Se en doprinos k etymologijam »Celovec",
»Hrvat" i. dr. à
M. Markiz - Ljubljana. |
Izhodišče moje razprave je oblika „Ceblovc", < Ca (é, i) ba (é, i)
I (Γ) ovhcb, kakor se govori nekje v Zilski dolini. (Gl. P. Skok, Etnolog,
Ljubljana, knjiga VII., str. 74.)
Take sporadične oblike so ohranile bolj verno stari izgovor, kakor
obče oblike, katerih izgovor in prvotni pomen so zabrisale analogije
in včasih za eno besedo po več „ljudskih" etymologij. Primer: Račje I
> Kroisenfeld > gruis campus > Kranichsfeld.
To mojo trditev dobro osvetljuje edinstven primer izgovorjave, i
kakršno sem slišal samo enkrat v svojem življenju. Iz svojih dijaških
let se spominjam, kako je prišel v neko trgovino v Kranju kmet in
kako je, ko je zvonilo Ave Maria, začel na glas moliti Češčeno Ma-
rijo. Zaključil je molitev z besedami : „Čast bodi... s'nov' in svefmo i
d'hov". Očividno se je tu ohranil stari dajalnik u-jevske sklanje z
naglasom vred: „sinovi", „duhoOi".
Koliko takih jezikovnih starin se je izgubilo, ker jih ni nihče
zabeležil !
Drug primer:
V okolici Kamnika pravijo domačini: „v Kamlc", očividno < „v
Kamnicč". Tudi nemška oblika slovenskih krajevnih imen je včasih
ohranila bolj zvesto prvotni izgovor, kakor so tudi narobe nemške
besede v slovenski izgovorjavi ohranile bolj zvesto prvotne glasove.
Na pr. „Franz" za slov. „Vransko", < „v Vranscé". Enako na Češkem
vas ..Blansko", nem. „Pflanzen" < „v Blanscé". |
Tudi v besedi „Horjul" za lat. „Forum Julium" „H" namesto
lat. „F" ni slovenska novotarija. Na kamenenih spomenikih one dobe
se večkrat čita: „FHECIT" namesto „FECIT". Tako je razumljivo, da
je tudi v španskem jeziku večkrat prešel lat. „F" v španski ,,Η".
I. Na drugi strani je treba pomisliti, da je že v predkrščanski dobi
polno krajevnih imen — theophoričnih, t. j. imenovanih po kakem božan-
stvu ali tudi po kakem temu božanstvu posvečenem predmetu in da
je v krščanski dobi mnogo paganskih svetišč ostalo na svojem mestu
in dobilo samo drugo ime.
Ne zadostuje pa, če se je kakemu imenu našel etymon. Treba
je dognati tudi, v kakem smislu se je rabil. Besedi „Aquilêia" bi bil
Se en doprinos k etymolog^jam „Celovec", »Hrvat" i. dr.
51
Dr. M. Markič
etymon: „aqmla se. avis" (aquilus
3. = cm), torej „aquila." = črna ptica.
Smisel: Ali se je imenoval kraj po
tem, ker se je tam nahajalo mnogo
orlov, ali pa je ime theophoriČno,
po Zevsu posvečeni ptici? Enako:
Adelsberg < *Adlersberg, Postoj-
na (=orel). Vlogo „orla" je igral
v germanski mythologiji „gavran„
(^^ga-" = velik, „vran" = črn). Odtod
„Vransko"? Morda je bil vran totem
kakega plemena : Vrani < Vami. —
Εύβοια = „dobra paša", namreč
za Heri posvečena goveda, i. t. d.
Nasledniki teh starih božan-
stev v krščanski dobi so bili nešte-
vilni svetniki in svetnice. „Sežana"
pri Trstu je imenovana po Suzani,
katere podoba se tam še nahaja
v stranskem oltarju. Tako je tudi
Lancovo pri Radovljici imenovano po Lamprehtu (Lampreht > Lanz).
Taki spomini v cerkvah, ki stoje na kraju paganskih svetišč, so zelo
pomembni. Jezikovne razlage same na sebi, katerih je lahko več enako
vrednih, niso in ne morejo biti odločilne.
Največ takih svetišč nosi ime Marije z najrazličnejšimi pridevki:
„Marija Pomagaj, Maria-Hilf, Maria Zeli, Maria Saal, Maria Rain,
Maria Loretta, Maria Worth, Maria Lees", na Valvazorjevem zemlje-
vidu za naše nLesce*^ i. t. d. Paganske predhodnice so bile večinoma:
,/sii", pa tudi Λημητηρ, ki se je cesto istovetila z boginjo:
Μήτηρ = Μαγάλη Μήτηρ Κνβίλη =
= Magna Mater Cybele.
tudi Μίγάλη »fa. Κνβήβη imenovano.
Nehote se nam vsiljuje kot etymon besede „Ceblovc": „Cybele".
ηβ" se je izgovarjal v grščini kot „v", na latinskih spomenikih stoji
večkrat „b" namesto „v" in narobe. Za končnico „-ovec" pri femi-
nmu „Cybele" imamo analogon: „Mitrovica" iz „Μ)]τηρ". (Besede Mitro-
vica ni treba izvajati iz Δημήτηρ). S tem bi bilo tudi razloženo, da se
govori „Ceblovc" in ne „Cebwowc", (srednji 1!). Vse tri besede „Magna
Mater Cybele" so se rabile tudi samostojno. „Magna", gr. ^Μίχάλη"^ v
52 Dr. M. Markič, Ljubljana :
lat. besedi „Megalesia". Iz slov. „Velika" bi bil izveden „Velikovec".
Nemški „Völkermarkt" bi bila ljudska etymologia za „Velikermarki".
Dalje: „Windisch-Matrei" na Tirolskem neki nemški raziskovalec
izvaja iz hypotheticne oblike: „Matreium" ali „Matreia". Končnica je
ista kakor v besedah: Norela, Celèia, Aguilëia. Etymon bi bil torej:
„Mater". Isti etymon tiči v besedi: „Mitrovica".
Seveda se dajo razlagati omenjene besede z jezikovnega stališča
še na mnogo drugih načinov. Na pr. „Matrei" < lat. „materia" ( = gozd)
< matéria. Cf. Madeira < mäteria, Madrid < materita (= gozdiček).
Kakor rečeno, jezikovna razlaga tu ne zadostuje sama, treba čuti še
zgodovinarje in starinoslovce.
Malo verjetna in precej smela — tega se zavedam — je naslednja
etymologija. Ker pa je z jezikovnega stališča možna in se včasih na
prvi pogled najmanj verjetne trditve izkažejo pozneje pravilne, naj jo
vseeno navedem.
Cybelini svečeniki so se ime novali Κορνβαντες („/3" izg. kot „w".
Beseda zveni kakor kak particip praes. „v" je bil, kakor dokazuje
sanskrt, že v indoevr. prajeziku in fix, „n" pred soglasniki je pa tudi
sicer v oni dobi v nekaterih narečjih onemel Cf. Lack < Lonka. „Κο·
ρύβαντες" bi utegnilo pomeniti: „flagellantes" (flagellum = korobač).
Vsiljuje se misel: Ali ni morda Κορϋβαντες v zvezi s „pagus Crouuati?
Smisel: Ali je sploh to etymon za „Hrvat, Horvat, Crobot etc" ali pa
e dotični pisec manj znano besedo Κορύβαντες nadomestil po ljudski
etymologiji z bolj znano slično besedo: „Crouuati". Potemtakem se
prebivalci dotičnega „paga" niso imenovali toliko po narodnosti, kakor
po kultu in njegovem svečeništvu.^
J. J. Nikkola piše (Urslavische Grammatik, str. 8) : Auch xbruati, be-
gegnet uns nicht nur im Namen der eigentlichen Kroaten, sonder an
mehreren Orten im Süden und im Norden: in Kärnten gab es einen
Kroatischen Gau, an den Karpathen wohnten die „weißen Chrovaten",
im Gebiete der Cechen gab es gleichfalls „Chrouatl", an der Saale
fand sich eine Ansiedlung „Chruvati", wo jetzt Corbetta liegt, und
unter den russichen Stämmen war auch einer namens „Chorvati".'^
* Če so se tam vršili obredi Korybantov (nadaljevanje teh obredov je srednje-
veški flagelantizem ; enaki obredi še dandanes pri Muhamedancih; tudi Židje imajo
svojo Klagemauer), potem je bilo opravičeno ime Klagenfurt, quaerimoniae vadum.
^ Glasoslovno bližje je „Horvat" besedi ^Κουρήτες" (Kybelini svečeniki na
Kreti). Grško-nem. slovar Menge (Verlag Langenscheidt, Berlin 1903) pravi: „A'or-
$ψε?< Jiinglinge, Ftirstensöhne), Κοι-ρΓ/τες, SSo(f0 ftantltt in Aetolien am Pleuren"-
Κουρήτες je epska jonska oblika < *Κορ^ητες\
še en doprinos k etymologijani ..Celovec". „Hrvat" i dr. 53
Seveda so to do sedaj samo ugibanja. Pri taki tvarini in tako
malo zanesljivih podatkih drugače ne gre. Ugank brez ugibanja ni
mogoče rešiti. Vsekakor bo treba še- novih ugotovitev, ki bodo naše
domneve ali omajale ali pa podprle.
Ni izključeno, da ste obe besedi : Κορνβαντες (Kybelini svečeniki
v Phrygiji) in Κουρήτες navzlic morebitnim poznejšim (vsled pretol-
mačenj) različnim pomenom istega izvora. Prvotni pomen bi bil: „Kne-
ževiči". njunaki" — Kretsko-mykenska kultura je segala daleč na sever.
Gl. članek „Kretisch-mykenische Kultur". Wôrterbuch der Antike von
H. Lamer. Verlag A. Kroner. Leipzig. —
Če se poleg ^Hrvat^ nahajajo oblike: „Horvat" in „Hrovat", ni
treba misliti, da je oblika „Horvat" potekla iz madžarščine, kjer je
ta oblika sama po sebi umevna. V madž. se nobena beseda ne za-
čenja z dvema konsonantoma. „0r" in „ro" se menjata tudi v drugih
jezikih. Prim. za nem. »Rosa" st. saks. „hross", angl. „horse".
11. Če pa slovensko ime „Celovec" ni theophoriČno in iz po-
znejše krščanske dobe, potem je najbolj verjetno, da je; mesto imenq^
vano po svojem ustanovitelju, koroškem herzogu z Bernhard'^
(1202—1256), Ni pa izvedeno iz polnega imena ustanoviteljevega, am-
pak iz ene izmed hypokorist. oblik: Betz, bav. Petz, Petzl. Cf. imena
Potzl, Potzlein (Potzleinsdorf pri Dunaju). Slične tvorbe so: Patz, Pa-
tzing, Putz, Putzl itd. (Gl. die Râtzel unserer deutschen Schulernamen
von Dr. Ed. Adamek. Wien. Verlag v. C. Konegen. 1894). Odtod s
slovensko končnico „B(p)etzl-ouc'^ in z „fausse régression": „Ceblo^c".
Natančen analogon imamo v besedi ^Lancovo'^ za nem. „Lampreht"
pri Radovljici. Hypokor. oblika za „Lampreht" je nem. „Lanz". Odtod
s slov. končnico: „Lancovo". Pažnje vredno je: „o" za nemškim ,z",
srednji „/" za nem. „/". Enaka tvorba je „Škrloi}c" v Kranju (srednji
„/" in „d" za l-om) in „Drulovka" pri Kranju (srednji „/").
Vse to so izvedbe s slov. končnicami iz nem. rodbinskih imen:
Sche(o)rl, Droll. Glede končnice prim. še: Golobe, Gobove, Maéko'uçitd.
„B" oz. „p" pred „c" je odpadel kakor v besedi ,,/ίο" < „ptič".
Med /" je lahko odpadel samo /, e, a, ali pa sploh ni bilo
tam nobenega vokala. To zadnje je jasno, če je oblika potekla iz
nem. ,,ΡβίζΙ". Tudi narodna pesem ne pozna tam nobenega vokala.
Glasi se:
Od Ciouca pa do Marparga
Je hentan draga ceranga.
Kar se tiče oblike „Ceblouc", bi bila ta potem „die umgekerte
Svrechweise" iz „Beclouc" in ne obratno. Pospeševala je to regresijo
54     Dr. M. Markič, Ljubljana : Še en doprinos k etymologiiam „Celovec"   .,
morda navadna sr. v. n. prepozicija pred lokali : „z(e)". Ta je cesto
prešla iz nem. lokala v slov. nominativ. Na pr. Crngrob «3 Z(e) Ehren-
gruben, v „caker" hoditi < z(e) ac^er. Nasprotno je iz slov. imen za-
četni „z" odpadel, ker so ga Nemci smatrali za prepozicijo. Cf. Agram :
Zagreb, in Asp.: Zasip, Auriiz: Zàgorica pri Bledu.
Ta druga etymologija slovenskega imena „Clojfc" seveda v
ničemer ne tangira ostalih zgorajšnjih izvajanj glede nem. imena »Kla-
genfurt" in imen „Velikovec", „Windisch-Matrei, „Hrvat" i dr.
Résumé.
Une autre c.ontribution aux étymologies „Celovec", „Hrvat" ...
I. La forme slov. sporadique Ceblouc pour allem. „Klagenfurt",
d'autre part les fréquents noms theophoriques : Marija Pomagaj, Maria
Saal, Maria Rain, Maria Wôrth, Maria Lees etc. suggèrent l'accepta-
tion, si le nom est né dans l'époque préchrétienne, qu'étymon est
le nom d'une prédécesseuse de „Maria" dans l'âge gentil. Pour tel
se présente surtout Jsis", de plus Αημήτηρ, souvent identifiée à Μή-
τηο = Μεγάλη Μήτηρ Κυβέλη = Magna Mater Cybele. De „Cybele +
suff. slov. „-ovec" serait née la forme „Cebloy.c", Analogie: „Mitro-
vica". — Chaque de trois noms „Magna Mater Cybele" a été usé
séparément. Ainsi on peut expliquer aussi les noms „Windisch-Matrei"
< *Matrëia, „Velikovec" (allem. Vôlkermarkt) < Velika = Μεγάλη; ci.
lat. nMegalesia'. De même on peut mettre „Hrvat^' en rapport à
Κορύβαντες ou Κουρήτες < *Koρfâτες.
D'après cela le nom „ Hrvat" aurait été plus tôt un nom pour
le culte et ses prêtres qu'un „nomen ethnicum".
II. Pourtant si le nom „Celovec" est provenu de l'époque chré-
tienne, la plus probable est la dérivation du nom du fondateur de
la ville Klagenfurt: duc Bernhard (1202—1256), cependant pas du
nom complet, mais de la forme hypocoristique „Peizl" ou „Betzl".
„Petzl-\-suif. slov. ^-ovec" = „Petzloac''. De cela: «ΟΙομο" comme
„/ic" < »ptič". Analogie exacte: ^Lancovo" auprès de Radovljica
(allem. Lampreht) dérivé de la forme hypoc. allem. nLanz".