Zahteve uradništva* Dunaj, dne 17. oktobra 1911. Uradniki zahtevajo zvišanje plafi.. VladaljepredJožila ¦državni zbornici oredlog, s katerim bi se naj zvišale plače za 33 milijonov. Vse stranke so hotele spraviti ta predlog brez prvegai čitanja v uratlniški odsek, le naši poslanci so zalitevali, da se mora vršiti prvo čitanje, ker je ob tej priliki vendar treba avstrijski javnosti pov.edati, da jadramo proti propadu z neprestanim uravnavanjem uradniških plač. V imenu slovenskili poslancev }e govoril njih voditelj d r, S u s t e r š i č. Cela zbornica se je zbrala okoli njegav da čuje njegova izvajaiiija, na vladnih klopeh pa so ministri pazljivo poslušali njegove besede. Dr. Sušteršič je izvajal: Skoro leto za letom se uravnavajo in zvišujejo v državnem zboru uradiiikom plače in nikdar ne pridemo do konca. Uradniki so vkljub teinu leto za letom bolj nezadovoljni. Izdatki zo uradnike rastejo v naši državi tako na kvišku, da je vendar treba stvar nekoliko resneje premisliti. Leta 1894 je dajala naša država uradnikom za 223 milijonov kron plač, 1. 1904 za 392 milijonov, leta 1910 že 562 milijonov in leta 1911 pa 586 milijonov. Ce k, tej svoti še računimo znesek za umirovljene uradnike v znesku 120 milijonov, potem bo izdala letos naša država za uradništvo 706 milijonov. Velikanska svota! Na&e uradni&tvo je najboljše plafiano, a naša uprava, ki jo imajo uradniki v rokah, je najslab&a. Vrhu tega so isti uradniki, ki morajo res delati, še vedno slabo plaCani, visoki uradniki, ki ni6 ne delajo, ali le jako malo, pa imajo krasne place. To je dokaz, da se je uradniško vprašanje v AVstriji napafino reševalo. Ako se hočemo izogniti nadaljnim neprijetnim zapletljajem, treba je tudi uradniško vprašanje z drugega stališča razmotrivati, in ne samo, ali je treba plače zvišati ali ne. Kdor nekoliko pozna uradniško osobje, njemu je znano, da je polovica uradnikov preveč. Zjato je treba število uradništva zmanjšati, upravo priprosteje urediti, in potem se bo ostalo uradništvo lajiko dobro plafialo, Sedanji predlog za zvišanje plae je zvezan s predlogom za zvišanje davkov. Mi Jiočemo, da se davčno vprašanje samo za-se uredi, da se vzamejo potrebe vseh stanov v poStev, da se ne dela sa.mo za en stan. Dobro se še spominjajno, kako vpitje je bilo na vseh straneh, ko se je za povzdigo živinoreje dovolilo, in sicer samo za 9 let, 6 milijonov, danes pa se dovoljuje 33 milijonov, a nekateri nam Se JioCejo zameriti, da smo zahtevali .prvo čitanje. Sedanji vladni predlog pa je tudi krivičen, ker zopet prezira najnižje uradniške in državne delavske sloje. Pozabilo se je na železniške delavce na progaii, na cestarje, na deželne pismonose, na pomožne uslužbence, na tobačne in solinske delavce itd. V tem oziru bo naša stranka storila že v odseku svojo dolžnost. Govor voditelja jugoslovanskih poslancev je na^ redil na celo zbornico, na ministre in poslance, resen utis. Poudarjalo se je, da tako odkrito in temeljito o uradniškem vpraŠanju ni kmalu kdo govoril kakor dr. SusterŠič.