$ "izvršbe", morajo v območni c a zavoda za gozdove pripraviti Fg, "papirjev" - odločbo, sklep o # 0v bi, nalog izvajalcu, obračun stro ^ in sklep o plačilu stroškov. • C* / V HLADNEJŠIH DNEH * V njej lahko med drugim preberete: " Jomaž Cerkovnik: Kot reprezentanca smo bili in bomo ranljivi." " Portret Iztoka Čopa ' Bo golf zaradi vse večje priljubljenosti izpodrinil tenis? * Poslovnež Marko Voljč: "Za odhajanje vrhunskih športnikov v tujino je kriva država!" ■ Barvna fotoreportaža z zaroke Brtgite Bukovec. UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje ■Hi SJHi&H 'Jfl S Y S T E K S .,, podjetje za razvoj in proizvodni o jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025. 46 211 Konec tedna sta bila odigrana dva kroga državnega hokejskega prvenstva OLIMPIJA SLAVILA V PODMEŽAKLI ^ prvem letošnjem velikem derbiju je Olimpija Hertz premagala Acroniks Jesenice ^Portina boljša od Inntal Celja in Triglava, Triglav pa od Maribora Jes semce, Bled, Kranj, 8. novembra -jtec minulega tedna so hokejisti odi-Jlt.1 kar dva kroga. V petek smo dočakali in APrvi l.'8alki derbi med Olimpijo Hertz bil' K°n. Jesenicami, obenem pa sta j^j^kmi se v Kranju med Triglavom in Prvi ligaški derbi med Olimpijo Hertz Vcroni" u tekmi ariborom ter na Bledu med Sportino in totalom. V nedeljo je bila ekipa prvakov P'osta, v Kranju pa so se pomerili domači hokejisti Triglava in ekipa Sportine. Veliki derbi 6. kroga letošnjega državne-I* hokejskega prvenstva ie bil tokrat v J^omežakli, kjer pa okoli 4 tisoč gledalcev J1 videlo najbolj kvalitetne predstave JaJboljših slovenskih ekip. Potem ko so Jeseničani visoko izgubili v Celju, so mnogi Pncakovali, da bodo svojo jezo stresli na vecne rivale iz Ljubljane. Toda že v drugi minuti tekme je gol jatresei Tomaž Vnuk. Kljub nekaj lepim Prožnostim domačih, pa je moral Brataš Hokejisti Triglava so na prvi tekmi na domačem ledu ugnali Mariborčane. - Foto: L. Jeras ho Jan, napadalec Olimpije Hertz $HL SO MOJE SANJE bevemajsdetni Ivo Jan, ki se je letos °dločil, da iz Acroniksa Jesenic pn* 5t°pi k ljubljanski Olimpiji Hertz je bil "a petkovem derbiju eden najboljših in z dvema goloma tudi najučinkovitejši naPadalec na ledu. Kako ocenjuješ prvi letošnji ligaški °ora(Un meJ tvojo bivšo in sedanjo fen Kako ocenjuješ prvi letošnji ligaški far Mislim, da rezultat ni najbolj prime-igri, saj je bila ta precej izenačena. Yboji smo imeli veliko priložnosti, tal pa 0 mnoge ostale neizkoriščene tako z kot tudi s strani domačinov. Kljub setnu pa mislim, da smo zasluženo Zrnagali." . Kako se bodo po tvoje nadaljevale košnje tekme med večnima rivaloma, ^roniksi in Olimpijo? Upam, da se bodo tekme iztekle v fišo korist, v korist Olimpije Hertz. LePrav sem ietos sei iz Jesenic v Ljubljano iskreno upam, da bo Olimpija prvak." Kako pa se počutiš v Tivoliju? "Počutim se zelo dobro. Vključil sem se v novo družbo, soigralci so me sprejeli za svojega in upam, da bo tako ostalo tudi do konca." Kako pa je igrati v nasprotnikovi ekipi na dosedaj domačem ledu, proti nekdanjim soigralcem? "Za klub, za katerega sem v sezoni podpisal, za tistega moram igrati maksimalno odgovorno. Z nekdanjimi soigralci pa sem seveda še prijatelj in upam, da se bom ostalo tudi v prihodnje." Slišati je bilo govorice, da imaš možnosti za odhod v NHL ligo? "Glede govoric o odhodu v NHL ne bom rekel, ne da so lažne, ne da so resnične. Sam sicer še nikoli nisem izjavil, da bom igral v NHL, res pa je, da so to moje sanje." • V. S. po plošček spet v 8. minuti, ko ga je po lepi akciji z Nienhuisom ugnal jeseniški Ljubljančan Ivo Jan. Takoj nato je bil za Acronikse uspešen Marko Smolej, končni rezultat prvega dela srečanja 1:3 pa je postavil Ivo Jan, ki je ponovno premagal jeseniškega vratarja. V drugem delu srečama so pobudo prevzeli domači napadalci, vendar pa so kar po vrsti streljali mimo vrat. Zato pa ie bil v 13. minuti po hitrem protinapadu uspešenNik Zupančič in povišal vodstvo Olimpije Hertz na 1:4. V zadnji tretjini je razliko najprej zmanjšal Jure Smolej, nato pa še Aleš Sodja. Ko so gledalci pričakovali napet zaključek tekme, pa je bil uspešen še Toni Tišler in nekaj sekund pred koncem je bila tekma končana z rezultatom 3:5. Zaradi derbija na Jesenicah je bilo na Bledu le 300 gledalcev, ki pa so videli zanimivo tekmo. Igralci Sportine so pove-dli z goloma Vidmarja in Cmoviča, te razlike pa Celjani niso več mogli ujeti. Končni rezultat je bil 4:3 (2:0,1:1,1:2). V petek pa je bilo zanimivo tudi v Kranju, ko se je domači Triglav pomeril z Mariborom. Gostje so sicer povedli, toda z dobro igro, predvsem Švarke, so se Trigla-vani ujeli in izenačili ter na koncu zmagali s 5:4 (2:1, 2:1, 1:2). V nedeljo je bil na sporedu že 7. krog. Ekipa Acroniks Jesenice je bila prosta, v Kranju pa je bil gorenjski obračun med Triglavom in Sportino. Kljub vodstvu domačih s 3:1 po prvi tretjine, so Blejci na koncu slavili 3:5 (3:1, 0:2, 0:2). Tako po 7. krogih na lestvici vodi še neporažena Olimpija Hertz s 14 točkami, drugi je Inntal z 10 točkami, 10 točk pa ima tudi tretja Sportina. Acroniks Jesenice so s tekmo manj in 8 točkami na četrtem mestu, Triglav je s 4 točkami peti, Maribor z 2 šesti, Slavija Jata pa je še brez točke. V 7. krogu jo je Olimpija Hertz premagala z 1:19, Inntal Celje pa je premagal Maribor z 0:6. Državni prvaki, Acroniks Jesenice, potujejo danes na srečanje jadranske lige v Brunico, v četrtek pa na polfinale evropskega pokal prvakov v Malmoe. • V. Stanovnik 0 obisku inšpekcije mednarodnega komiteja NAKLONJENI IDEJI OLIMPIADE TREH DEŽEL tVbii . prvj|,' ': lovembra - V tekmovanju kandidatov za organizacijo I* §1 IInpijskih iger novega tisočletja bo pomemben samo prvi. bo(j0 Ve,,,j°. Italijo in Avstrijo pa bo kljub temu velik uspeh, če ^0(nit ^lna''sn' Tiskovna konferenca delegacije mednarodnega P°*orr?a v Trbižu: ideja treh dežel je pionirska in vredna vse ^a ga u^V(t olimpijske igre nove- k -*a ^ta 2002 od Ieta S*atu'ta se Je s spremembo ^ega .Mednarodnega olimpijs-re»j0 *0rr»teja odprla možnost > E Jh kandidatur. zelo re-'talija ;nd'dirajo tudi Avstrija, ^atiir SloveniJa> nosilec kan- v Potelf 1 ^e Trbiž- Tekme naJ t ralisk na Jesenicah, v HUbL1 G°n. na Bledu in v SjHohnr ' v avstrijskih mestih vrba inVNassfeld, Podklošter, polep t °vec ter v Trbižu-^eritf Trbiža kandidirajo še S0C( « Salt Lake City, ruski NpraH ^arski Sion- slovaški Tc> Ch xly> kanadski Que-J«Ca a!"askl Ostersund, španska Slanski a,,Jski Gradec in kazah- belcAhnati-0'irnpij„?c,Ja mednarodnega ^Orfo ga komiteJa m°ra vsa K ki t^a obiskati, na zasedanju* "P.nhodnje leto januarja Glisti Pa bodo določili štiri Mitel dokoncno pa bo prir-5*0, kVnan Junija prihodnje brali v dC boao flani komiteja k.0b tBudimpešti. i la na ni?0!1 minulega tedna je h^Pekcr u P" nas 15-članski 5jjskegCgJak mednarodnega olim-la ogledala tudi našo Plani- ci --■•iteja, ki si je pod mC ,m. Predsednika Thomasa co, Kranjsko Goro in Bled, v petek zvečer pa so v kulturnem centru v Trbižu pripravili tiskovno konferenco. Na tiskovni konferenci je gospod Thomas Bach iz Nemčije predstavil komisijo, v kateri so bili večinoma prejemniki kolajn z olimpijskih iger. Kandidati za olimpijske igre morajo izpolniti 23 pogojev: od pravnih, vremenskih, zdravstva, kulture, namestitve, komunikacij in transporta, marketinga, varstva okolja... Nato komisija pripravi obsežno, 500 strani obsegajoče poročilo, ki je sestavljeno iz dveh delov: prvi del je primer- Ialni, v drugem delu pa so omentarji. Od 23. do 24. januarja bodo razglasili štiri finaliste, 16. junija leta 1995 pa bo znan organizator. Najboljši. In kot so slikovito povedali: v tem tekmovanju olimpijskih kandidatov pač velja le zlata medalja. Na tiskovni konferenci so se zelo pohvalno izrazili o ideji, da zimske olimpijske igre organizirajo tri dežele, saj ta ideja predstavlja željo po prijateljstvu in miru med narodi. Po besedah gospoda Bacha že to nekaj pomeni, da sploh kandidirajo, saj je to prva ideja v zgodovini olimpijskih iger ter pot, ki lahko Na tiskovni konferenci v Trbižu - Foto: J. Pelko Eukaže izrazite prednosti. Člani omisije so bili predvsem navdušeni nad tem, da je v Sloveniji toliko zanimanja za zimske športe in vloženih že toliko naporov za nadaljnji razvoj Športa. Italijanski predstavniki so poudarili, da imajo uradna zagotovila, da bi od rimske vlade v primeru kandidature takoj dobili vse finančne garancije za organizacijo olimpiade. Delegacija ali inšpekcija seveda še ni mogla dati bolj konkretne ocene, kajti to pač ne bi bilo pošteno do drugih kandidatov. Na tiskovni konferenci se niso mogli izogniti tudi vprašanju o sedanjih odnosih med Slovenijo in Italijo. Italijanski predstavniki so poudarili, da italijanska stran ne bo onemogočila Sloveniji pristopa k evropski uniji, in da se bodo trenutni problemi zanesljivo ugodno rešili. In kaj so po obisku dejali naši predstavniki? Vojteh Budi tu-k član našega odbora za pripravo olimpijskih iger treh dežel: "Vtisi ob obisku delegacije so ugodni. Komisija je ugotovila, da je regija, ki kandidira, zelo komplementarna, z dobrimi prometnimi povezavami in majhnimi razdaljami, s hoteli, v katerih imajo izkušnje z organizacijo velikih športnih prireditev in imamo zatorej kar dobre možnosti." Božidar Brodar, član odbora in predsednik jeseniške občine: "Komisija pač ni povedala nič neposrednega in nihče, razumljivo, ie ni komentiral možnosti za organizacijo zimskih olimpijskih iger treh dežel. Videlo pa se je, da večinoma že poznajo prizorišča - saj so med njimi številni znani športniki - in da so !k> vtisu sodec naklonjeni tej deji." • D. Sedej SMUČANJE« Smučarske premiere na ledeniku ni bilo NAMESTO TEKME -VETER m SNEG Potem ko so smučarji in smučarke ter z njimi vsi ljubitelji tega športa pričakovali bleščeč začetek sezone na ledeniku v Saas Feeju, je močan veter in nato tudi sneženje preprečilo tekmovanje. Jure Košir, ki se je edini od naših nameraval udeležiti paralelnega slaloma, je že v soboto razočaran odšel s prizorišča na pot proti Ameriki, kjer se je v Koloradu že pridružil naši reprezentanci na zadnjem treningu pred sezono, ki se bo 26. novembra začela v italijanskem Sestrieru. Tudi naša dekleta, ki so bila dobro pripravljena na prvo slalomsko preizkušnjo, so v nedeljo morala opustiti misel na tekmo. Močno sneženje je namreč organizatorje prisililo, da so slalom odpovedali tudi za ponedeljek. Naše reprezentantke so tako že doma. Po nekaj dneh kondicijskih priprav bodo v soboto odpotovale na sklepne priprave v Ameriko, sezono pa bodo previdoma tako začele v Park Citvju 26. novembra. • V. S. ZA KLUBE VSAKA SEZONA TEŽJA Kranj, 7. novembra - Medtem ko naši smučarski asi pogumno stopajo v novo sezono, pa delo po klubih zamira in vprašanje je, koliko generacij smučarjev bomo v Sloveniji se lahko vzgojili. Kar malce "preslišan" je bil na letošnji predstavitvi nove smučarske sezone predsednik alpskega odbora Franci Bergant, ko je ob visokih ciljih naših reprezentantov, pojasnjeval težave, do katerih zaradi pomanjkanja denarja prihaja v smučarskih klubih po vsej Sloveniji. Dejstvo pa je, da so klubi po vsej Sloveniji deležni vse manjše pomoči zveze, in da mnogi propadajo. "Precejšnje število smučarskih organizacij alpskega dela končuje s svojim delom. Enostavno ne zmorejo več finančnih in organizacijskih naporov. Med njimi so tudi nekdaj močni klubi, ki so vedno dajali znatno število reprezentantov, kot so Jesenice Bohinj, Blejska Dobrava,... In če ne bomo skupaj našli rešitve, kako poživiti delo, ter preprečili njihovega zamiranja, tudi ne bo več uspehov, na katere smo vajeni. Zato je naloga alpskega odbora, da spremlja delo klubov, da poživi njihovo delo m pomaga pri problemih, ki nastajajo," je poudaril Franci Bergant. Število tekmovalcev zaenkart sicer bistveno še ne upada, saj je v vseh mlajših kategorijah po Sloveniji več kot 1000 tekmovalcev." Vprašanje pa je, kaj bo čez nekaj let," se upravičeno sprašuje Franci Bergant. • V. S. TRELSTVO IMENITNA UDELEŽBA LOKOSTRELCEV V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 6. novembra - Kot je v zadnjih letih že v navadi je škofjeloška lokostrelska sekcija, ki deluje v okviru Partizana Škofja Loka, organizator uvodne dvoranske tekme najboljših slovenskih lokostrelcev za Slovenski pokal. Tako se je minulo soboto v Športni dvorani na Podnu v Škofji Loki zbralo kar 105 tekmovalcev iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Med 17. slovenskimi klubi pa so bili zastopani tudi vsi predstavniki gorenjskih lokostrelskih ekip, Kranja, Šenčurja, Jesenic in Škofje Loke. Posebne pozornosti pa so bili deležni vsekakor nastopajoči v najobsežnejšem stilu compound in pa tisti, ki se merijo v olimpijskem stilu, ki smo ga donedavno poznali kot prosti stil. V compoundu, kjer lokostrelci streljajo s pomočjo škripčevja, je tudi tokrat uvodno zmago sezone, tako kot lani, osvojil Polzelan Štefan Ošep, ki je le s krogom naskoka premagal Rajka Ušaja iz Nove Gorice. Tretji pa ie bil najboljši gorenjski Robin Hood Vlado Sitar iz Šenčurja. Edino gorenjsko zmago na tekmovanju pa je med kadeti v tem solu osvojil Šenčurjan Dejan Sitar, ki je zadel 557 krogov. V ženski konkurenci je bila najboljša Bernarda Zemljak (Polzela). V olimpijskem stilu smo v odsotnosti najboljšega slovenskega lokostrelca Sama Medveda spremljali izredno zanimiv dvoboj najobetavnejših lokostrelcev pri nas Mateja Krumpestarja (Kamnik) in Petra Koprivnikarja (Maribor). Kamničan je bil tudi tokrat kot na letošnjem svetovnem prvenstvu uspešnejši in osvojil prvo mesto z dvema krogoma prednosti. Med kade tin jami v tem razredu je Kamničanka Teja Makoter s 534. krogi izenačila mladinski državni rekord. Med instinktivci oz. strelci, ki uporabljajo za dosego rezultata zgolj goli lok, brez vseh pripomočkov, pa sta bila najuspešnejša Andrej Kenda med moškimi in Sonja Ralca iz Dragomerja. Uspeh organizatorjev po organizacijski plati pa sta v instinktivnem stilu tudi na rezultatskem področju dopolnili Marija Justin, ki je bila druga in Breda VUkaričič na tretjem mestu. Predsednik Lokostrelske sekcije v Škofji Loki Vlado Justin pa se je med moškimi zavihtel na osmo mesto. Škofjeloški lokostrelski zanesenjaki bodo najboljše ponovno gostili na dvoranski tekmi meseca marca prihodnje leto. • Dare Rupar :;'J@QOMET Prva državna nogometna liga DOBRA IGRA IN TOČKA ŽIVIL GAJ KOČEVJE : ŽIVILA NAKLO 1 : 1 (1 : 1), strelec za Živila Dejan Kečan v 17. in za Gaj Cvetanovsld v 43. minuti. Kranj, 6. novembra - Izredno dobra tekma, posebno v prvem polčasu, s številnimi priložnostmi na obeh straneh, v drugem nekoliko slabša, ena boljših predstav Živil, razen tega pa izredno športna, saj sodniki niso pokazali niti enega kartona, je strnjena ocena tekme, ki jo je povrnitvi iz Kočevja dal reporter Radia Slovenija na tekmi Iztok Jakopin. Živila so odšla v Kočevje na srečanje moštev z dna lestvice brez Plevnika, Godinica in Murnika, ki so že tokrat odsedeli kazen dveh rumenih kartonov, zato pa je z dvema igral Ahčin, ki bo na naslednji tekmi v Kranju s Primorjem počival, trojica fa bo igrala. Na klopi za rezerve sta bila poškodovana Brane avlin, ki je v drugem polčasu tudi zaigral, m Andrej Jerina, ki hitro okreva po hudi prometni nesreči. Pred okrog 500 gledalci so povedli Naklanci. Po napaki domače obrambe je v 17. minuti zatresel mrežo Kečan. Živila bi lahko vodila še višje, saj je Grašič zadel vratnico, pa tudi Marušič dvakrat ni bil najbolj zbran. V 43. minuti so domači izenačili. Domačin Cvetanovski je neubranljivo zadel in naklanski vratar Vodan, ki je branil odlično, ni mogel preprečiti zadetka. V drugem polčasu je bila igra nekoliko slabša, domačini so bili boljši, imeli nekaj priložnosti, vendar so Živila uspela ubraniti ugoden izid. Točka v Kočevju jim ni pomagala zbežati s predzadnjega mesta. Imajo 8 točk. V nedeljo pa bo priložnost za kakšno mesto višje. V goste prihaja ajdovsko Primorje. * J. K. Druga nogometna liga MENGEŠ IZTRŽIL TOČKO Ljubljana, 6. novembra - Nogometaši iz Mengša so v Ljubljano odšli po točko in jo z rezultatom 0:0 tudi osvojili - čeprav z grenkim priokusom, da bi bili lahko tudi dve. S tem so se učvrstili na sredini lestvice, kar pa je tudi njihov letošnji glavni cilj. Za točko je tokrat pri Mengšu treba pohvaliti predvsem vratarja Trampuša, Kralja in Jagliča. • S. Kadunc Tretja nogometna liga ZMAGA ZA TRIGLAV CREENO Kranj - V tretji nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostilo Ultrapac iz Renč in zmagalo z rezultatom 1:0. Kranjčani so od vsega začetka igrali napadalno in narekovali hiter tempo igre. K lepi predstavi so prispevali tudi gostje, ki so igrali odprt in napadalen nogomet, vendar pa so biliv svojih akcijah precej manj nevarni kot Triglavani. Varovanci trenerja Stenovca so tokrat odlično strnili svoje vrste, na bokih sta bila razpoložena Božič in Markelj, pri hitrih prenosih pa so pogostokrat sodelovali tudi igralci zvezne formacije. Dobra igra jim je prinesla precej priložnosti, številni streli so po pravilu za las zgrešili gostujoča vrata, dokler v drugem delu Božič ni izkoristil lep predložek Karapetroviča in kronal dobro igro svojih soigralcev. Po doseženem zadetku so Kranjčani prepustili pobudo gostom, ki so se veliko trudili, vendar pa so bili daleč od tiste prave priložnosti. Igrali so: Markun, Senk, Krupič, Božič, Ceferin, Markelj, Bajrovič, Karapetrovič, Hamzič, Golob, Egart. • I. Golob Gorenjska nogometna liga VISOKO ŠE NAPREJ ZMAGUJE Kranj, 6. novembra - Konec tedna je bil odigran 11. krog v gorenjski nogometni ligi. Rezultati: Železniki - Bitnje 0:3, Britof - Polet 2:0, Visoko - Lesce Bled Stiks 2:1, Sava športplan - Zarica 3:0, Šenčur - Trboje 5:3, Jelovica LTH - Alpina 3:1. Na lestvici še vedno brez poraza vodi ekipa Visokega, pred Bitnjem in Savo Športplanom. • V. S. 8. krog I. ženske košarkarske lige PORAZ L0ČANK V MARIBORU ŽKD Maribor : Odeja Marmor 77:51 (38:27) Edina gorenjska prvoligaška ekipa v ženski košarkarski konkurenci je tudi v drugem nastopu proti Mariboru v letošnji sezoni potegnila krajši konec, kljub nekaj optimističnim napovedim pred odhodom v štajersko metropolo, ki so bile pogojene z nenastopanjem mariborske kapetanke Nada Pocrnjič, so se razblinile v prazno. Že pred potjo je bilo jasno, da s podvigom skoraj zagotovo ne bo nič, saj je v postelji z visoko temperaturo ostala najboljša "Ločanka" Zora Malacko. Mariborčanke so tako z agresivno obrambo, po kateri slovijo, ponovno strla Odejo Marmor in se ponovno učvrstila na drugem mestu prvenstvene lestvice. Ločanke bodo pred Krvenstvenim odmorom odigrale še dve tekmi, najprej z Ilirijo fibexom v četrtek, 10. t. m., ob 20.30 uri v škofjeloškem Podnu, nato pa v soboto, 12. t. m., še z državnimi prvakinjami Jezico v Ljubljani. Naslednji ponedeljek pa se bo najboljša škofjeloška ekipa v moštvenih športih podala na turnejo po Združenih državah Amerike. • Dare Rupar GLADKA ZMAGA DIDAKTE DIDAKTA RADOVLJICA : FENIKS LJUBLJANA 99:71 (43:28) Radovljica, telovadnica OŠ, gledalcev 300, sodnika Valič (Kranj), Musič (Jesenice) Igralci DIDAKTE Radovljica so tokrat odigrali eno boljših srečanj v letošnjem prvenstvu. Po porazu v Borovnici so tokrat že po nekaj uvodnih minutah z agresivno igro razbili vse upe gostujočih igralcev. Odlično sta začela Valentar in Kovač, ki sta zadevala iz vseh pozicij, Miha Kovač pa je z atraktivnim zabijanjem spravil na noge kar precej številno občinstvo. V sedmi minuti je bilo 25 : 8 in tekma je bila rezultatsko odločena. V nadaljevanju sta bila pri domačih najbolj uspešna Koman in Peternel, v finišu pa se je razigral tudi Stojnšek. Tudi vsi ostali igralci zaslužijo pohvalo, saj so z borbeno igro pokazali, kako se brani barve svojega kluba. Didakta Radovljica je po prvem delu prvenstva na drugem mestu s točko zaostanka za Novim mestom. V nadaljevanju pa se bo še to soboto, 12. 11., ob 18.30 v Radovljici pomerila z ekipo Vrhnike. • M. Zupan Rokometašice Kranja tudi po sedmih krogih ostajajo brez prvenstvenih točk B0 GORENJSKA OSTALA BREZ ROKOMETNIH PRV0LIGAŠEV? Potem ko je po lanski sezoni iz I. državne lige za moške izpadla ekipa Šeširja, imamo Gorenjci v elitni skupini le že žensko ekipo Kranja, ki pa "životari" na dnu lestvice Kranj, 5. novembra - "Je še moč rešiti kranjski ženski rokomet?" se te dni sprašujejo pri edinih gorenjskih rokometnih prvoligaših. V novi sezoni so namreč še vedno brez sponzorja in brez denarja, česar posledica je, da nimajo izkušenih igralk (domače so večino zapustile ekipo, za tuje nimajo denarja), in da si v letošnji ligaški sezoni niso uspele priboriti še niti ene točke. Ekipa rokometašic Kranja je tako najmlajša in najbolj neizkušena v prvoligaškem tekmovanju, kar se odraža iz tekme v tekmo v novi sezoni. Tako je bilo tudi minulo soboto, ko so Kranjčanke v domači Anka Škofic je v soboto na tekmi proti Mlinotestu dala dva gola, po srečanju pa je povedala: "Smo najmlajša in najbolj neizkušena ekipa v ligi. Nimamo "kupljenih" igralk, kot jih ima večino drugih, to pa seveda vpliva na rezul-i tate in na naše trenutno zadnje mesto. To se ie izkazalo tudi na današnji tekmi. Ajdovke so pač izkušena ekipa, s tujimi igralkami, ki so večina zelo grobe. Če bodo sodniki še naprej imeli tak kriterij kot na danšnji tekmi, ne vem, kam bo to pripeljalo. Sama namreč še na nobeni tekmi nisem doživela toliko vščipov in udarcev kot danes. Naslednjo tekmo igramo z Olimpijo, kjer si kaj več kot dobrega treninga ne moremo obetati, prve točke pa bodo zagotovo naše na tekmi z ekipo Bakov-cev." dvorani na Planini gostile ekipo Mlinotes-ta. Dekleta so se namreč gostjam lahko upirala le prvih deset minut do rezultata 3:4, nato pa so precej višje in močnejše Ajdovke z ostro in agresivno igro "napolnile" domač gol in povedle 4:13. Do polčasa jim je sicer razliko uspelo zmanjšati na 7:14, toda nov poraz je bil že neizogiben, še najmanjša razlika je bila kmalu po začetku drugega dela srečanja, ko je bil rezultat 9:14, ob koncu pa so gostje slavile s 17:27. "Seveda smo računali, da bomo ekipo Mlinotesta težko premagali, saj so naše nasprotnice do sedaj na vseh srečanjih igrale dobro. Začetek tekme je bil sicer obetaven, z dobro igro v obrambi, nato pa so naše igralke popustile v zbranosti, gostje pa so ves čas igrale dobro. Kljub temu mislim, da bi bila končna razlika v golih lahko manjša, če bi v naši ekipi igralke naredile manj napak pri podaji in lovljenju žoge, in če bi tekmo odigrale bolj zbrano. Nekaj sta k tej nezbranosti pripomogla tudi sodnika, ki sicer nista vplivala na rezultat, vendar sta z odločitvami na eni in drugi strani, povz-ročla nejevoljo. To pa je še dodatno vplivalo na zbranost naših mladih in neizkušenih igralk," je po tekmi povedal trener domačih Pavel Srečnik. Kljub temu da po sedmih krogih letošnjega ligaškega tekmovanja Kranjčanke še nimajo točke, pa si zaenkrat s tem ne delajo pretiranih skrbi: "Ker se pač borimo le za obstoj v ligi letos nobenih "načrtovanih" točk še nismo izgubili. Z vsemi direktnimi konkurenti za obstoj smo igrali na tujem igrišču, prva takšna tekma, na Kranjčane se na sobotnem srečanju n**? mogle enakopravno kosati z mnogo n"*' nejšimi in izkušenimi Ajdovkami. kateri pričakujemo točke, je tekma Bakovci na domačem igrišču. Če narn fl uspe niti na tej tekmi, pa bo vse skupajr^ kritično. Sicer pa v jesenskem delu na"^, jujemo še dva kola s spomladansk',^ delom. V Kranj pride tudi ekipa KočeVr ki računamo, da jo lahko na svojem premagamo in bi tako jesenki del zaklju^' B 4 točkami. Spomladi pa pridejo v Kr*^ Izola, Piran in Velenje, skupšali boflj. zmagati v Bakovcih. To pa pomeni, da J* bili osmi ali deveti, kar pa pomeni najbolj' izhodišče v končnici. Tako zaenkrat rez11 tatsko ni še nič tragičnega, večje so težave klubu, saj smo ostali brez denarja. Želifll • si, da bi nam kdo finančno pomagal, 5' tako velike krize v klubu še ni bilo. StarejP igralke odhajajo, ostajajo nam le še mlad j ki pa morajo v klubu mesečno plačeva* članarino. Z menoj vred in nekaj zanese*1, jaki držijo klub toliko pokonci, da se v*?' lahko še igra," pravi trener Pavel Srečni*' V. Stanovnik, slike L. Jer** KOMUNI TENIS1 mmmun zmaga besnice 23. ODPRTO PRVENSTVO VARAŽDINA ZA PIONIRKE TER PIONIRJE Tudi tokrat so se mladi igralci Križ izkazali in dokazali, da se v Križah zelo dobro dela na področju namiznega tenisa. Nastopalo je 39 ekip iz Hrvaške, Slovenije in Avstrije. Od 280 nastopajočih igralcev so se najbolje uvrstili naslednji igralci in igralke NTK Križe: Posamezno: Žiga Jazbec pri ml. pionirjih 3. mesto. Maja Rozman pri ml. pionirkah 4. mesto, Anže Žepič pri st. pionirjih od 4. do 8. mesta, Mateja Muzik pri st. pionirkah od 4. do 8. mesta. Ekipno: Ivana Krsmanovič in Anja Grum ml. pionirke 4. mesto, Mateja Muzik in Maja Rozman st. pionirke 2. mesto, Anže Žepič in Tjuš Aljančič st. pionirji 4. mesto. • Mitja Snedic NEMŠKI IGRALCI NA OBISKU Kranj, novembra- NTK Merkur je dva dni gostil mlade igralce namiznega tenisa SV Hoffeld pri Stuttgartu, ki jih je pripeljal znani nemški namiznoteniški zanesenjak g. Joachim Gebhard, ustanovitelj najmlajše skupine 42 predšolskih otrok od 2 do 5 let, katere igraje spoznava z osnovami namiznega tenisa. Ob prijetnem druženju mladih nemških igralcev z našimi smo izmenjali tudi številna strokovna mnenja in organizacijske izkušnje, ter organizirali tudi prijateljsko srečanje za zelenimi mizami med ekipo nemških gostov, NTK EGP škofja Loka in domačimi NTK Merkur. Vrstni red: 1. NTK Merkur, 2. SV Hoffeld, 3. EGP Škofja Loka. Drugo leto bodo naši mladi igralci gostje prijateljev iz Nemčije in ta srečanja naj bi postala tradicionalna. Zasluga za to prvo druženje ima nekdanji odličen kranjski namiznoteniški igralec Vlado Tome. • F. Ošlaj GORENJSKI NAMIZNOTENIŠKI LIGI Z odigranim drugim krogom se nadaljuje tekmovanje v prvi in drugi gorenjski namiznoteniški ligi. V derbiju drugega kroga v prvi ligi je Merkur zmagal v Škofji Loki, medtem ko so se ostala srečanja končala po pričakovanju. Najbolj se je z novimi igralci iz Križ okrepila za to sezono ekipa Šenčurja 1. Rezultati prve lige: Kondor : Šenčur 2 : 8, EGP 1 : Merkur 2 : 7, Križe 2 : Jesenice 1 7 : 3 in Gumar : križe 13:7. V drugi ligi gre trenutno najbolje ekipama EGP 2 in Predoslje. Rezultati drugega kroga: Jesenice 2 : Predoslje 4 : 6, Sava : Duplje 2 : 8, EGP 3 : EGP 4 6 : 4 in Šenčur : EGP 2 1:9. Minuli rokometni vikend je bil za gorenjske ligaše bolj uspeS ^ Tokrat so dosegli polovičen uspeh. Napredek so kljub p°r pokazali Preddvorčani. . ^ V drugi moški rokometni ligi so ŠeŠirjevci visoko zmagal1 jj Prulah in obdržali drugo mesto na lestvici. Tokrat so zmagali t f Besničani in se poslovili od dna lestvice. Preddvorčani so *! ^ spet izgubili, tokrat v Izoli, vendar vsaj po rezultatu sode* ^ pokazali napredek in v nadaljevanju lahko pričakujemo ■ |j boljše rezultate. V derbiju kroga so Trebanjci doma prreffiag^ Grosuplje in obdržali vodstvo na lestvici. Dve tekmi pa st* končali brez zmagovalca. Končan je jesenski del prvenstva v drugi ženski ligi. Prvak^jL so igralke iz Polja, dve točki za njimi pa so Ločanke. Ti dve e bosta tudi odločali o prvem mestu in napredovanju v prvo jH Ostalim bodo tokrat ostale samo drobtinice, kar pomeni s*1 kakšno malo presenečenje. m Jesenski del je končan tudi v tekmovanju st. deklic. GorefU p ekipe so igrale po navedih. Vseeno pa trenerje čaka še veliko z mladimi. -e j Rezultati: L liga ženske: Kranj : Mlinotest 17:27, VclcU -m Kočevje 22:23, Žalec : Bakovci 37:23, Krim Elektra : ObfJK i 28:22, Branik : Izola 33:15, M-Degro Piran : Marcus Burja 1* : 2. liga moški: Besnica : Kamnik Žurbi Team 25:21, Pe TAB Inženiring 23:22, Prule : Šešir 16:30, Nova Gorica : Sk<^VJ 17:17, Črnomelj : Titanic Sežana 18:18, Akripol Trebnje : u Grosuplje 22:17. „a"' 2. liga ženske: Kranj "B" : Sava 22:19, Krim Elektra * Planina Kranj 30:15, Olimpija "B" : Lokastar 18:27, Zag™ Polje 15:28. St. deklice: Kranj : Sava 17:3, Krim Elektra : Planina Kranj Olimpija : Lokastar 6:10. * Martin Dolanc W®TERPOLO KRANJ 90 SE JE ZELO OKREP^. Kranj, novembra - V letošnjem prestopnem roku je 0^offi' DELAVSKE IGRE V NAMIZNEM TENISU Z izločilnimi boji po skupinah se je začelo tekmovanje v namiznem tenisu na l4. delavskih igrah Sk. Loke. Tekmovanja se je udeležilo 14 moških ekip. Boj za naslov najboljše ekipe pa so z zmagami v skupinah priborile ekipe Domel iz Železnikov, LTH-OL, Srednje šole in ZZD občine Škofja Loka. J. Starman aktivna uprava VK Kranj 90, ki je zagotovila klubu mirno 5^fi)" saj se ie ekipi priključilo kar sedem novih igralcev. Pa tudi dc jc {'e klub preskrbljen, kajti z izgradnjo novega bazena v Kra >ilo tudi veliko lažje poiskati pokrovitelje. . ^J«') Od lanske ekipe je klub zapustil le Dani Rozman, ki je °jj,jv>j Avstrijo, vsi drugi pa so v klubu ostali. Iz Anglije se je vrn ^ kapetan državne reprezentance Uroš Čadcž, iz Ljubljane sej ^ Samo Kociper, ponovno pa je začel trenirati eden najve slovenskega vaterpola, Dino Cvitkovič. Iz Triglava sta v prišla bivša reprezentanta Bojan Grabeč in Boris ričakujejo pa še Ljubljančana Jaka Krelja in Sandija .a.Klub je računal še na reprezentančnega vratarja Naglica, ki pa bo okrepil novinca Okolje iz Portoroža in n aj Robija Kodriča, ki pa je ostal v Avstriji, kjer bo igra« s Danijem Rozmanom. nato"1'''« Vse te spremembe naj bi pripomogle k boljšim rezu1 ^bKl novem prvenstvu pa klub računa na tretje mesto. VcJic pfi' imajo Kranjčani v pokalu, kjer bi ob ugodnem žrebu la» celo v finale. * Grega Košir Krrfl* >DBojKfl mmaazzmnmiini rr PORAZ AVTOHIT BLEDA V POKALU CEV VANE OMAN REKORDNO ■ 944 KEGLJEV P ?dooJkarice Avtohit Bleda so v svojem prvem nastopu v kalu Evropske odbojkarske organizacije doživele prepričljiv Na gostovanju v Sofiji jih je premagala domača ekipa aKA z rezultatom 3:0 (10, 2, 2). p 9meniti je treba, da so se močno oslabljene Blejke (brez Drv dovane Bajdakova in reprezentantke Domitrovičeve) v CSlfA °*ZU doDro upirale telesno močnejšimi in višjim igralkam : ^A-ja. Domače so v nadaljevanju zaigrale na vso moč in hitro /. Prišla do izraza njihova fizična pripravljenost in uigranost v enirajo redno 2 x dnevno) in naše igralke so bile brez možnosti 2* vidnejši rezultat. naH r nastoPom naših ekip na mednarodni ravni, pa se je ^aaljevalo *u<" Prvenstvo v državnih ligah. Igralke Avtohit Bleda v svoji ligi brez prave konkurence. V gosteh so že med tednom premagale Zg. Savinjsko s 1:3 (-6,10, -4, -13). Rezultati 1A. DOL Venske: TpV Novo mesto : HIT Casino 3:2, LIK Tilia : Krim 1:3. '•Nm red: Avtohit Bled 10, TPV Novo mesto in Krim 6, Zg. ^injska in HIT Casino 4, LIK Tilia 0 točk. Odbojkarji FI Proma ?m izgubili z Ljutomerom in tako ostajajo še vedno brez gtoge. Rezultati 1A. DOL - moški: FI Prom : Ljutomer 2:3 (-6,9, Vn« ■' ^' ^igros Pomurje : Kamnik 3:0, Pionir : Olimpija 3:1. t • |ni re "4» 14> - 14)' Fužinar : Granit in Std* Topolšica : Olimpija 2, Brezovica 6, Minolta Bled 2 • J5fVtlSemPeter 0 točk. Rezultati 1B. DOL - ženske: ŠOU Triglav Vw •abor 0:3 ("8, -2, -5), Cimos : ŠOU 3:0, Prevalje : Mislinja 1:3. Sni i-i** Cimos 10> Mislinja in ŠD Tabor 6, ŠOU in Prevalje 4, pu Triglav 0 točk. t> 0l°vični uspeh sta dosegli tudi gorenjski ekipi v 2. DOL. ^zuitati - moški: Črnuče : Termo Lubnik 3:1 (-7, 10, 9, 4), "roma : Salonit II 3:0, Maribor Intes : Mežica 3:0, Mislinja : fasiovče Maher 3:0, PAN Kovinar : Claudia Shop Beltinci 3:0, 0 "Jonov zaliv Izola : Pionir 2 Žužemberk 3:0. Vrstni red: Turbina, Pij10nov zaliv Izola, Črnuče in PAN Kovinar 10, Termo Lubnik 8, b [Ur 2, Žužemberk in Salonit II 6, Maribor Intes in Claudia Shop I, l,nc> 4, Braslovče Maher in Mislinja 2, Mežica 0 točk. Rezultati renske: FI Prom : Rogoza 3:1 (8, 11, -1, 11), Ruše : Solkan 3:0, HnkL: SoDota 1:3, Žibrat Ljutomer : Mežica 3:0, Paloma Branik Liiit : KaJuh Šoštanj.0:3, Ptuj : Šentvid 3:1. Vrstni red: Žibrat pjuiomer 12, Sobota 10, Kajuh Šoštanj in Šentvid 8, Rogoza, FI Me?1, PtuJ in Ruše 6, Paloma Branik Hobbv, Solkan, Crna in rz,ca 2 točki. BIp f?TuUati 3- DOL zahod - moški: Bohinj : Triglav 0:3, Bovec : Prv x- 3:0- FI Prom 11: Branik Sedex 3:2, Plamen : Mokronog 3:1, Pnr? a : Kamnik II 3:0, Pan Kovinar II: Portorož 0:3. Vrstni red: j^rtorož in Prvačina 12, Plamen 10, Triglav 8, Branik Sedex, Pan g vinar II in Kamnik II 6, Bohinj in FI Prom II 4, Mokronog in ovec 2> Bled n 0 tQČk Rezuitatj 3, DOL zahod - ženske: TPV L» Ixest0 11 : Bohinj 1:3, Mehanizmi Kropa : Šentvid II 3:2, IT #i° Seniur : Bled 111:3> Julči vital 11: SD Tabor II 3:1, Cimos \2 J?Tr"a 3:1, LIK Tilia II: HIT Casino II 0:3. Vrstni red: Cimos II Eni« * Casino II in Piran 10, Bohinj in Bled II 8. Julči Vital II, 1 I^o Šenčur in Mehanizmi Kropa 6, Šentvid II, ŠD Tabor II in J£ Tilia II 2, TPV Novo mesto II 0 točk. v sT1^1 nastopa Avtohit Bleda v povratni tekmi CEV-a bosta že Urir*do v telovadnici OŠ Bled tekmi rednega kola DOL. Ob 17. Brp,Se .bodo odbojkarji Minolte Bled pomerili z Olimpijo 2 &h£?v,ca- ob 19- uri P3 bo Avtohit Bled gostil HIT Casino. • or»nko Maček PIONI ONESPOSOBILI "BA AVTOMOBILA V°s;riik>',0to ?° se v spodnji Idriji zbrali najboljši slovenski kfttou ra^lyja, ter gorskih in krožnih dirk. Na 1. zboru ''sU*n; n°v' *' so se ga udeležili tudi nekateri bivši avtomobilu. as'. s »otonu le JJ"1}« sezono,' že zdaj pa so uspeli onesposobiti oba. Prvega S^Kern spravil rallyjevski sovoznik Miran Terčič, pri \ruŽabn ^a S° umčin menjalnik. Kljub neuradnosti dirke z Miro ",rn srečanjem omenimo vrstni red najhitrejši je bil PrtSe *\°vič pred Miranom Kacinom, tretji pa je bil hitri Bi. mladi AndrcJ Jereb. DaleC na repu ie bil vedno s» len |fc Tomaž Jcmc. Prireditelj Avto klub Merkur iz Idrije, lrMici' da °> srečanje, kakršnih je v tujini veliko, postalo peUBp',x^!_' So ■* pomerili na neuradni dirki z dvema pokalnima 106, ki bosta svoj ognjeni krst doživela šele c'«nal no. • m. G. 5. krog 1. SKL in peta zmaga kegljačev Triglava - zanesljiva, blesteča, briljantna. Tokrat je bil Gradiš - Norik nadigran z rezultatom 7:1 (5471:5159). Številni gledalci so z bučnim aplavzom nagradili neverjetno igro domačih igralcev. Prva sta na steze stopila Štrukelj in Vane Oman in dotolkla "Gradbince" iz Ljubljane do temeljev. Prvi je podrl odličnih 920 kegljev, drugi pa celo 944 kegljev in zrušil dosedanji rekord kegljišča za 2 keglja. Urbane in Marko Oman sta samo nadaljevala trasirano pot proti zmagi. Tudi zadnja dva Juvančič in Mihelič sta bila neusmiljena do kegljev, začela sta še bolje kot ostali. Rezultati: Triglav : Gradis-Norik 7:1 (5471 ekipni rekord kegljišča) : 5159, Štrukelj': Maravič 1:0 (920:841), Oman V. : Pintarič 1:0 (944 rekord kegljišča : 843), Urbane : Podreberšek 1:0 (933:875), Oman M. : Ivačič 1:0 (875:847), Juvančič, Beber : Bortek 1:0 (487 + 415:824), Mihelič : Blaha 0:1 (897:929). Vrhunsko kegljanje se torej vrača na kranjske steze, prav tako pa tudi gledalci. Po odigranih petih prvoligaških kolih je Triglav edino še nepremagano moštvo v ligi in vodi z 10 točkami. Konstruktor je namreč senzacionalno izgubil v Žalcu in zaostaja za 2 točki. Sledijo Gradis-Norik, Tekstilna in MDL s 6 točkami. Naslednje kolo je na vrsti že v soboto, 12. novembra, ko bodo Triglavnai igrali ob 16. uri v Cerknici z Brestom. • V. O. TRIGLAVANKE NISO USPELE TRIGLAV: GRADIŠ NORIK 1:7 (2419:2476) Kranj, 5. novembra • Na tekmi z Evropskimi prvakinjami Gradisom Norikom, so gostiteljice zaradi prevelike želje po zmagi po dobrem začetku začele delati napake, kar so igralke Gradiš Norika izkoristile in v Kranju zabeležile novo zmago in osvojile novi dve točki. Omeniti je treba igro reprezentantke Urbančeve, ki je v srečanju z Nepužlanovo postavila nov rekord kegljišča, ki sedaj znaša 437 podrtih kegljev. Rezultati: Fleichman : Dremelj 0:1 (416:420), Belcijan : Rozina 0:1 (399:401), Cof : Čadež 0:1 (399:414), Jerala : Petač 1:0 (428:399), Nepužlan : Urbane 400:437 in Zaje : Horvat 0:1 (377:405). • Jože Marinček ZMAGA JESENIC, PORAZ LOG STEINELA Kranj, 5. novembra 1994 - V petem krogu medregijske lige sta gorenjska predstavnika dosegla polovičen uspeh. Kegljači Jesenic so na domačem kegljišču premagali moštvo Rika iz Ribnice z rezultatom 7:1 (5024:4806). Z dobro igro so izstopali Srečo Jezeršek z 880, Bogdan Langus z 851 in Drago Geršak z 848 podrtimi keglji. Slabše se je godilo kegljačem Log Steinela, saj so bili v Ljubljani nemočni proti moštvu Gradiš - Norika. Rezultat Gradiš Norik : Log Steinel 6:2 (4851:4819). Po 5. krogu je v vodstvu Kamnik z 9 točkami, sledijo Jesenice s 7, Log Steinel in Gradiš Norik imata po 6 točk itd. V prihodnjem krogu dne 12. novembra igra Log Steinel doma proti ekipi Gorice, Jeseničani pa gostujejo v Ljubljani pri Geološkem zavodu. • M. Šilar LJUBELJ IZGUBIL V LJUBLJANI V 5. krogu 2. Slovenske lige je ekipa KK Ljubelj Tržič gostovala v Ljubljani pri ekipi Slovana. V oovprečni igri so bili boljši domači z rezultatom 6 : 2 (5089:4986). Najboljši pri Ljubelju so bih Zalokar z 850, Čerin z 838, Praprotnik in Mejač z 834 podrtimi keglji. • Jure Mejač SLAVKO MALI NAJBOLJŠI SENIOR Lesce, 6. novembra - V Lescah so se ta konec tedna zbrali gorenjski šahovski veterani na svojem rednem letnem srečanju. Odigrali so turnir v pospešenem šahu. Pomerilo se jih je 9, največ točk, po 6, pa sa zbrala Slavko Mali in Aldo Jovan. Seniorski gorenjski prvak je zaradi boljšega drugega kriterija postal Slavko Mali. Tretje mesto sta si s 5.5 točkami razdelila Vladimir Kaše in Vojislav Ivelja. • Aleš Drinovec MLADINSKO PRVENSTVO GORENJSKE Naslednji vikend 12. in 13. novembra bo v Kranju, v prostorih Šahovske sekcije Tomo Zupan, odprto mladinsko prvenstvo Gorenjske. Pravico nastopanja imajo rojeni leta 1974 in mlajši. Turnir bo potekal 9 krogov (6 v soboto in 3 v nedeljo) po švicarskem sistemu z igralnim časom 30 minut na igralca. Organizator prosi za predhodne prijave do četrtka, 10. 11., po tel. 47-375 ali1 221-321 int. 2196. • Aleš Drinovec USPEŠNI GORENJCI Maribor, oktobra - V soboto, 22. oktobra, je bilo v Mariboru državno prvenstvo v plavanju za slepe in slabovidne. Na prvenstvu je nastopilo 60 plavalcev, med katerimi je bilo osem Gorenjcev iz Kranja in Škofje Loke. S tega tekmovanja so se predstavniki Gorenjske vrnili s tremi prvimi mesti in enim drugim. Plavalo se je v dveh skupinah in to skupini slepih in skupini slabovidnih. V skupini slepih nad 30 let je odlično, drugo mesto zasedel Slavko Muhič član MDSS Kranj, v skupini slabovidnih do 30 let pa je prvo mesto dosegel tudi član MDSS Kranj Beno Virt. V skupini slabovidnih nad 30 let je prvo mesto dosegel Boris Žukevic iz MDSS Kranj. Prvenstvo je bilo zaupano društvu MDSS Maribor, ki je odlično izpeljalo tekmovanje. Vsa priznanja zasluži gospa Majda Pečar ter neumorni Maks Škof. Priznanja in medalje je podelil predsednik republiške tekmovalne komisije gospod Anton Kos. Na koncu tekmovanja so se vsi nastopajoči zahvalili gostitelju društvu slepih Mariboru za lep sprejem in gostoljubje ter se zaoblubili, da se naslednje leto zopet srečajo, saj jih taka tekmovanja združujejo skupaj v eno družino. • Jože Marinček mninsivo ^mmxxxmmnm S kranjskimi planinci na Koroškem ČLANARINA ŠE NE NAREDI PLANINCA Bleščeča planina, oktobra - Člani upravnega odbora Planinskega društva Kranj ter nekaj mentorjev mladih planincev s kranjskih šol so obiskali prijatelje planince na Bleščeči planini v Rožu. Planinsko kočo na Bleščeči planini so namreč v šestdesetih letih skupaj gradili koroški, jeseniški in kranjski planinci. Danes je ta slovenska koča dobro obiskana in prijetna planinska postojanka tako za slovenske kot avstrijske planince. Koroški planinci si želijo planinski mejni prehod na Golici. Prijetno s koristnim so združili tokrat kranjski planinci, saj je predsednik PD Kranj Franci Ekar na Bleščeči planini sklical razširjeno sejo upravnega odbora. Člani UO in mentorji so se tu pogovorih o najbolj aktualnih vprašanjih planinstva pri nas: o upadanju članstva na Gorenjskem ter o tem, kdo bo lahko član, o slabih ekonomskih in ekoloških razmerah po gorskih kočah in zavetiščih, ter o čudnih delitvah športnega denarja v Kranju, ki ostaja v nekakšnih "lobijih". Član Planinskega društva ne moreš biti le tako, da plačaš članarino, so razmišljali kranjski planinci; naziv planinca naj bi v bližnji prihodnosti imel le človek, ki ima tudi določeno usposobljenost za hojo po gorah, torej določeno kvaliteto. Enako razmišljajo tudi v drugih slovenskih planinskih društvih. Velik problem so planinska pota: ne le, da jih je treba vedno znova urejati, zdaj se pojavljajo še lastninska vprašanja in kmetje preprosto pota zapirajo. Davčna politika bi morala biti bolj elastična in bi lastnike morala vsaj oprostiti plačevanja davka za takšna zemljišča. Takšna praksa je po Evropi. Šola je prav z zglednimi in prizadevnimi mentorji naredila ogromno za razvoj planinstva med mladimi. Mentorji ugotavljajo, da so sedanje članske knjižice za šolarje nefunkcionalne; morale bi biti v obliki dnevnika. Že dlje pa si prizadevajo tudi, da bi otroci dobili znamkice za tekoče šolsko leto, ki se začenja septembra in ne šele ob novem letu. Pri delitvi denarja naj bi gorenjski planinci, ki skrbijo za večino gorskih poti, imeli Eredprednost. Ustvarjajo se lobiji, kot so nogometni, košar-arski in podobni, ki poberejo večino denarja, drugi pa ostanejo skorajda praznin rok. Ugotavljali so tudi, da smetišč in odlagališč po gorah ne bo moč več očiščevati brez močnejših sponzorjev. Zamejska dejavnost je zadnja leta kar precej zamrla. Predstavniki koroških planincev so prepričani, da bi znova zaživela, če bi odprli kakšen nov planinski mejni prehod in zgradili še kakšno novo planinsko kočo na takem območju. Že pred leti so se dogovarjali za prehod na Golici, pa je zdaj vse zamrlo. Gostje iz Kranja so obljubili, da bodo to pobudo posredovali na republiškem nivoju. Za prijazen spomin na ta lepi dan na Bleščeči planini, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Slovenskega planinskega društva v Celovcu Hanzej Lesjak in častni predsednik Ljubo Urbajs, je PD Kranj koroškim planinskim prijateljem podarilo tri izvode partizanske bibliofilske izdaje Prešernove Zdravljice in monografijo o Gorenjskem odredu. • D. Dolenc USPEŠNI NASTOPI MLADIH PLEZALCEV Prav gotovo je bil najpomembnejši nastop naših mladih plezalcev v letošnjem letu nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v Leipzigu. V tem nemškem mestu se je od 14. do 16. oktobra pomerilo 160 plezalk in plezalcev iz osemnajstih držav. V naši petnajsičlanski reprezentanci je bilo kar deset predstavnikov gorenjskih alpinističnih odsekov in plezalnih klubov. Kljub temu da našim ni uspelo osvojiti nobene kolajne, so kot reprezentanca dosegli lep uspeh. Najbolje se je uvrstila Kranjčanka, članica PK Škofja Loka Katarina štremfelj, ki je v najmlajši kategoriji (letnik 1979/80) med 22 tekmovalkami zasedla 4. mesto. MojstranČanka Martina Cufar je v kategoriji 77/78 po veliki smoli (mastnih oprimkov pred njenim nastopom niso očistili) dosegla 5, mesto. Pri fantih v kategoriji 77/78, kjer je bila največja konkurenca (42 nastopajočih), je od naših najbolje plezal Ljubljančan Urh Cehovin m dosegel 7. mesto. Pn najmlajših pa se je z osmim mestom najbolje izkazal Skofjeločan Aleš Strojan. Slovenska reprezentanca je tudi sicer napravila dober vtis kot homogena in tudi enotno opremljena ekipa. K temu so največ prispevali Kompas Holidavs, Pletilstvo Ros Lj., Pletilstvo Strojan škofja Loka, Ročk Zelinka Ljubljana, Eurosport Trade Lj., Mojster Janez Lj., Prizma Commerce Lj, ter Primož turizem in Nil Lj. Rezultati - letnik 79 - 80, dekleta: 1. Iva Hartman (Svi), 2. Ameli Haager, 3. Nicola Haager (obe Nemčija), 4. Katarina Štremlelj, 6. Eva Tušar, 7. Maja Šuštar (vse Slo); fantje: 1. Frederic Tuscan (Fra), 2. UIrich Lindenthal (Nem), 2. David Hume (ZDA), 8. Aleš Strojan, 18. Matej Sova in Uroš Grilc (vsi Slo); letnik 77/78 dekleta: 1. Liv Sansoz (Fra), 2. Maja Piratinskaja, 3. Irina Ruiga (obe Rus), 5. Martina Čutar, 13. Lenča Gradišar, 15. Rebeka Poček (vse Slo); fantje: 1. David Carretero (Šp), 2. Anthonv Lamiche (Fra), Robert Mate (Nem) in Maksim Petrenko (Ukr), 7. Urh Cehovin, 24. David Stepanjan, 32. Peter Bračič (vsi Slo); letnik 75/76 dekleta: 1. Mahe Guillet (Fra), 2. Irena Zavtseva, 3. Larissa Borunova (obe Rus); fantje: 1. Fabien Mazuer in Francois Petit (oba Fra), 3. Pascal Gisler (Svi), 23. Boris Novak in Anže Sama, 31. Primož Grilc (vsi Slo). V Velenju pa ie bila 29. oktobra tekma za državno prvenstvo v mlajših, kategorijah. Pri cicibanih se prva dva v skupni uvrstitvi nista dala presenetiti. Zmagal je Blaž Rant, drugi pa je bil Anže Štremfelj, oba člana PK Škofja Loka. Prav tako je med cicibankami zmagala njuna klubska kolegica Natalija Gros. V kategoriji mlajših deklic sta sestri Šeliga iz Velenja ponovno dokazali svojo premoč, med dečki v tej kategoriji pa je bil najboljši Aleš Česen, Član PK Škofja Loka. Rezultati ciclbanke: 1. Natalija Gros (PK Škofja loka), 2. Spela Legat (ŠPO Radovljica), 3. Teja Oman (SPO Tržič); cicibani: f. Blaž Rant, 2. Anže Štremfelj, 3. Nejc Česen (vsi PK Škofja Loka); mlajše deklice: 1. Špela Šeliga, 2. Urša Šeliga (obe Šaleški AO). 3. Saša Truden (SPO Tržič); mlajši dečki: 1, Aleš Česen (PK Škofja Loka), 2. Erih Obrez (AO Celje), 3. Marko Zadravec (AO Lj. Matica). Tekma je obenem Štela tudi za prvenstvo šolskih športnih društev, žal pa teh rezultatov še nismo prejeli. * Andrej Štremfelj (OMENTAR SPLAV MEDUZE Jože Novak Prestavljanje mejnika Janez. F* oš trak. Krščanski demokrati še naprej ostajajo v središču pozornosti. Čez vikend so njihovi strankarski veljaki na klavzuri podprli Peterletov predlog, da naj stranka izstopi iz koalicije z ZL in LDS. Toda dokončno odločitev o izstopu SKD iz vlade bo sprejel šele svet krščanskih demokratov, ki se bo prvič sestal konec tedna. S tem se podaljšuje agonija te stranke. Dobro obveščeni viri iz SKD pravijo, da so nekateri krščansko- demokratski ministri in vladni funkcionarji nasprotovali izstopu SKD iz vlade. Najglasnejši nasprotnik izstopa je bil minister za ceste Igor Umek. Očitno je, da se bodo nekateri člani SKD, ki imajo funkcije v vladi, zelo teiko poslovili od dobrih služb. Toda pomembnejši razlog za spore na klavzuri so bile govorice, da bo mesto krščanskih demokratov v koaliciji zasedla Podobnikova Ljudska stranka. Te govorice potrjujejo nekatera dejstva. V začetku poletja, ko je bila LDS v zelo težkem položaju zaradi afere "R+3%", se je predsednik Ljudske stranke Marjan Podobnik nenadoma sestal s predsednikom LDS Janezom Drnovškom. Drugo še bolj zgovorno dejstvo je bila odstavitev tajnika ljudske stranke Francija Feltrina. Ne- kateri iz vodstva SLS pravijo, da je predsednik SLS Marjan Podobnik podpisal pristop h koalicijskemu sporazumu strank slovenske pomladi s figami v žepu. Govoric zaenkrat še ni mogoče preveriti, ker uradno oba brata Podobnik zatrjujeta, da bosta ostala v opoziciji, toda tudi te možnosti ni mogoče čisto izključiti. Možno je tudi, da so govorice sprožili na levici, da bi obdržali krščanske demokrate v koaliciji. Krščanski demokrati so si torej vzeli še teden dni časa za premislek. V tem času bodo verjetno ocenili svoje delo v vladajoči koaliciji. Nekateri vidnejši člani te stranke opozarjajo, da krščanski demokrati v skoraj dveh letih v veliki koaliciji niso uspeli uveljaviti nekaterih za stranko bistvenih zahtev. Tako krščanski demokrati niso uspeli uveljaviti zahteve, da naj bi graditelji cest kmetom za odvzeto zemljo za ceste plačali tudi povračilo za petdesetletni pridelek na tej zemlji, kar je v Evropi uveljavljeno načelo. Poleg tega je očitno, da so se krščanski demokrati morali odreči svojim zahtevam po popravi krivic iz preteklosti, ker ZL in LDS temu odločno nasprotujeta, ker menita, da v preteklosti ni bilo veliko narobe. S tem bi posredno priznali politične procese, nasilje in strašne krivice, ki so jih trpeli Slovenci zaradi komu- nizma. Nekateri politični zaporniki že menijo, da so krščanski demokrati kapitulirali pred zahtevami ZL in LDS, ker so podprli vladni predlog, ne pa predlog Združenja žrtev jugoboljševizma. Se bolj pomembno je izvajanje zakona o denacionalizaciji, ki ga ZL in LDS na različne načine zavirata. Toda tudi pri denacionalizaciji so krščanski demokrati popustili, ker je Peterle večkrat omenil, da naj bi se pogajali o izvajanju že davno sprejetega zakona, kar je za državo, ki se razglaša za pravno zelo čudaško. Ker se krščanski demokrati še niso dokončno odločili, ostajajo odprte vse možnosti. Možne so različne variante velike koalicije, od nadaljevanja sedanje koalicije med ZL, LDS in SKD, do tega, da mesto krščanskih demokratov zasede Ljudska stranka. Precej manj možnosti je za veliko koalicijo med LDS, SKD in SLS, ker bi bila potem levica v podrejenem položaju. Če bodo krščanski demokrati zapustili vlado, ljudska stranka pa bo ostala v opoziciji, potem so možne različne variante majhne koalicije, najverjetneje med LDS, ZL in demokrati ter Jelinčičem, ki bo "formalno" ostal v opoziciji. Toda dobili bomo pravo parlamentarno demokracijo z močno opozicijo. Znova in spet aktualni odhod SKD iz vladne koalicije (s klobukom v roki, da ne veš, če prihajajo ali odhajajo - kot se muzajo v ZLSD) bi naj tokrat podpiral sam predsednik SKD, vprašanje pa se je zastavilo po neuspešnem približevanju Slovenije Evropski zvezi- Po zaslugi "Italijanov". Zaradi Oglejskega "pisma o namerah", ki mu drugi pravijo "razprodaja Slovenije"; v resnici - in to je najbolj žalostno - pa je zunanjepolitični krah posledica trenj in medsebojnih odnosov med LDS in SKD. Če se tokrat izognemo ugotavljanju "resnice" ene ali druge strani, "krivde" prejšnjega in zdajšnjega zunanjega ministra, (ki je tudi predsednik vlade in LDS) in se sprijaznimo z dejstvom, da smo se doma in pred svetom osmešili prav po njuni zaslugi, potem pač ostaja jedro spora ne/realizacija dvostrankarske-ga sporazuma in občutek izsiljevanja pri enem ter izigravanja pri drugem. Če pa sprejmemo kot dejstvo še podton nedavno minulega 3. kongresa SKD, da je bil v resnici namenjen potrditvi stranke kot vladne stranke, potem je položaj SKD res takšen, kot ga je opredelil Janša, namreč, da so iz koalicije izgnana stranka. Ni tudi rečeno, da je dr. Drnovšek zunanjepolitični zaplet skoval pravzaprav z namenom, da se reši notranjepolitičnega, ki je zanj - če ne Že za vso domačo politično sceno - bistvenega pomena. Rešiti se "obveze" (kot jo razume SKD) do dvostran-karske koalicije. Tudi ta je po kongresu postavljena v povsem novo luč. Težnje SKD glede denacionalizacije, religioznega pouka in poprave Krivic dobivajo po kongresu povsem določene razsežnosti tako zgodovinske, ideološke in konfesionalne, da je vprašanje, če bi jih LDS sploh še lahko jemala kot sprejemljive. (Da bi Drnovšek ne postal domači Berlusconi.) Letnica 1892 je bila na kongresu resda navržena tako mimogrede, razumljena celo kot nagajivost zdajšnji SLS. Toda tistega leta se je ustanovila predhodnica bivše SLS in zdaj - kakor je to določil kongres - tudi SKD, ki je s svojim kulturnim in političnim bojem zaznamovala značaj narodne biti ter začrtala politiko polarizacije za celo stoletje ( z medvojnimi dogodki vred), znane pod vzdevkom klerikalna, namreč Katoliška narodna stranka. Z bojevitim mottom "Boj naš je boj katoliške ideje z liberalizmom" (Mahnič). In je bil to konec "slogaštva". Kontinuiteto katoliške oz. ljudske stranke, zlasti medvojne usmeritve, pa naj bi SKD nadaljevala tudi s sporno 110. točko Programa (Narodna sprava - Poprava krivic), kjer gre v bistvu za rehabilitacijo narodnega I dajstva (sodelovanja Z okuf atorji), pa ne le znotrajstr^ karsko rehabilitacijo, ternvf zahtevjaoč tudi "uradno pn}\ nanje, da sta bila medvOF protikomunistični odpor. - ' gitimno in legalno ter čast" dejanje..." Odpor proti kotff. nizmu pa se je manifest■, najprej v italijanski (protikomunistični prostovOH ni milici - vaških stral&h pozneje pa v domobran^ pod nemško (SS) zaš^ Nikjer omembe kolaboradl; niti "mednarodno dovolj^.-s katero mahajo pri ^°,( slovenski zavezi, nič otneft njihovih bojnih formacij, s° . "vse žrtve revolucije—? Žrtve totalitarne oblasti.-ga dela Slovencev, ki &t' komunistični ideologiji in voluciji uprl". . t Pa so se evropske P°v0L. krščanske demokracije n&r. vo vzpostavljale prav na novi protifašizma protinacizma! Je sporna J J mutacija sploh v sklodv.S Ustavo RS, idejo (pokor** kega) krščanstva in demo*-cije ter s prograffi°,(. Internacionale krščanskih :( mokracij? Obračun s krt'1 L le zakril sprejetje bistv^j točk programske usm^1 j stranke, da bi jih, iayM paketu, vnesla še v pOW j vladne (dvostrankarske) ^ licije. Da bi potem naši poslal evropskem parlamentu &v> ob Finnijevih neofašistih- _M GORENJSKI POSLANCI ia GLAS Kriv je prav Drnovšek Brane Eržen, poslanec SDSS Ne samo zadnji odmev-lhm in tako ali drugače tolmačem dogodki v zvezi s pogajanji Slovenije z Italijo, nasploh je vodenje slovenske zunanje politike od same osamosvojitve naprej postala rakova rana. Očitki na račun premajhne pokončnosti in samozavesti slovenske diplomacije so se vse preveč izgubljali v proti argumentih, ki so zagovarjali previdnost, prilagodljivost in nenazadnje postopnost pri urejanju odnosov z Evropsko skupnostjo in drugimi institucijami. Sicer redki sporazumi in dogovori, kjer se pogajalci lahko pohvalijo z določenimi uspehi, nikakor niso enakovredni ceni, ki jo je Slovenija morala plačati. Če sem malo bolj konkreten, je, da bi čimprej prišla v EV, stopila na pot koncesij, ki spreminjajo njen mednarodni položaj. Tako se je za razliko od Avstrije, Malte in Cipra že odrekla svoje nevtralnosti in pristopila k partnerstvu za mir NATO. Prav tako je za razliko od vseh srednje in vzhodnoevropskih držav, ki imajo asociacijski sporazum z EV, že pred začetkom pogajanj o njem napovedala spreminjanje svoje Vstave, da bi uzakonila pravico tujcev (Italijanov) do nepremičnin. Takih obvez omenjene države tudi med pogajanji niso prevzele. Odnosi spominjajo na začetek t. i. režima mednarodne kapitulacije, ki so ga bivše evropske kolonialne metropole navezovale svoj čas z odvisnimi in nesamostojnimi državami, režim, ki je običajno končal z razpa- dom slednjih. Italija je postavila Sloveniji na področju prostega pretoka kapitala ultimat, da bi dobila predkupno pravico v primerjavi z drugimi članicami EV. Metode in načini povezovanja in približevanja EV potiskajo Slovenijo vse bolj v izgubo svojega sredozemskega statusa. Slovenija si že od vzpostavitve samostojnosti v odnosih z Brusljem prizadeva, da jo obravnavajo kot srednjeevropsko in ne sredozemsko državo, čeprav bi bila kot slednja deležna večje mednarodne pomoči EV. Tako EV ni pokazala nobenega zanimanja, da bi v prometnem sporazumu EV - SLovenija zajela tudi problematiko v zvezi s pomorskim pristaniščem Koper. S sporazumom ni predvideno investiranje v magistralno železniško progo Ljubljana - Koper, temveč progo Ljsubljana - Sežana -Trst. Iz sporazuma je izpadel zelo pomemben trgovinsko-prometni režim kabotaže, kar je korak nazaj od koopera-cijskega sporazuma ES-ŠFRJ. Izgubljanje značilnosti sredozemske države je zlasti pomembno z vidika italijanskih inspiracij in pritiskov na Slovenijo. Na tem področju bi bilo nujno mnogo boljše sodelovanje z Veliko Britanijo, ki se vse bolj povezuje z Rimom. Vse te zadeve so šle nekako tiho mimo nas, v nasprotju z zadnjimi dogodki v pogajanjih z Italijo, ki so se zaradi neusklajenosti v Vladi in zaradi grobega strankarskega vmešavanja prelevili v politično mrhovinarstvo. Javni spopad med Drnovškom in Peterletom je pravzaprav spo- pad med LDS in SKD, ki je bil namenoma lansiran in predimenzioniran ranvo v času pred volitvami. Neprikrit napad poslancev LDS na sejah Odbora za mednarodne odnose, g. Rupla in predsednika Odbora g. Thalerja, na zunanjega ministra in pa izjava, ki jo je g. Thaler dla v imenu Odbora, brez poprejšnje konzultacije, jasno kažejo v to smer. Moje gledanje na vso stvar, ki je obenem tudi stališče stranke, je vsekakor objektivno, še bolje rečeno "sredinsko", kar pa ne izključuje možnosti, da bi bilo lahko napačno. Kljub temu da je minister Peterle v tem trenutku pravzaprav poraženec in žrtveno jagnje, je prav gotovo moralni zmagovalec in to ne glede na dejstvo, da je morala v slovenski politiki ena izmed najmanj cenjenih vrlin. V prvi vrsti je glavni krivec za to, da v očeh Evrope vedno bolj tonemo nazaj na Balkan, prav Drnovšek. Socialdemokrati Drnovšku v prvi vrsti očitamo predvsem to, da je poslal zunanjega ministra na pogajanja brez kakršnihkoli usklajenih stališč Vlade. Takšno raananje ni temeljilo na nemoči usklajevnaja znotraj Vlade, ampak je bila vnaprej preračunana poteza mandatarja. Iz Ogleja je minister v svoji diplomatski torbi prinesel največ in najboiše, kar se je v tem trenutku dalo iztržiti, kar nenazadnje v svoji izjavi potrjuje tudi Drnovšek. Oglejski dokument ni bil kot tak niti podpisan niti parafiran in še zdaleč ne zavezujoč za državo Slovenijo. LDS-u zamerim predvsem to, da si svojo politično ceno v očeh javnosti gradi na nacionalno občutljivih temah, kot so razprodaja slovenske zemlje, očitanje kolaboratorstva SKD Z Italijani itd. Po drugi strani pa v soglasju z Vlado pripravljajo projekt spremembe slovenske Vstave, konkretno v spremembi zloglasnega 68. člena. Omenjeni postopek, ki naj bi po njihovem pomenil ureditev odnosov z Italijo in aioga, vztrajali pniem,^ o spremembi odločijo j*° J, ci sami na referendumu i/1 L prav gotovo ne bo ^ tem r9 zeleno luč za vstop v EV, bi konkretnega izdajalskega P ^ bil pravzaprav legalizacija dloga, vztrajali pri tem,™^ očitkov, ki jih neupravičeno pripisujejo SKD. Tu smo socialdemokrati načelni. V Evropo da, vendar pa ne za ceno razprodaje slovenske zemlje. Kakršnimkoli težnjam po spremembi 68. člena Evropo po konfederal,i*r Vstave bomo odkrito naspro- vzorcu, torej naj bi čas Z '^j tovali in v primeru, da pride v teli nazaj, pa ■ Parlament s strani Vlade do drugič. edini. In ob vsem tett>a«p-vedno glasnejši tisti, ki Z™ y varjajo formulo o tem Predvolilne spremembe Irena Oman, poslanka DZ Z mnogo iz drugih republik bivše Jugo- ma naj ne izplačujemo a f( slovenskega slavije, ki so pridobili pravido kov, dokler niso SP. a\i\ zanosa smo do družbene pomoči otro- mednarodne pogodbe, J J\ •i \ poslanci pretekli teden (4. kom, pravico do le-te v višini sovalo 16 poslancev (nO novembra 1994) obravnavali 40 odstotkov siceršnjega znes- člani SNS, SPS, SDSS,*™ in sprejeli spremembe in do- ka, vendar najdalj eno leto od SND), PROTI jih je Wr$> polnitve zakona o družinskih uveljavitve zakona. To pome- (navzočii člani LDS, prejemkih, ki je bil sicer ni, da bi ta pravica letos DS, Narodnosti), 8*asvjffl, sprejet novembra lani. Z decembra usahnila, saj Slove- pa so se v glavnem vz jd mnogo zanosa zato, ker so nija, razen z Avstrijo, nima poslanci SKD, razen 'jj^fl nas bila, skoraj vse po vrsti, sklenjenih mednarodnih po- so tudi pritisnili tipko £ U polna usta govoric o letu godb o socialni varnosti. Za konec mi dovolil p} družine, o skrbi za slovenske Zgolj "naključje" je, da je tole razmišljanje. Ko J . tf otroke in otroke, ne glede na Vlaaa tik pred lokalnimi vo- lani sprejemal in sP^}^\i\\ litvami predlagala spremembo zakona, s katero med drugim popravlja tudi omen- spornim nacionalnost,... Pesek v oči! Popravek zakona je za usklajevanje zakona porodniških kon 6 družinskih preje* JS vključno z zdaj (takra 58. stevr Kje stimulira? Kje, kdaj in zakaj ne ponuja cenejših ali brezplačnih vrtcev, zares brezplačno osnovno šolanje? Kje je ugodna stanovanjska politika in kje so ugodni krediti za mlade družine? Kdaj bo Vlada znižala davke na otroško hrano, otroška oblačila in obutev? Zaradi teh in še mnogo odprtih vprašanj se bom raje omejila le na tisti člen omenjenega zakona, ki ga je Vlada predlagala v spremembo, in na katerega sem sama vložila amandma, ki ni bil sprejet. Naj razložim: Zakon o družinskih prejemkih, sprejet novembra lani, v svojem 58. členu določa, da imajo otroci katere pravice, .''/jr^'' nikakršne podlage, W v# la računalniški izpis g"? a ja. Prav zanimiva °U M primerjava in imena so se premislili- členom, j^jo^ nadomestil resda boljši, ven- jeni 58. člen, ki po novem seveda podprla tudi V ^ dar - ali je Vlada storila kaj (DZ ga je namreč sprejel) ča koalicija, saj sicer več kot to? Kje slovenska določa, da se nadomestila sprejet. In če bitaKT? t\ državna politika vidi možnos- otrokom iz drugih republik da bo slovenski Par a1?en\ W ti preprečevanja padca roj- bivše Jugoslavije izplačujejo enem letu ponovno y^ še naprej. Menda ni treba ' posebej poudarjati, da gre za širjenje pravic in porabo proračunskih sredstev, ki jih Slovenija ni dolžna plačevati. Seveda se ob tem postavlja več vprašanj. Najprej tisto, ■ ^mšfl Zakaj taksna poteza tik [>rctl ||>f||EJELl lokalnimi volitvami? Na- \ slednje je vprašanje, zakaj Qnnvy,pr.;hj NO" tolikšna dobrodušnost Slove- opumtrilKl 1» nije od drugih republik nek- y ohcltll JCSCfM danje Jugoslavije, saj temelja, razen dobre volje in nostalgije, za to potezo ni! Ali se Slovenci, ki ne sedijo v Parlamentu, strinjajo s takšno porabo proračunskih sredstev? In nenazadnje, ali bomo zaradi takšne poteze res prej prišli v Evropo, kot bi sicer? , ,M n,i Kakorkoli, ZA moj amand- Nadaljevanje na Po razveljavitvi dogo ^ varstvu in vzdrževanj menikov NOB nt pravno in materialno< urejanje teh zadev, tip ravne organe, 25. Torek, 8. novembra 1994 GLASOV KAŽIPOT GORENJSKI GLAS • 25. STRAN Poteka zadovoljivo in tudi finančnih sredstev v proraču-ni dovolj za vse potrebe. Organizacije Zveze borcev se po svojih močeh trudijo obeležje vzdrževati na primerni stopnji, za večje posege pa so potrebna posebna dovoljenja, ki jih vodi občinski obdor ZBU NOB Jesenice. V zadnjih letih je bilo nekaj skrunitev obeleiijh NOB, kar Pa je bilo sanirano. Popravila je bil spomenik planincu -Partizanu Miranu Cizlju pod ^Pikom, vandalsko odstranjena spominska plošča padlim gornikom - partizanom v vratih je bila nadomeščena. S hotela Belcijan v Planini pod polico je bila nasilno odstran-lena spominska plošča, ki še vedno ni ustrezno nameščena v območje tamkajšnje železniške postaje. Tudi v Parku Wcev na Koroški Beli so zvedeni manjši preureditveni Posegi. Že več let so v teku obnovitvena dela na grobišču borcev na Breznici. . zaradi gradnje avtoceste je dajalec SCT moral prestaviti sPomenik pod Meiaklo. Prestavitev in ureditev okolja je Zgledno izvedena. Na novo je urejeno okolje M t spomeniku na Blejski Dob -rani. Poleg naštetega je °do še nekaj manjših problemov, ki jih je treba rešiti. Skupni je v občini 140 bolj manj pomembnih obeležij N°B (spomeniki, spominske Plošče, grobišča, grobovi borcev in druga obeležja), ki jih 1? treba vzdrževati in obnavl-& ter skrbeti zanje. Največje 0reme odpade na ZB, ki pa nifna niti sredstev niti pravne Podlage za to dejavnost. Velijo dela opravijo člani organi-ZaciJe, s strokovnim delom s°deluje in pomaga Zavod Za varstvo naravne in kul-J"7>e dediščine Kranj. Vseka-*or bo treba celoten sklop te y°blematike urediti tako v y~avnem pogledu kot z zago-°vijvijo finančnih sredstev. Posebnega pomena je Spojki park na Plavžu, ki ima J* pomenov in vsebin. Ob-bfie' predstavlja opuščeno ^kopališče, v katerem ima Poseben pomen hortikultuma reditev, tam je kapela v Pornin na žrtve prve sve-ovjie vojne, med katerimi so r^i Maistrovi borci. Tam je • obišče borcev narodonoos-£°odilnega boja in žrtev jj%e svetovne vojne, spome-k narodnim herojem in J£°W;u Tonetu Čufarju. Po-0Pani so tudi ponesrečenci q^ zadnje železniškega kar-lA^6?0 Predora. t£r**enje borcev in udeležen-s , NOB občine Jesenice ^kreUr Albin Kobentar faovor z Rektorjem Oniksa l9%*nJski glas, 25. oktobra ktfaaniziranost gospodars-h"Javnih služb v okviru Vdinga Oniks l%.članku z dne 25. oktobra ij* direktor Oniksa Flor-(£} v'elikajne navedel nekaj /i0f!ev v zvezi z ustanovitvijo tovnu80 in organiziranostjo Pod' • f>osPodarskih služb v Vx(etiin Kres in Komunala. ]>ztrarifcu navaja, da so zaradi h $an)a občine, "da je vse kJavno oziroma državno", fioj.^f prenesli tudi dejav-oJf !. k podjetja Kovinar v van dve Podjetji. V nadalje-v0i/u. navaja, da so nezado-obj?1 Z odločitvami na ravni optlne> saj niso pogojene z 'e/i jalnim gospodarjenjem v Jejavnostih. Hoj0t odgovor na te trditve ko*0tnen'm sprejem zakna o \i Podarskih javnih službah, Jov • nu lastninjenje podjetij \°ri' da obstoječa javna in ii)*Q, Podjetja ter organiza-opravljajo javne de javit^ ' *ot pretežne, postanejo mna republike oziroma občine. Očtino je, da ni problem v občini, ki naj bi vztrajala, "da je vse to javno oziroma državno", temveč v zakonu, ki je prinesel take odločitve in jih uveljavil v teh podjetjih, ki se ukvarjajo z javnimi gospodarskimi službami. V skupnih razgovorih je sam Oniks predlagal prenos premoženja teh dejavnosti iz Kovinarja na Komunalo, pri čemer je zasledoval svoj optimalni cilj, to je hitrejše in lažje lasminjenje podjetja Kovinar. Glede na večinski delež lastnine občine v podjetjih Komunala in Kres je bil sprejet tudi predlog o ustanovitvi dveh javnih podjetij. Za strokovno presojo teh odločitev je bil zadolžen Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je predlagal omenjene rešitve. Sklicevanje na nestrokovnost je v tem primeru neutemeljeno, saj gre v članku za določene interese, ki so ozadje takim ali podobnim izjavam direktorja Oniksa. Mag. Vitomir Pretnar, podpredsednik IS Jesenice Objektivno poročanje Gospod novinar, za začetek, petek je bil 21. ne pa 24. oktober. Ožigosali ste me z organizatorjem Unča, krajane Ljubnega pa z naivneži. Ljubenčani niso bili nikakršno ne preveč spretno uporabljeno orodje. To je za njih žalitev. Krajani so se s svojimi podpisi opredelili proti posegu v naše okolje z deponijo komunalnih odpadkov, kar so javno potrdili na Zboru krajanov. Će bi bilo vaše pisanje objektivno, bi lahko prebrali, da so bile razprave izključno okrog možne deponije komunalnih odpadkov. Da smo krajani poz- Koncerti Andre Blumauer se predstavlja Kranj - V dvorani Glasbene šole Kranj bo jutri, v sredo, ob 19. uri predstavitev kasete in CD Andrea Blumauerja. V programu bodo nastopili še Oto Pestner, Edvin Fliser, Nina Bakovnik, slovenski prvak na diatonični harmoniki Peter šmid in Andre Blumauer. nali Zakon o varstvu okolja in zahtevali svoje pravice po tem zakonu. Da je bilo s strani lovcev in ribičev strokovno razloženo, zakaj deponije ne more biti na tem območju. Da krajani zahtevamo Študijo dosedanje obremenitve okolja in presojo vpliva na okolje s posegom deponije na to območje. Ker pa ste ves čas klepetali s predstavniki Občine Radovljica, tudi ne morete objektivno poročati. Odstop predsednika KS Ljubno je njegova osebna stvar. Najlažje je določiti krivca, mu naprtiti nekaj stvari, se narediti za žrtev spletk, javno odstopiti in zapustiti Zbor krajanov. Resnica je pa drugje. Krajani smo od KS zahtevali pojasnila okrog deponije, a jih ni bilo. Zakaj ne, to ve predsednik KS. Krajani lahko le ugibamo. Naklonjenost ali nenaklonjenost krajanov si je pridobil s svojim predsedniškim delom v KS. Na Praprošah z nedokončano asfaltno prevleko s "šikano". Na Posavcu z gradnjo "rekreacijskega centra". V O točah s poskusom sofinanciranja mrliških vežic v Ljubnem. Maja letos je na Praprošah pri Miklnu pogorelo gospodarsko poslopje. S strani KS Ljubno ni bilo nikakršne pomoči. Ni dolžnost KS, je pa lepo in človeško. Lep primer, imamo kar v sosednji K S Brezje. Predsednik je poudaril njegovo zastonjkarsko delo. Sem član GD Ljubno od 1969 leta. 6 let sem bil podpoveljnik, zadnjih 9 let pa sem poveljnik. V tem času smo gasilci skupaj s krajani zgradili nov gasilni dom. Lepe uspehe dosegamo pri delu v operativi in na tekmovanjih. Žrtvovanje posameznikov je veliko, pa še nihče ni omenil zastonjkarskega dela. Reakcija krajanov je bila času in razmeram v kraju primerna. Tudi predlog, da se prosi predsednika KS, naj ostane še naprej, je bil podprt le z nekaj glasovi. Ne zamerite gospod Žalar, da sem napisal nekaj resnic namesto vas. Vedite pa, da krajani Ljubnega vedno združimo moči, ko gre za skupne interese, za dobrobit kraja. Brane Fajfar, Ljubno 145 HALS, HALS, GORENJSKI GLAS GORENJSKA OD PETKA DO TORKA A IVI ZS - Po gorenjskih cestah so na AMZS opravili 19 vlek in 7 pomoči. Najdlje so se tokrat peljali na Jezersko. GASILCI ■ Na Gorenjskem so od petka do danes na reševanje pohiteli le kranjski in jeseniški gasilci. Kranjski so pohiteli na pomoč pri požaru v prapnici v Preddvoru, vendar so požar delavci do njihovega pnhoda že pogasili, tako so gasilci iz stroja odstranili le varovalke. Iz jarka za napeljavo plivovoda so kranjski gasilci v Škofji Loki reševali osebno vozilo, v cerkvi v Kranju pa so imeli požarno stražo pri polaganju zaščite okrog cisterne. Jeseniški gasilci so črpali vodo iz jaška za dvigalo v stolpnici na Titovi 3, opravili prevoz vode in tlačni preizkus cevovoda za IMP Montaža, imeli gasilsko stražo na hokejski tekmi in 2-krat prepeljali ponesrečenca iz železarne. GORENJSKI DOJENČKI • so se v teh dneh na Gorenjskem rodili v številu 19. In sicer se je v Kranju rodilo 9 deklic, od katerih je najlažja tehtala 2.300 g, in 6 dečkov, od katerih je imel najtežji 4.400 g. Na Jesenicah pa so se rodile 3 deklice (najlažja 2.820 g) in 1 deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.470 g. URGENCA - V Splošni bolnišnici Jesenice so od petka do danes na kirurgiji pomagali 1010 bolnikom, na internem oddelku 38, na pediatriji 15 in na ginekologiji 27 bolnicam. Fotografije Janeza Pipana škofja Loka - V galeriji Loškega gradu bodo v četrtek, 19. novembra, ob 19. uri odprli razstavo fotografij avtorja Janeza Pipana. Pipsograme na otvoritvi bo bral Marko Črtalič ob glasbeni spremljavi učenca iz Glasbene šole škofja Loka. Človekov duhovni svet Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Viktor Gerkman predaval na temo Prapodobe človekove izkušnje - ali arhetipi duhovnega razvoja v podobah Tarota. HHWHM1I1M1II»W1I1» Predstavitev knjige škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bo jutri, v sredo, ob 18. uri predstavitev knjige Refleksolo-gija - Kako si sami pomagamo do zdravja z masažo stopal, avtorjev Mirele in Jakoba Kleca, »»»»»»»»»»»t It It It Učbenik stabilnega življenja Tržič - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja bodo v četrtek, 10. novembra, ob 18.30 predstavili knjigo Tomaža Flajsa in Primoža Škoberneta Učbenik stabilnega življenja. Knjigo bo predstavil Primož Skoberne, prireditev bo z glasbeno spremljavo popestrila flavtistka Andreja Praprotnik. ItltltMltltltltltltltltlt V Knjižnici I. Tavčarja škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja, bo danes, v torek, ob 17. uri Ura pravljic z Majdo Oblak, ob 18. uri pa Večer z diapozitivi Volčji potok in polhograjski Dolomiti. Jutri, v sredo pa bo v knjižnici predstavitev dela Refleksologija -kako si sami pomagamo z masažo stopal do zdravja. Predavatelja bosta Mirela in Jakob Kleč. V četrtek, 10. oktobra, pa bo ob 17.30 uri večer z diapozitivi Aleksander Čutar se predstavlja. Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL.: 66-052 STENSKE IN TALNE OBLOGE FORTUNA DOM AVTOMURKA LESCE Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaze. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 Pestra izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, mešalnih pip, toplih podov, itisonov, trave ter talne in stenske plute. Fortuna DOM, Gorenja vas 77, tel.: 064/681-234 v mesecu novembru avtomobili R 5 in Clio cenejši za 5 % - še vedno ugodni kreditni pogoji, kredit brez pologa, z odplačilom posebna ugodnost za do štjrjh ,et ,nformacije-AvTOMURKA Lesce, tel.: 064/718-100, del. vozila R 19 v zalogi 533 Vsak dan od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure TRGOVINA APEL za hotelom Jelen AVTOŠOLA B in B TEL.: 22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK Do 20. novembra Vam nudimo 10 % POPUST za brisače Svilanit Kamnik. V zalogi imamo zopet odeje Tekstilane Kočevje od 1.400 SITdalje. SE PRIPOROČAMO! Točno to kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 14. novembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avtošoli B in B. Tel.: 22-55-22 MODNA MOŠKA OBLAČILA Velika izbira moških suknjičev, hlač, srajc, kravat, jaken iz velurja, dežnih plaščev - po zelo ugodnih cenah. Blagovna hiša Adamič, II. nadstropje. Vabljeni v trgovino MODEUMI MUENCHEN: SEJEM ELECTRONIC A Še nekaj prostih mest v našem avtobusu, 3 dni. Cena samo 230 DEM. Kompas Kranj (224-100), Kompas Šk. Loka (620-960) NOVEMBRA RENAULT IN VOLVO ŠE UGODNEJŠI NAKUP Ob 40-letnici podjetja vsakemu kupcu bogato darilo - 5000 km brezplačne vožnje, R 5 in CLIO pa 5 % ceneje. Alpetour Remont Kranj, tel.: 223-276 „,,v, iff MARTINOVO Dvodnevni izlet skozi Prekmurje na Blatno jezero, odhod 18.11. Kompas Kranj (224-100), Kompas Šk. Loka (620-960) TUNIZIJA AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA tel.:631-729 JEREB, d o. o. tel.: 621-773, 682-562 Rimski in krščanski spomeniki, odhod 20. 11. Kompas Kranj (224-100), Kompas Šk. Loka (620-960) Avtošola obvešča cenjene kandidate, da vpisuje v tečaj CPP za A in B kategorijo. Lokacija Avtošole Gasilski dom Trata. Nakupi Brno, 24. - 26. 11., SILVESTROVANJE - Češka. TURISTIČNI PREVOZI 8 oseb NAKUPOVALNI IZLET ltltltltltltltltltlt*tltlt Sončna energija škofja Loka - Energetska svetovalna pisarna Šk. Loka organizira predavanje na temo Samogradnja sprejemnikov sončne energije, ki bo v četrtek, 10. novembra, ob 17. uri na Kapucinskem (Titovem) trgu (nad banko). ltltltlt»t»t»tltltltltltlt Azija II škofja Loka - V petek, 11. novembra, bo ob 20. uri v hotelu Transturist večer z diapozitivi Azija II - Tajska, Malezija, Singapur, Indonezija. Predava! bo Klemen Pogačnik. Kri je življenje Tržič - OO RP Tržič vabi vse zainteresirane na prireditev Kri je življenje, na kateri bo nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, prireditev, ki je namenjena krvodajalcem, bo v soboto, 12. novembra, ob 19. uri v OŠ Bistrica. Krvodajalcem jubilantom bodo ob tej priložnosti podelili svečana priznanja. lll»lrl»MlrlflfMlSI»» 0 zdravem življenju Cerklje - Danes, v torek, 8. novembra , in v ponedeljek, 22. novembra, bosta obakrat ob 17.30 uri v prostorih Turističnega društva Nudimo Vam turistične prevoze in Specialnost je zahod. Tel.: 43-332 ekskurzije doma ali v tujino. MADŽARSKA - LENTI, dne 10. novembra, PALMANOVA, dne 16. novembra, ČEŠKA: Brno, Blansko 2 dni, dne 17. do 19. novembra Rozman, tel.: 712-247 Cerklje organizirani dve predavanji na temo o zdravem življenju. Itltltltltltltltltltltltlt Najlepši vrt Naklo - V petek, 11. novembra, bo ob 19. uri v Domu kulture v Naklem Turistično društvo Naklo podelilo priznanja za najlepše urejen vrt in hišo. Itltltltltltltltltltltltlt Martinovanje v Šenčurju Šenčur - V soboto, 12. novembra, bo ob 19. uri v Domu krajanov v organizaciji Turističnega društva Šenčur Martinovanje. Turistični podmladek bo sodeloval s kulturnim programom. OSMRTNICA Tiho je odšla od nas v 100. letu življenja naša dobra in draga mama, stara mama, pra in praprababica TEREZIJA BIZJAK roj. Gogala K zadnjemu počitku jo bomo položili na kranjskem pokopališču Kranj, Radovljica, 5. novembra 1994 DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. uro sobota od 9. do 12. uro TV~HI . R*-VIDEO TV37cm TV51cm,iTX TV55cm,TTX TV72cm,TTX Vldeorekorder i Hi-R stolp OD 41.634 OD 53.460 OD 61.560 101.979 OD 46.170 OD 44.955 Trgovina in storitve dao., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-2123 67,21 1142 MALI OGLASI glasbila m 223-444 Diatonično HARMONIKO Melodija, novo, B, ES, AS, prodam. O 65-073 APARATI STROJI GR. MATERIAL PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. »632- 595 22989 Ugodno prodam skoraj nerabljen KUPPERSBUSCH štedilnik. O 331- 365 24827 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG 2.5 kW. » 65-846 24833 Panasonic TELEFON, brezžični.nov, prodam za 15.000 SIT; na dva obroka. O 324-146 24838 Prodam plinski BOJLER. 0 70-255 24840 Prodam nov vgradni HLADILNIK. O 213-748 24847 Rabljeni OLJNI GORILCI - ugodno. Rubin Kokrica. S 225-151 24855 OVERLOCK Pfaff in Singer, nov z garancijo, prodam na obroke. 0 215-650 24864 Prodam RAČUNALNIK c 64 z dodatno opremo. O 633-538 24se« Centralno PEČ z bojlerjem, novo 32 kW, Labinovo, zelo ugodno prodam. » 70-0 1 5 24871 TRAKTOR TD 55 A, letnik 1991, 500 ur, dobro ohranjen. O 061/860-158 24882 Prodam BARVNI TV Gorenje 69, cena 12.000 SIT. O 47-190 24910 Prodam PRALNI STROJ Gorenje, cena 8.000 SIT. O 47-190 24911 Zamenajam ELEKTRO MOTOR 1.5 kW -930 obratov/min za motor s cca 2800 obrati. S 242-397 24913 Prodam trajnožarečo PEČ z 5 m emajliranimi cevmi za 1.500 SIT. S 242-397 24930 Prodam PEČ za centralno kurjavo in dva bojlerja. ©217-975 24933 VILIČAR INDOS 2500 kg nosilnosti, v dobrem stanju, ugodno prodam. Zupanec, A. Vavkna 39, Cerklje 24939 Prodam MEŠALNO MIZO z zvočniki. Demšar, Predmost 12, Poljane 24945 Prodam rabljeno TRAJNOŽAREČO PEČ na drva. »738-919 24997 Prodam BARVNO TELEVIZIJO ekran 63 cm, po dogovoru. »51-458 25001 Industrijski šivalni stroj Necchi za usnje, brezhiben, ugodno prodam. »632-403, zvečer 25006 Prodam BRUNARICO 8x6 atrij, cena po dogovoru. 0 56-741 24823 Poceni prodam GRADBENO BARAKO. O 45-731 zvečer 24865 HRASTOV FURNIR po 250 SIT/m2 in FURNIRANO HRASTOVO OBLOGO po 1.200 SIT/m2, prodam. Đ 422-193 24879 Ugodno prodam SIPOREKS 5 cm in 10 cm. O 312-322 24917 Ugodno prodam LESONITKE male. Zalog 62, Cerklje 24942 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno instruira MATEMATIKO in FIZIKO. »311-471 23300 Uspešno instruiram MATEMATIKO in FIZIKO za vse stopnje. O 43-131 Instruiram MATEMATIKO za osnove in srednje šoleter fakultete. 0 332- 61 3 24892 Instruiram MATEMATIKO na vašem domu. Ura 300 SIT. Inžinir 0 215- 301 24909 Instruiram matematiko za srednje šole. »401-376 24983 KUPIM LESPROMETodkupuje les na panju, za takojšne plačilo. » 621-779 po 15. Uri 23821 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj. »221-037 ali 48-545 24222 Kupim suhe smrekove COLARICE. Đ 58-484 24819 Kupim dobro ohranjen VIDEO PLAYER. O 212-091 24857 SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Mercator - Tovarna olja "Oljarica" Kranj, d.o.o., Kranj, Britof 27, razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri ali agronomije - tri oz. pet let delovnih izkušenj - z dosedanjim delom izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Mercator - Tovarna olja "Oljarica" Kranj, d.o.o., Kranj, Britof 27. Udeleženci razpisa bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po poteku roka iz prejšnjega odstavka. Kupim dve do tri leta staro ŠKODO, prodam pa R 4 letnik 1986. 0 242- 397 24914 Kupim poceni otroški AVTOSEDE2. 0327-040_24977 LOKALI TRGOVSKO-POSLOVNI PROSTOR v Kranju na Koroški cesti, preko 408 m2 prodamo ali oddamo v najem, s 1. decembrom 1995. 0 061/331- 407 24856 V najem dajemo več PISARN v centru Kranja. FRAST, D.O.O. 0 242-651 24893 Najamemo trgovske ter gostinske lokale v okolici Kranja. FRAST, d.o.o. 0 242-651 24894 PONUDBA TEDNA; nudimo najem več pisarniških prostorov v Kranju in okolici, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. B 221-353 24922 PONUDBA TEDNA v najem nudimo kava bar z odkupom inventarja, K3 KERN Kranj, d.o.o., O 221-35324923 Ogrevane pisarne 100 m2 po 10 DEM oddamo ali prodamo. »312- 077 24982 NAJAMEMO TRGOVSKE IN GOSTINSKE LOKALE NA GORENJSKEM. PRIPRAVIMO POGODBO, NAJEMNINO PLAČA NAJEMNIK. APRON, »331-292 25009 KOLESA Prodam BT 50 S, registriran in zelo dobro ohranjen. »332-465 24987 OBVESTILA Za silvestrska in novletna darila pokličite »46-234 24042 VEDEŽEVALKA s 30 letno tradicijo prerokuje iz kart in kave. O 221-147 24830 IZLETI, nakupovanja v Munchen -prevoz za organizirane skupine do 7 oseb. O 82-104 24862 Dne 17. do 19.11 In 24. do 26.11.1994 organiziramo NAKUPOVALNI IZLET na Češko. Inf. in prijave » 325-737 24903 Gala MARTINOV ples v hotelu Transturlst v Škofji Loki v soboto, 12. novembra zvečer Vabljeni! Rezervacije po telefonu: 064/621-261 Vstopnine nil OBLAČILA Prodam KRZNENO JAKNO Nutria, št. 38-40, cena po dogovoru. » 64- 166 24837 Prodam nov USNJEN JOPIČ št. 52 120 DEM. »311-106 24951 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKI STOLČEK, primeren za hranjenje, počitek. » 53- 136 24863 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Peg. »733-510 24999 OSTALO Prodam suha mešana in bukova DRVA. » 211-306 24828 Prodam VOZ "lojternik". » 632-022 24885 Prodam GLASBENO SKRINJO Gorenje center. » 47-190 24912 Prodam žični 8 delni REGAL za kokoši. »218-248 24947 PRIDELKI Prodam REPO. Srednja vas 136, Šenčur 24822 Prodam hlevski GNOJ. Luže 4, ViSOkO 24825 Prodam krmilni KROMPIR. 634 324- 24874 Zelo poceni prodam sadike črnega RIBEZA in vrtnih JAGOD. »45-532 Panasonic Atetiranecantn^ telefaksi za prm podrjvneŽB SERVIS Z ORIGINALNIMI DfU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SIOVENUO TELEFON TROOV1NA - SERVIS Upravi M 064 222 866 tu 064 222 867 UUBUANA. tal/taK.: 061 159 0 233 KRANJ. t« »211-140 29 STORITVE Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na »213-218 22508 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, HLADILNIKI - popravilo, obnavljanje, čiščenje. O 325-815 22 ?&e Čistilni servis METOD vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premazi talnih oblog, kristalizacija ali premaz marmorja! »326-32 5 24475 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. O 329-886 24581 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, lamelne zavese ter rolete! 0 in fax:061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 24590 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. » 211-140 24820 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. » 211-140 24818 RTV SERVIS sinko! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0 33-17-99 24852 Izdelujem KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna, stopniščne ograje. 0 82-104 24sei KOMBI PREVOZI vseh vrst tovora do 1500 kg. 0 215-211 2488; Nudim PREVOZF do 5000 kg. 0 324-634 248/3 V lastni pisarni (PC. tel., fax) honorarno opravljam izvozno uvozne storitve za provizijo, šifra: TRŽIČ 248/8 Pripravljamo kupoprodajne pogodbe. FRAST. d.o.o. 0 242-651 STANOVANJA GARSONJERO z ločeno kuhinjo. ^ m2, VI. nadstropje in garažo 26 Planini H Kranj, prodam. » 2]^> Najamem GARSONJERO a'U. sobno stanovanje, brez predplflC , » 327-812___2Js Lastniško 2-sobno STANOVANJ^Ž m2 s CK. TEL, kabelsko TV, v p^ v Radovljici, zamenjam za enosoPj ali večje na Bledu. » 715-12j_J> Oddam 3-sobno STANOVANJ. Radovljici, cena po dogovoru. ^ 031 dopoldan _^ Najamemo 1-sobno STANOVA^,, ali garsonjero v Kranju. FRAST, o- • » 242-651 --rT** V Radovljici ali okolici kupimo fy več sobno STANOVANJE. » y 041 J> ----,0' PONUDBA TEDNA: dvosobno »jjj/ novanje na Planini prodamo p° -j-m2. K3 KERN Kranj, d.o.o.. Kon1* ,1 kega 7» 221-353____iS PONUDBA TEDNA: prodamo starejših stanovanj v mestnem LpjJ Kranja po ugodnih cenah. K3 * đ Kranj, d.o.o., Komenskega '.,1» 221-353 J< PONUDBA TEDNA: nudimo paj^J sobnega stanovanja v Kranju ^j, DEM na mesec. K3 KERN ^3 d.o.o., KOmenskega 7. »J_U>^ Prodamo garsonjeri na P'8*^ K1 m2, komfortno za 31.800 ^Ufr Šorlijeva ul. 25 m2 za 31.000 g $ POSING, O 061/126-23-14 0° ^ 18' ure___-jj Na Planini prodamo enoinpo'' t$ stanovanje, 53 m2, komfor}' ^fr 64.300 DEM. POSING. » °° 23-29 od 9 do 18. ure -——tiari* V Kranju oddamo dvosobno'^ vanje, ČK. tel., ua 300 0%.^ POSING, O 061/126-23-29 00 %IS 18. ure_^_____ V Kranju kupimo ali H^V' garsonjero ali enosobno> < ^ P trisobno stanovanje. POSlr*'7tsP 061/126-20-13 od 9. do l_^!>y V najem oddamo polovico opijene hiše pri Lescah, trisobno> 0 vanje na Jesenicah, starejšo n £Ko'l Kranju, starejše stanovanj ^6 Loki. APRON »331-292, 3J' > _________---^ V Kranju in drugje na Go^' vjjj prodamo stanovanja razl,c jtr kosti. APRON, «331-292 Wk, 8. novembra 1994 ZAHVALE, MALI OGLASI 27. stran • gorenjski glas varstvo do^1 varstvo na mojem ali vašem n«Ji r 00 Petkih popoldan in v ■Zgdio zjutraj. «327-852 24938 vozila deli Š^IPODPAD - odkup. Yugo, Lada, r°aa, tudi novi deli. Muhovec, ^-Radovljica, S 715-601 24817 JJPdam nove GUME za Fiat 750 in CS|_£nik. B 312-322_24916 p^jC^arn_veliko rabljenih in novih »67-643 Ja Zastavo 101. «723-158 ia"i Z 750, letnik 1984 za dele. lSV.0RN0 PRIKOLICO za avto [3'-60 za 50.000 SIT. S 738-919 _SSftm 4 kom novih traktorskih 19UIVI 7,50x18. popust 25%. Črnivec »--- 24998 oba sprednja BLATNIKA za i?_?Vo 128. «70-644 25002 vozila - ODKUP in svetovanje »j C^aji rabljenih vozil. «217-528 «ecer po 20. uri na «325-659 tehnična trgovina v • VIDEO - HI-FI - KAMERE SIEMENS SMISEL WlD/ STOLP WAL 2X30 W 58.550 SIT WAL 2X50 W 84.550 SIT SjMENSST.TTX55cfli 87.550 SIT SMENSST.TTX63cm 127.550 SIT SIEMENS SfDlOKASETOFONIOD 8.550 SIT MINI STOLPI SjAOD 54.550 SIT 54.550 SIT VOOOPIVCEVA17 MOHORJEV KLANEC KRANJ . TIL0S4/2147M u°PRT0 OD 10h - 12h IN OD 16h - 19ht ^OB SOBOTAH 9h - 12h Prodaja novih vozil: DAEVVOO IN MITSUBISHI.ter vseh modelov rabljenih vozil FIAT. Vse informacije «242-300, 242-600 ali 325-981 23185 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 8325-981 23ise JUGO 45 A, letnik 1987, reg. do 3/ 95. garažiran. «327-167 23780 GOLF III 1.8 , letnik 9/1992, nekaramboliran, 21.000 km, bele barve. « 241-016 24517 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 mo»a73 CITROEN AX 11 TRE letnik 12/1987. 71.000 km, prodam. « 691-058 24814 YUGO 45 letnik 1991, reg. do 7/ 1995, prva lastnica, cena 4.800 DEM. « 241-111_24820 Prodam BMW letnik 1984, cena po dogovoru. B 224-254 24836 725- 24851 Kupim karamboliran GOLF. 165 OPEL VECTRA 2.0 letnik 1991, reg. do 10/1995, veliko dodatne opreme, prodamo ali zamenjamo. B 225-151 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Šmidova 11, Čirče, S 327-323_24858 Prodam LADA SAMARA letnik 1988, reg. do 10/1995. B 681-277 24884 Prodam TAM 110 motor generalno obnovljen, za 3.200 DEM. B 715-539 po 19. uri 24888 Prodam SUZUKI VITARO letnik 1991, s popolno dodatno opremo, reg. do 10/1995, metalno črne barve. B 212-669 po 18. uri 24890 Prodam NISSAN SUNNY 1.5 letnik 1986, odlično ohranjen. B 403-196 PO 14. Uli 24891 Prodam VW PASSAT 1.8 CL, letnik 1990, reg. celo leto. Izredno ohranjen, cena po dogovoru. B 215-540, PO 15. Uri 24906 Prodam FIČOTA letnik 1979, reg. do 1.3.95 za 400 DEM. B212-057 24931 Prodam lepo ohranjen JUGO 55, letnik 1989. prva lastnica. B312-255 24934__ Prodam lepo ohranjen UNO 45 S, letnik 1990. modre barve. B312-255 24935_ LADO SAMARO. letnik 1988, zelo lepa, prodam. B 332-154 24952 Prodam GOLF diesel, letnik 1988. B312-255 24967 AVKCIJSKA A.HIŠA razpisuje 6. AVKCIJO TERJATEV iz naslova prometa blaga, storitev ali drugih pogodbenih obveznosti med pravnimi osebami v Sloveniji, ki bo 24.11.1994 ob 12. uri, v dvorani Avkcijske hiše Ljubljana, Mali trg 6 (pritličje) POGOJI ZA SODELOVANJE NA AVKCUI PRODAJALCI so pravne osebe, ki ponudijo v odplačen odstop ustrezno dokumentirane terjatve. KUPCI so pravne osebe, ki želijo kupiti terjatev do določenega dolžnika po ceni, doseženi na avkciji. Prodajalci terjatev predložijo (najkasneje do 17.11.1994): - Avkcijsko naročilo (obrazec Avkcijske hiše), - Avkcijsko ponudbo (obrazec Avkcijske hiše), - specifikacijo terjatve, ki vsebuje spisek faktur, bremepisov ali pogodb po številkah, datumih izstavitve, zneskih, datumih zapadlosti in je potrjena s strani dolžnika, - potrdilo o vplačilu kotizacije. Kupci terjatev predložijo (pred avkcijo): - tri akceptne naloge ali čeke v depo Avkcijski hiši, za zavarovanje plačila odkupljene terjatve, - potrdilo o vplačilu kotizacije. Terjatve za prodajo na avkciji sprejemamo na naš naslov najkasneje do 17.11.1994 z oznako "za avkcijo". Popolne ponudbe terjatev, sprejetih na avkcijo, bomo objavili v medijih. Koazaap 8.000 SIT vplačate na ŽR 50100-601-202302, Avkdjska hiša Ljubljana. Provizija Avkcijske hiše po prodam terjatvi na avkciji znaša 1% nominalne vrednosti terjatve nad 1.000.000 SIT, 2% od terjatve med 500.000 do 999.999 SIT in 3% od terjatve do 499.999 SIT. Obrazce za prodajo terjatev in dodatne informacije dobite pri g. Ljubu RoBu. Avkdjska hiša Ljubljana, dao, Mali trg 6/IV w tek 061/13-24-230, fes 061/13-24-241 A Prodam FIAT UNO 45 S, letnik 90. B312-255_24958 Odkup, prodaja in prepis vozil nudi AVTOPRIS, d.o.o.. B312-255 24959 Prodam FIAT TIPO 1.4, letnik 1990. B312-255 24960 Prodam R 4. letnik 1986. B312-205 24965 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, 24000 km, garažiran. «332-109 24967 Prodam FIČOTA, letnik 1984, registriran do 5/95. šučur, Groharjevo 5, Šk. Loka 24975 R 4 GTL, letnik 86/87, lepo ohranjen, ugodno prodam. «53-571 int. 325 24968 Prodam FIAT Argento 2000, letnik 1983, reg. . dobro ohranjen. »738- 186 24996 Prodam FIČO. letnik 1985 za 50.000 SIT. Podhom 52, Zg. Gorje 24989 JUGO 45. letnik 11/88, reg. 11/95, 71000 km, cena 3000 DEM. «801- 429 25005 ZAPOSLITVE 'Iščemo zastopnike komunikativne, urejene, z voljo do dela - dober zaslužek. Informacije O 211-373 Redno zaposlimo KV KUHARJA -CO s prakso za pripravo jedi a la cart. šifra: DOBER ZASLUŽEK 24671 Takoj zaposlimo delavko za delo v šanku na kranjskem drsališču. « 222-233 24703 Iščemo NATAKARICO v Gostilni Tavčar, Begunje 73. « 733-81524831 Takoj zaposlimo AVTOLIČARJA. Draksler Izidor, Zasavska 36 b, Kranj, « 232-303 24844 Zaposlimo dekle v bifeju. « 43-583 24846 MESAR izučen ali priučen, dobi službo takoj. Mesarija Mlinaric Lesce, Q 718-332 24849 Iščemo KOMERCIALISTE za trženje revij na področju Gorenjske. Možnost redne zaposlitve. Pogoj lasten prevoz. S 061/13-15-277 int. 03 24869 Za ekskluzivno prodajo potrebujemo večje število ZASTOPNIKOV ali vodij skupin. Tedenska izplačila. S 76- 622_24872 Pevko, kitarista, basista, baritonista, klarinetista, iščema za sestav tria. « 70-015 24876 Iščemo demonstratorje novega medicinskega programa. Informacije a 215-523_ Zaposlim PRODAJALKO v živilski trgovini. Preddvor « 212-135 24877 Takoj zaposlimo VOZNIKA B kategorije, vajenega fizičnega dela. « 47-845 24904 Iščemo POTNIKE za prodajo medicinskih pripomočkov. B 332-001 24905 Posebno organ, prodajna enota pri MK nudi honorarno ali redno zaposlitev osebam, ki jim delo ni odveč. Možnosti napredovanja, najboljši bodo dodatno nagrajeni. 0632- 330, 56-105 24944 STE PODJETNI? Nudimo vam poslovno sodelovanje na področju sodobnega zavarovalniškega marketinga kot glavno ali spremno dejavnost. «81-733 24949 Redno zaposlimo urejene zastopnike. Nudimo najboljšo provizijo in za dober promet tudi službeni avto. Ravno tako vabljeni vodje skupin, nudimo pisarne za sestanke in 6 % od prodaje za skupino. Prosimo samo resne ponudbe na «064/ 331-307 od 10. do 12. ure 24963