15. junij 2010
številka 89
9
10 11
Podvoz na Lendavski ulici v kratkem odprt za promet
Poskusni projekt »Rumena vreča«
Gradnja Centra starejših Murska Sobota v zaključni fazi
19
22
28
Podelitev priznanj najuspešnejšim učencem
Kuhanje bograča v Murski Soboti
15-letnica
pevskega zbora Žarek
31
33
39
50 let Športne zveze Murska Sobota
Uspešni tekmovalci namiznega tenisa
Program
Soboško poletje 2010

UTRINKI Z DRUŽINSKEGA
PIKNIKA
V SOBOŠKEM PARKU
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Te dni smo po dokaj hladni in deževni pomladi končno lahko začutili, da pri-haja poletje. Prav tako se nezadržno bliža konec šolskega leta in pred vrati so že težko pričakovane počitnice. Konec šolskega leta bo tudi letos pospremljen s pričetkom Festivala Soboški dnevi, ki se bo odvijal od srede, 23. junija, do nedelje, 27. junija. Sreda bo namenjena domačim ustvarjalcem, četrtek pa bo v parku dan mladih, ki ga organizira MIKK. Petkov dan bo posvečen dnevu državnosti, ko vas bom kot vsako leto nagovoril, nebo pa bo tudi letos osvetlil ognjemet. Za glasbeno podlago bodo ta dan poskrbeli ansambel Lojzeta Slaka in člani skupine Big Foot Mama. Vrhunec letošnjega festivala bo sobotni večer, ko se bodo pred velikim odrom zbrale prav vse generacije, saj bodo nastopili legendarni Novi fosili s predskupino Plava trava zaborava. Nič manj bogat pa ne bo nedeljski program, ko bodo najprej vsak s svojo skupino, nato pa še skupaj nastopili Kreslin, Lovšin in Predin, ki nam bodo pričarali tudi delček vzdušja s svetovnega nogometnega prvenstva v Južni Afriki. Sicer pa se s tem ponudba ne konča, saj se bo na prizoriščih v mestnem parku, grajski dvorani in dvorišču ter po mestnih ulicah čez vse preostale festivalske dni veliko doga-jalo. Festivalsko dogajanje bodo v katoliški in evangeličanski cerkvi zaokrožili še klasični koncerti, predstava uličnega gledališča, monokomedija s Tadejem Tošem, program za otroke z ribičem Pepejem in glasbene delavnice. Festival bo letos ponovno spremljala množica sočasnih prireditev, med katerimi jih bo veliko športno-rekreativnega značaja. Festival Soboški dnevi bo v tem poletju potekal že petnajstič, takoj za njim pa se bo začela prireditev Soboško poletje, ki bo letos potekala ob petkih na Trgu kulture od 2. julija do 3. avgusta ter bo obiskovalcem popestrila vroče poletne večere. Letos smo s partnerji poskrbeli še za skupinsko spremljanje svetovnega nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki v času od 11. junija do 11. julija ter svetovnega prvenstva v košarki v Istanbulu, ki bo trajalo od 28. avgusta do 12. septembra, na velikem LED-zaslonu (5x3 metre) na Trgu kulture. Vstop na vse prireditve bo seveda prost, za kar se moram še posebej zahvaliti vsem sponzorjem in donatorjem. Brez njihove pomoči poletno dogajanje ne bi bilo tako pestro in bogato, zato hvala vsem, ki nam vsa ta leta zaupate in s svojim prispevkom Mestni občini Murska Soboti kot organizatorici pomagate, da lahko poskrbi za kakovostno vsebino poletnih prireditev.
Vaš župan Anton Štihec
3
MESTNI SVET
Mestni svetniki o zemljiščih,
komunalnih odpadkih in imenovanjih
Peter Peterka
Na junijski seji mestnega sveta so svetnice in svetniki obravnavali dnevni red z 19 točkami. Sprejeli so statutarne spremembe in spremem-be poslovnika ter odločali o stavb-nih zemljiščih, odvozu komunalnih odpadkov in kadrovskih zadevah.
Po sprejetju dnevnega reda in potrditvi zapisnika so bili na vrsti spremembe in dopolnitve statuta ter sprejetje poslovnika. Pri prvem gre za uskladitve s spremembami zakona o lokalni samoupravi in drugimi področ-nimi zakoni, pri poslovniku pa za uradno prečiščeno besedilo, namenjeno predvsem za pregle-dnejše in s tem lažje delo mestne-ga sveta. Oba dokumenta sta bila soglasno sprejeta.
V ponovni prvi obravnavi so razpravljali tudi o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje za vaškim gasilskim domom v Bakovcih. Sprva je bilo na tem območju predvidenih 25 objektov. Razlog za ponovno jav-no razgrnitev in ponovno prvo obravnavo v mestnem svetu je umestitev dodatnih devetih sta-novanjskih objektov v območje obdelave in v manjšem obsegu dodatnih poti k nekaterim no-vim objektom. Tako je sedaj v območje vključeno kar 34 objek-tov. Svetniška skupina LDS je ta projekt označila za pozitiven in smiseln, saj bo omogočal na-daljnji razvoj primestnih naselij. Po besedah Andreja Sajnoviča (LDS) naselje Bakovci, ker ni bilo mogoče urediti ustrezne urejenosti prostorov, ni imelo možnosti za potencialni razvoj. S sprejetjem tega prostorskega načrta pa se bo naselje ponov-no začelo hitreje regenerirati in razvijati, je še povedal Šajnovič
in mestni svet pozval, naj to pri svoji odločitvi upošteva. Predlog je bil v drugi obravnavi sprejet. V nadaljevanju je Milena Vöröš predstavila problematiko o ne-plačevanju občinskih taks za uporabo javnih površin. Povedala je, da »se ugotavlja, da nekateri taksni zavezanci odmerjene ta-kse ne plačajo, kljub temu pa javno površino uporabljajo še naprej. Upravno izvršbo uprav-nih odločb po določbah ZUP opravlja davčna uprava, ki pa je svoje pristojnosti v začetku leta 2010 prenesla na Carinski urad Celje, ki trenutno izvršbo opra-vlja prek transakcijskih računov pri poslovnih bankah dolžnikov, izvršba pa je večinoma neuspe-šna, saj zavezanci na svojih ra-čunih nimajo sredstev«. Iz tega razloga so se v občinski upravi odločili, da bodo poiskali rešitve, ki bodo prispevale k boljšemu in lažjemu plačevanju taks. Prva se nanaša na spremembo pristojne-ga organa, ki opravlja izvršbo, in sicer je to sedaj Carinska uprava (prej pristojen davčni organ). Po novem se za uporabo javnih površin za prireditve spreminja rok plačila občinske takse, ki se mora plačati vnaprej in je pogoj za veljavnost dovoljenja. Prav tako je določeno, da je takšnim zavezancem, ki imajo utemeljene razloge za neplačilo svojih obve-znosti, omogočeno, da občinsko takso odplačajo obročno. Ce ob-činska taksa ni plačana in tudi izvršba po pristojnem organu ni uspešna, je določeno, da bo dovoljenje za uporabo javne po-vršine pristojni občinski organ razveljavil, izvedejo pa se lahko tudi nadaljnji ukrepi v pristoj-nosti občinske inšpekcije.
Nekaj več razprave je povzroči-la dvanajsta točka seje, ki se je nanašala na izvedbo predhodnih postopkov v zvezi z načrtovanim pridobivanjem in razpolaganjem z zemljiščem v neposredni bli-
žini novega doma za ostarele in oskrbovanih stanovanj v Murski Soboti ter zemljiščem v bližini Splošne bolnišnice v Rakičanu. Svetniki iz vrst LDS-a so se usta-vili ob slednjem. Namreč pojavil se je morebitni investitor, ki bi na omenjenem ozemlju zgradil objekt za namene zdravstvenih storitev.
Iz vrst LDS se je oglasil direktor bolnišnice Bojan Korošec, ki je povedal, da je zemljišče pri bolni-šnici tudi v njenem interesu, saj bolnišnica ta prostor potrebuje za nadaljnji razvoj. Kot je povedal, načrtujejo izgradnjo urgentnega centra in nekatere druge dejav-nosti. Andrej Gerenčer (LDS), ki prav tako nasprotuje prodaji par-cele, je ob vsem tem še izposta-vil, da ne nasprotujejo zasebnim investitorjem, vendar naj ta pro-stor rezervirajo za potrebe bolni-šnice. Sprva nekoliko skeptičen do predloga LDS-ovih svetnikov je bil dr. Andrej Horvat (SD), ki se je spraševal, zakaj bi to ze-mljišče prihranili za bolnišnico in ali ima ta pripravljen kakšen razvojni načrt. Koroščev kratek odgovor se je glasil: »Bolnišnica ima pripravljen osemletni načrt.« Svetniki so odločili, da zemljišče prihranijo za potrebe rakičanske bolnišnice. V primeru zemljišča pri novi enoti Doma starejših Rakičan v Murski Soboti pa so svetniki potrdili začetek izvajanja parcelacije in cenitve.
Svetnice in svetniki so v nadalje-vanju sprejeli sklep o kritju doda-tnih stroškov odvoza odpadkov v Dolgo vas, saj se s 1. februar-jem 2010 zaradi zapolnitve od-lagalnega polja na odlagališču v Puconcih odpadki odvažajo na odlagališče v Dolgo vas. V tem času so nastali dodatni stroški, ki jih izvajalec zbiranja in od-voza komunalnih odpadkov ne more pokriti v okviru obstoje-čih cenovnih razmerij, zato se za pokritje teh stroškov, ki za en
4
MESTNI SVET
odvoz znaša 71,33 evrov brez davka, sredstva zagotovijo iz ob-činskega proračuna. Tako znaša skupni znesek stroškov brez dav-ka 13.124,73 evrov.
Mestni svet je pozdravil tudi pro-jekt »V boj proti plastenkam« po sistemu rumenih vreč. V dogo-voru z Mestno občino Murska Sobota se bo s 1. julijem 2010 pričela izvedba zbiranja embala-žnih materialov od vrat do vrat na območju celotne Mestne občine Murska Sobota. Projekt bo trajal štiri mesece oziroma do vključitve te storitve v ceno storitve zbiranja in odvoza ko-munalnih odpadkov. Urnik od-voza embalažnih materialov bi bil vsakih 14 dni v stanovanjskih stavbah mesta Murska Sobota, enkrat mesečno pa pri indivi-
dualnih hišah v mestu Murska Sobota ter v primestnih naseljih. Gospodinjstva bi prejela dve približno 120-litrski prozorni vreči na mesec. Mesečni stroški za gospodinjstvo so ocenjeni na 0,9573 evra, k ceni pa je tre-ba prišteti še davek na dodano vrednost. Tako štirimesečna iz-vedba projekta brez davka stane 28.186,76 evra. Sredstva za iz-vedbo tega poskusnega pilotne-ga projekta se bodo zagotovila iz občinskega proračuna. Direktor družbe Saubermacher-Komunala Drago Dervarič je predstavil re-zultate istega projekta, ki ga iz-vajajo v eni izmed sosednjih ob-čin. Povedal je, da so »rezultati projekta zelo pozitivni. V šestih mesecih smo zbrali 20.040 kilo-gramov plastenk. Analiza ankete
na vzorcu 186 gospodinjstev v Občini Beltinci, ki smo jo izve-dli v septembru 2009, kaže, da si 88 odstotkov gospodinjstev želi nadgradnjo zbiranja plastenk v vrečah«. To pomeni, da bodo lah-ko v prozorne vreče, v katerih so doslej zbirali izključno plastenke, odlagali tudi druge embalažne materiale, npr. plastične vrečke in folije. Župan Anton Stihec, ki projekt prav tako pozdravlja, je povedal, da bo v črnih posodah znatno manj tovrstnih odpadkov. Poskusno obdobje postavlja nove standarde, ki jih zahteva zako-nodaja. Po zaključku projekta se bo vsak občan sam odločil o velikosti posode in času odvo-za, odločitev pa vplivala tudi na ceno odvoza smeti, je še povedal Stihec.
Pri točki o kadrovskih zadevah so bila aktualna imenovanja. Tako so štirje predstavniki usta-novitelja v svetu zavoda Zavod za kulturo, šport in turizem po-stali mag. Nataša Horvat, Geza Kišfalvi, Zoran Kos in Ludvik Zelko. Suzana Fartelj Utroša, profesorica razrednega pou-ka, še naprej ostaja ravnateljica Osnovne šole II Murska Sobota, Erna Lukač, profesorica klavir-ja, pa ravnateljica Glasbene šole Murska Sobota. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je svojo odločitev utemeljila z mnenjem, da delo obeh ravnateljic ocenjuje kot uspešno, šoli pa uživata ugled tako v ožjem kot tudi širšem prostoru.
Svetniške pobude,
županovi odgovori
Ivanka Cifer
Na 29. seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki je bila 3. junija 2010, so bili podani naslednji predlogi oz. pobude:
Mag. Nataša HORVAT
je izpostavila, da se žal naša družba stara. Veliko zaposlenih ima doma starše ali starejše sorodnike, za katere skrbijo. Ko so v službi, nimajo organi-ziranega varstva oziroma možnosti za zagotovitev oskrbe ljudem, ki so takrat ostali sami doma.
Znajti se morajo vsak po svoje. Zanima jo, kdaj bo organizirano dnev-no varstvo ali kaj podobnega za ljudi, ki potrebujejo posebno nego. Župan Anton Stihec je odgovoril, da bo v dislocirani enoti Doma starejših v Murski Soboti, na križišču Ulice Staneta Rozmana in Gregorčičeve ulice, dnevni center za starejše občane. Enota je tik pred dokončanjem. Tam bo v omejenem obsegu poskrbljeno za starostnike, tudi kar se tiče dnevnega varstva. Glede na potrebe v prihodnosti bomo morda morali razmisliti tudi o dodatnih možnostih.
Svetnica je še vprašala, kako je s projektom McDonalds v Murski Soboti?
Zupan je odgovoril, da so ga občani o tem že spraševali. Sam je poklical družbo, ki upravlja z restavracijami McDonalds v Sloveniji oz. ki o njiho-vem odprtju odloča. Osebno se je sestal z odgovornimi v Mariboru, da jih prepriča, da pridejo tudi v našo sredino. Odgovorni so mu obrazložili, da je pred nekaj leti bilo za restavracijo McDonalds v objektu na Slovenski ulici (v zgradbi bivše podmornice) že vse pripravljeno. Priprave so napredovale tako daleč, da so že usposabljali ljudi za zaposlitev, a za sam objekt ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, ker je lastnik objekta brez dovoljenja na objektu, ki je kulturno-zgodovinsko zaščiten, zamenjal okna, zaradi česar ni dobil soglasja Zavoda za spomeniško varstvo. McDonalds v tistem
prostoru ni mogel zaživeti, čeprav je bila nameščena celo oprema. Zaradi tega so se takrat umaknili. Zupan je prejel odgovor, da v naslednjih dveh letih v Murski Soboti ne nameravajo investirati niti podeliti franšize, saj se sedaj ukvarjajo z dograjevanjem obstoječih restavracij in predelovanjem v slaščičarno in kavarno McCafe. Pogovori o tej problematiki so torej tekli, saj obstaja nekaj zasebnih interesentov in tudi kakšna občinska lokacija bi bila primerna za izvedbo.
Rudolf HORVAT
je izpostavil, da so ga občani ob akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« spraševali, kaj je on sto-ril Murski Soboti, da edini ob glavni cesti nimajo kolesarske steze. Počutijo se kot drugorazredni občani. To vprašanje je že večkrat postavil. Ob
vseh stranskih cestah se gradijo kolesarske steze, od mostu naprej pa nobena (na Tišinski ulici). Odgovoril je, da bodo verjetno prišli zadnji na vrsto, ker je on pač tu doma.
Zupan je odgovoril, da bo kolesarsko stezo na Tišinski ulici treba vključiti v načrt razvojnih programov oz. proračun za naslednja leta. Do vseh prime-stnih naselij so kolesarske steze urejene, na posameznih odsekih ne povsem zaključene. V naslednjem obdobju se mora izgradnja te kolesarske steze vključiti.
Za ureditev kolesarskega in peš prometa, na celotnem odseku Tišinske, Cankarjeve in Panonske ulice, v M. Soboti, t.j. od obstoječe kolesarke steze za Puščo do obstoječe kolesarske zteze M. Sobota - Rakičan, je v izdelavi projektna dokumentacija, sama izvedba pa bi se naj v skladu z NRP za obdobje 2010-2013 pričela v prihodnjem letu.
5

MESTNI SVET
Anton Tonček KOS
je predlagal, da naj se ponovi razpis, saj v razpi-snem roku ni bil podan nid en predlog za pode-litev nagrad ob občinskem prazniku. Občani pa naj dajo predloge za podelitev nagrad.
Župan je odgovoril, da je bil za podelitev nagrad ob
občinskem prazniku objavljen javni razpis. V času razpisa ni bil podan noben predlog za podelitev občinske nagrade. 0 tem je bilo govora tudi na zadnji politični koordinaciji. Razpis se bo ponovil in bo javno objavljen, vendar s krajšim rokom za posredovanje predlogov (ponovni razpis je objavljen na
str. 25).
Darko RUDAŠ
je izpostavil, da se Krajevna skupnost Pušča že dalj časa srečuje s prostorsko stisko, saj znotraj zazidalnega dela praktično ni nobenega prostora za gradnjo. Romi gradijo hiše izven tega gradbe-nega območja, zato so te gradnje črne gradnje.
Ker nimajo gradbenega dovoljenja, objektov ne morejo priključiti na osnovno komunalno infrastrukturo. Ne glede na to, da so bili zavrnjeni s prostorsko pobudo za širitev naselja, je predlagal, da se postopek obnovi. Ne dolgo je vlada sprejela nacionalni program ukre-pov za Rome, kjer so ti postopki nekako olajšani. Za te postopke so v državnem proračunu zagotovljena sredstva. Predlagal je, da občina ponovno sproži postopek, tudi občinski prostorski načrti tečejo še do konca leta, in da se izkoristi ta priložnost in se to romsko naselje zaokroži.
Županje odgovoril, da glede možnosti širitve naselij nihče ni bil zavrnjen, res pa je, da je občinska uprava v postopku sprejemanja OPPN morala poslati vse predloge za širitev vsem ministrstvom. Ministrstvo za kmetijstvo je tisto, ki običajno odloča. Za nekatere širitve je občina dobila negativno mnenje, saj Ministrstvo za kmetijstvo ne dovoli, da bi se območja pozidave širila. Zadeva še ni zaključena. Občina je dobila prve smernice, OPPN mora biti razgrnjen še mesec dni, v tem času bodo podane pripombe. Torej še nič ni zamujenega. Glede na to, da obstajajo določena sredstva prav za romsko skupnost oziroma ureditev bivanjskih razmer, pa moramo takrat, ko bodo podajali smernice na Ministrstvu za kmetijstvo, na to spomniti, saj drugače nimamo možnosti tistih sredstev izkoristiti. Občina je enakega mnenja kot svetnik.
Svetnik Rudaš je še predlagal, da naj se pristopi k popisu črnih gra-denj v romskem naselju. Znotraj romskega naselja je namreč nekaj črnih gradenj, ki se ne morejo priključiti na električno in vodovodno omrežje.
Župan se je strinjal s popisom črnih gradenj. Marsikateremu iz romskega naselja, ki se je obrnil na župana, Elektro Maribor ne more priključiti ele-ktrike, saj gre za črno gradnjo. Za priključitev elektrike je pač treba imeti veljavno gradbeno dovoljenje. Postopek legalizacije črnih gradenj je določen z zakonom in ga lahko na upravni enoti sproži vsak posameznik. Doslej je občina z Elektrom Maribor, kar se tiče plačevanja elektrike in podobnih zadev, vedno našla skupni jezik. Elektro Maribor načrtuje izgradnjo nove transformatorske postaje, prav tako bodo na svoje stroške zamenjali vse števce na stanovanjskih hišah v naselju Pušča, in sicer bodo namestili digitalne, da bodo potem lahko na daljavo popisovali porabo električne energije.
Mag. Brigita PERHAVEC je dejala, da je od kolega Tončka Kosa izvedela, da se pričenja projekt »Občina po meri invalidov«, za kar se že ustanavlja odbor. V Zdravstvenem domu Murska Sobota ni poskrbljeno za invalide, saj v glavnem objektu ni dvigala, kar je nesprejemljivo,
saj si ljudje že v stanovanjskih hišah urejajo dvigala. Temu odboru je dala pobudo, da se to uredi, če te pobude ni iz Zdravstvenega doma. Zupan je odgovoril, da se tudi občina priključuje projektu »Občina po meri invalidov« in bo sodelovala pri ustanovitvi odbora. Vsako leto so v občinskem proračunu predvidena sredstva za sofinanciranje določenih investicij v Zdravstvenem domu. V letošnjem letu je predvidena nabava novega reševalnega vozila in novega zobozdravstvenega aparata. Če bi s strani Zdravstvenega doma bil dan predlog za vgradnjo dvigala, kar bi bilo umestno, potem bi ga sofinancirali. Investicije sofinancira država, Mestna občina Murska Sobota in Zdravstveni dom dodata svoj delež, ostale občine pa investicij ne sofinancirajo.
Svetnica je še izpostavila, da je del parkirišč pri Zdravstvenem domu, kjer ni označena modra cona, vedno zaparkiran. Enako velja za modro cono. Pred kratkim jo je poklical občan, operiran na hrbtenici, ki je moral parkirati pri vojašnici in z berglami iti do Zdravstvenega doma. Župan je odgovoril, da želi občina urediti dodatna parkirišča. Modra cona je urejena ravno iz razloga, da lahko na teh parkiriščih čim več ljudi začasno parkira. Preverili bodo, ali je možno v neposredni bližini urediti dodatna parkirišča, seveda pa je treba upoštevati lastništvo zemljišč.
Mag. Perhavec je še izpostavila, da se bodo na Slovenski ulici posta-vljali kioski, paviljoni, vsi pa govorijo o tem, da to ni v redu. Ker v štirih letih mandata svetniki niso dali pobude, jo danes daje ona, da naj se pristopi k spremembam tega prostorskega akta oz. OPPN v tistem delu, ki se nanaša na Slovensko ulico. Na tej lepi, široki ulici naj se ti kioski ne postavljajo, saj ljudje pravijo, da preprosto tja ne sodijo. Zupan je odgovoril, da bo predlog za spremembo ureditve Slovenske ulice (glede postavitve paviljonov) proučen. Zaenkrat je zadeva tam pripravljena. Če pa bo takšna želja, bo to spremenjeno.
Elizabeta ROŽMAN
je vprašala, kdaj bo dokončno urejena kolesarska steza med Mursko Soboto in Markišavci na delu do Ledave?
Zupan je odgovoril, da bi kolesarsko stezo do Markišavcev čez Ledavo občina uredila že v letošnjem
letu, če bi uspela dobiti pozitivno soglasje s strani Agencije RS za varstvo okolja. Občina je most čez Ledavo želela vključiti tako, da bi bil neposre-dno ob obstoječem mostu, hkrati pa bi tudi zaprli jarek, ki teče vzporedno s kolesarsko stezo, saj ob visokem vodostaju Ledave voda teče po tem jarku in poplavi del kolesarske steze. Zato so želeli jarek zapreti, do jarka pa bi postavili protipovratno loputo, da bi iz jarka voda lahko tekla v Ledavo, nazaj iz Ledave pa ob visokih vodah ne. Ampak stališče agencije je, da je celotno območje poplavno območje, ki mora imeti rezervat v primeru zelo visokih voda, saj se voda mora nekje izliti; zato ne dovolijo protipovratne lopute. Zaradi tega so se projekti morali popravljati.
Svetnica je še vprašala, kdaj bo urejena Kroška ulica? Na mostu je že tri leta luknja, nekdo pa je iz objestnosti odstranil varovalno mrežo. Sicer je postavljen znak, ki na nevarnost opozarja, vendar je stanje nespremenjeno že kar nekaj časa.
6
WWW.MOBITEL.SI
7
MESTNI SVET
Župan je odgovoril, da bo na luknjo ob mostu na Kroški kolesarski stezi občina opozorila izvajalca, dajo naj čim prej sanira.
Svetnica je izpostavila tudi Kološevo ulico, ki nima urejene ceste. Župan je odgovoril, da je bila ureditev Kološeve ulice predvidena v prvem proračunu v decembru 2009, ki ni bil sprejet. Pripravljena je bila novela proračuna, kjer so bile investicije zmanjšane za 750.000 evrov, saj svetniki niso sprejeli predloga po večji možnosti zadolžitve. Kasneje je bil ta predlog izločen. Projekti so pripravljeni, mogoče bo ta uvrščen v rebalans proračuna ali pa bo v proračunu za naslednje leto (ureditev asfaltne prevleke in rob-nikov, ostalo je narejeno).
Svetnica je še izpostavila, da je izhod s Stare ulice na Cankarjevo nepregleden, ker ima stanovalec v bližini visoko živo mejo. Ogroženi so pešci, ki ne vidijo, če prihaja avto iz Stare ulice. Pločnik je tu urejen, vendar pešci in kolesarji prosijo, da naj se lastnika zaprosi za znižanje žive meje.
Župan je dejal, da izhod s Stare ulice na Cankarjevo ulico res ni pregle-den; občina bo obvestila lastnika, da zniža živo mejo tako, da bo izhod preglednejši.
Elizabeta Rožman je prenesla še vprašanje posameznikov iz Razlagove ulice, ki so jo vprašali, ali bi se lahko zelenica med bloki z nekaj dre-vesi, igrali in klopmi skrajšala, ker se bodo razširila parkirna mesta. Želijo odgovor, pravijo pa, da vsak hoče parkirati pred svojimi vrati, čeprav tu ni stanovanj, ki bi jih lahko kupili. Na drugi strani, proti individualnim hišam, je velik parkirni prostor, ki je velikokrat prazen. Župan ni seznanjen s pobudo, da bi se na račun zelenice med bloki v Razlagovi ulici širila parkirišča. Župan meni, da je tam ob cesti dovolj parkirišč, zelenice bi za ta namen bilo škoda.
Marko MARTINUZZI
je zastavil vprašanje županu, ki ga je postavil že na zadnji seji in ki se je nanašalo na snemanje filma v okviru projekta »3Parki«. Svetnik je menil, da je bil takrat morda premalo natančen, da bi dobil tudi natančen odgovor, zato vprašanje zastavlja
nekoliko drugače. Občina, ki mora pri naročanju blaga in storitev spoštovati Zakon o javnem naročanju, je k snemanju 15-minutne-ga filma povabila tri ponudnike, bolj ali manj neznane samostojne podjetnike. K sodelovanju pa ni povabila uveljavljenih televizijskih snemalnih studiev s tradicijo, ustreznimi referencami ter izpolnje-nimi kadrovskimi in tehničnimi pogoji. Sam jih poimensko ne bi navajal, sta pa dva prisotna in snemata sejo. Ponudbo sta oddala le dva ponudnika, ki imata sedež na istem naslovu in sta celo brata. Dejstvo, da razpis ni bil objavljen na občinski spletni strani in da je posel brez ustreznih referenc dobil brat neposrednega konkurenta, ima za posledico zelo visoko ceno ter zbuja dvom v korektnost in transparentnost izbire izvajalca ter gospodarno porabo javnih sredstev. Občina je s svojim ravnanjem omogočila, da je posel dobil ponudnik, ki je moral večino prejetih sredstev zaradi tehničnih in strokovnih pomanjkljivosti nameniti podizvajalcem. Sam se sprašuje, ali ne gre tu za klientelizem? Zupana sprašuje, kdo je odobril plačilo zneska v višini 26.300 evrov, kar recimo znaša skoraj polovico povprečnega stanovanja, za 15-minutni film. Po dostopnih informacijah bi se dalo tak film posneti za tri- do štirikrat ceneje. Zakaj se vabila niso poslala vsem uveljavljenim televizijskim in snemalnim studiem v okolici? Zakaj naročilo ni bilo objavljeno na občinskem spletnem portalu? Ali župan meni, da si Mestna občina Murska Sobota lahko
privošči, da za minuto filma plača skoraj dva tisoč evrov, za kar mora povprečni občan delati najmanj dva meseca? Ali župan, ki se tako rad zavzema za Murine delavce, meni, da je njihovo delo tako ničvredno, da morajo ti za enako vsoto, kot jo dobi neznani podjetnik za 13 minut filma o drevesih v parku, delati pet let? Zakaj župan ni, kot mu to omogoča Zakon o javnem naročanju, poslal oz. neposredno povabil k oddaji posla MIKK-a kot javnega zavoda, gre za t. i. »in house« naročilo? Tako bi župan po eni strani razblinil dvome o tran-sparentnosti izbire izvajalca, po drugi pa elegantno rešil probleme s pomanjkanjem sredstev za delovanje MIKK-a, na kar je mag. Gujt opozarjal na eni od prejšnjih sej.
Župan je odgovoril, da je svetnik Martinuzzi očitno zelo obremenjen z žu-panom in, daje ponovil vprašanja, kijih je postavil na prejšnji seji. Povedal je, da župan ne vodi postopkov zbiranja ponudb javnega naročanja, ampak ima občina strokovne službe in nekoga, ki vodi te strokovne službe. Na vprašanje je že bil podan pisni odgovor, ki ga je župan prebral: »Razvojni center Murska Sobota je partner številka štiri v projektu »3Parki-3Park«, kjer sodeluje kot tehnični koordinator projekta. Javna naročila izvaja za svoj sklop predvidenih storitev in investicij vsak partner sam. Razvojni center Murska Sobota v sklopu projekta koordinira delo na projektu, skrbi na stik s skupnim tehničnim sekretariatom ter pomaga pri pripravi posameznih poročil partnerjev in pripravlja skupno poročila.« V sklopu projekta »3Parki-3Park«je 95 odstotkov vseh sredstev evropskih sredstev, delež občine zajema pet odstotkov in davek. »Ena od projektnih aktivnosti je promocijsko-doku-mentarni film o parkih, katerega nosilec izvedbe je Mestna občina Murska Sobota. Izvajalec je bil po naših informacijah izbran na podlagi Zakona o javnem naročanju in na podlagi najugodnejše ponudbe ter drznosti ideje in pristopa, ki je bil ponujen. Mestna uprava je 31. julija 2009 za ponudbe zaprosila tri ponudnike. Dva sta ponudbi oddala, oba pa stanujeta na istem naslovu, ampak imata vsak svoje podjetje. Na podlagi pridobljenih ponudb je bil izbran tisti, ki je bil najugodnejši.«
Ne more biti izbran tisti, ki ni dal ponudbe. Koga se prosi za oddajo ponudbe, pa je povsem prosta odločitev tistega, ki pripravlja razpis. Ali je film strokov-no ali nestrokovno narejen, bodo odločali tisti, ki se na to razumejo; enako tudi o tem, ali je cena prava ali ni. Zadevo pregleduje tudi Nadzorni odbor Mestne občine Murska Sobota. Verjetno so podrobnosti, ki jih poznate, prišle od članov nadzornega odbora, saj je eden od članov nadzornega odbora v konkurenčnih podjetjih, kijih navajate. Film si bodo imeli možnost ogledati občani in svetniki in bodo sami presodili, ali je cena, ki ste jo povedali in o njej govorili s primeri preračunavanja, primerna. Film se je snemal nekaj mesecev, saj je v filmu prikazan park v štirih letnih časih, in traja več kot 15 minut. Svetniki si bodo film ogledali medprvimi na slavnostni seji 16. julija, nakar bodo lahko sami ocenili, ali je prav ali ne, da se je k temu projektu pristopilo. Župan ne pristaja na neumestne primerjave glede tovarne Mura in njenih delavcev.
Terezija GRUŠKOVNJAK BRATINA
je delno odgovorila svetnici Perhavčevi v zvezi z dostopom za invalide v Zdravstvenem domu v Murski Soboti. Invalidi imajo dostop na pljučni dispanzer, v pritlično zgradbo splošne ambulante, laboratorij, zobno ambulanto in dermatološko
ambulanto, je pa dejansko problem splošna ambulanta v prvem nadstropju. O dvigalu so razpravljali lani ali predlani. Dana je bila pobuda v mestnem svetu in nekdo iz občinske uprave si je že prišel pogledat, kje naj bi vgradili dvigalo. Kako daleč je postopek, ne ve. Trenutne finančne razmere v Zdravstvenem domu so take, da Zdravstveni dom tega verjetno sam ne bi zmogel financirati.
8
AKTUALNO
Komasacija
v Bakovcih in Krogu
Silvija Kouter
Po nekajletnih pripravah in dveh letih intenzivnih del pri izvedbi koma-sacijskega postopka v Bakovcih in Krogu na približno tisoč hektarjih kmetijskih zemljišč se počasi pribli-žuje zaključek izvedbe komasacije.
V	maju 2010 sta bila končana razgrnitev in usklajevanje projek-ta nove razdelitve zemljišč. Na podlagi sklepov Upravne enote Murska Sobota, ki vodi komasa-cijska postopka, so bili izvedeni nekateri popravki elaborata nove razdelitve zemljišč in Upravna enota Murska Sobota je izvajalcu geodetskih del, Geodetski družbi Ljubljana, prižgala zeleno luč, da začne z izdelavo končnega elabo-rata komasacijskega postopka v Bakovcih in Krogu.
V	juniju bo Geodetska družba Ljubljana pripravila vse potreb-no, da bodo lahko mesec zatem izvedli zamejničenje novih par-cel v naravi. Z mejnimi zname-nji bodo na terenu označili potek novih parcelnih meja. Vsi lastni-ki zemljišč na komasacijskih ob-močjih bodo pisno povabljeni na teren, kjer jim bodo predstavniki Geodetske družbe Ljubljana po-kazali dodeljene parcele.
Nato bo v avgustu izvajalec del končal vsa dela na komasacijskih
območjih in elaborat komasaci-je predal Upravni enoti Murska Sobota, Območni geodetski upravi Murska Sobota in Mestni občini Murska Sobota.
Na podlagi predanega elaborata komasacije bo Upravna enota Murska Sobota pripravila od-ločbo o novi razdelitvi zemljišč, ki jo bo poslala vsem lastnikom zemljišč. Z odločbo bodo vsi la-stniki zemljišč seznanjeni z vse-mi podatki o novo dodeljenih parcelah.
Vzporedno z zaključnimi deli komasacije v Bakovcih in Krogu, ki jih izvaja Geodetska družba Ljubljana, pa se Mestna občina Murska Sobota intenzivno pri-pravlja na izvedbo izgradnje no-vih poti in sanacije starih poti, ki z novo ureditvijo komasacijskih območij ne bodo več potrebne. Investicija v izgradnjo novih poti in razgradnjo oziroma sanacijo starih poti bo za Mestno občino Murska Sobota velik finančni za-logaj, saj bo znova treba izdelati
približno sedem kilometrov no-vih poti in sanirati približno 5,5 kilometra obstoječih. Poleg vsega navedenega pa bo treba izvesti tudi potrebna agromelioracij-ska dela na obeh komasacijskih območjih. Lastniki obstoječih parcel bodo morali do prehoda v novo stanje odstraniti zarasti ali pa se z novimi lastniki dogovori-ti, da zarasti lahko ostanejo. Ge lastniki obstoječih parcel zarasti ne bodo sanirali, bo to opravila mestna občina in starim lastni-kom izstavila račun za opravljeno delo.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je Mestna občina Murska Sobota že do sedaj morala prispevati proračunska sredstva za izvedbo komasacijskega postopka v višini dvajsetih odstotkov pogodbene vrednosti za pokritje stroškov DDV.
Podvoz na Lendavski ulici
v kratkem odprt za promet
Karlo Vratarič
Dela na Lendavski ulici so zaklju-čena, trenutno je vložena zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja na Upravni enoti Murska Sobota. Če so dela opravljena v skladu s pro-jektno dokumentacijo, bo otvoritev podvoza konec tega meseca ali v začetku julija.
Gradnja podvoza pod železniško progo na Lendavski ulici ter kro-žišča, ki spaja Lendavsko ulico z Industrijsko ulico, je konča-na, na otvoritev pa bo treba še malo počakati. »Datum otvoritve križanja in krožnega križišča na Lendavski cesti v Murski Soboti še ni znan, saj se po Zakonu o graditvi objektov nov objekt sme uporabljati, ko je zanj izdano uporabno dovoljenje. Zahtevek za izdajo uporabnega dovoljenja je bil na Upravno enoto Murska Sobota kot pristojnemu organu poslan 28. maja. Uporabno do-voljenje bo tako izdano po opra-vljenem tehničnem pregledu in odpravi morebitnih napak,« po-
jasnjujejo iz Direkcije Republike Slovenije za ceste, ki je investitor projekta.
Za tretjo etapo gradnje, ki je potekala od prvega junija lani, je bilo treba odšteti 5.050.000
evrov, od tega je 85-odstotni de-lež vrednosti investicije sofinan-ciral Evropski sklad za regionalni razvoj, približno sedem odstot-kov sredstev je prispevala mestna občina, preostalo pa država.
9
AKTUALNO
Poskusni pilotski projekt zbiranja embalažnih materialov
po sistemu od vrat do vrat s t. i. rumeno vrečo
Barbara Flisar
Da bi zmanjšali količino preostankov mešanih komunalnih odpadkov, ki so namenjeni odlaganju na odlagališču, bomo v Mestni občini Murska Sobota s 1. julijem 2010 uvedli sistem zbi-ranja odpadne embalaže v sklopu poskusnega pilotskega projekta zbi-ranja embalažnih materialov po sis-temu od vrat do vrat s t. i. RUMENO VREČO, s katerim želimo povečati ločevanje na izvoru in uporabnikom približati ločeno zbiranje odpadkov.
Sistem je ekonomsko, socialno in ekološko privlačen tako za upo-rabnika kot izvajalca javne službe. Sedanji sistem ločenega zbiranja odpadkov na zbirnih mestih oz. ekoloških otokih in v zbirnih centrih ni tako učinkovit, kot bi si želeli. Dodatnim investicijam navkljub se stanje bistveno ne bo
izboljšalo, če ne bomo poskrbeli za ločeno zbiranje odpadkov na samem izvoru.
Rumena vreča je uspešen pilotski projekt, ki se izvaja v več občinah po Sloveniji. Namenjen je zbira-nju odpadne embalaže, v katero lahko odložimo tisto embalažo, ki nam ostane, ko odstranimo ali porabimo vsebino (plastenke pijač, konzerva vložene zelenjave ali paštete, tuba paradižnikove mezge, škatlica vatiranih palčk za čiščenje ušes ipd.). Torej vso manjšo embalažo lahko zbiramo v rumeno vrečo, vendar je pri tem zelo pomembno, da embalažo sti-skamo in s tem zmanjšamo njeno prostornino, da v vreče zberemo čim večjo količino ločeno zbrane embalaže. Obstaja le ena izjema, in to je steklena embalaža, ki je v rumeno vrečo ne odlagamo iz varnostnih razlogov, saj bi se steklo med prevozom lahko razbilo in bi
vrečo raztrgalo. Z uvedbo novega sistema bodo vsa gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota zbi-rala embalažo v omenjene vreče. Vsako gospodinjstvo bo mesečno prejelo dve prosojni 120-litrski vreči skupaj z navodilom za zbira-nje odpadne embalaže in urnikom odvoza. Ko bo gospodinjstvo vrečo napolnilo, jo zaprete s trakom in postavite na določeno odjemno mesto na predviden dan odvoza. Cilj uvedbe rumene vreče je, da se zmanjša količina komunalnih odpadkov, ki so namenjeni odlaga-nju, saj vsi opažamo, da so računi za ravnanje z odpadki zelo narasli, kar je posledica dragega odlaganja odpadkov na odlagališču. Rezultati sortirnih analiz kažejo, da je med mešanimi komunalnimi odpadki, ki so namenjeni odlaganju, tudi do 43 odstotkov plastike, od katere glavnino predstavljajo plastenke. Z ločenim zbiranjem odpadkov
bomo povzročili manj mešanih komunalnih odpadkov, ki gredo v odlaganje, kar pomeni posledič-no manjši račun na koncu mese-ca, saj se ločeno zbrani odpadki ne odlagajo. Prav tako se predvsem v poletnih mesecih poveča količina embalažnih materialov na zbirnih mestih oz. ekoloških otokih, kjer se zabojniki za ločeno zbiranje zelo hitro napolnijo, saj občani večinoma embalaže ne stisnejo. V obdobju štirih mesecev (do 31.10. 2010), dokler bo trajal poskusni pilotski projekt, želimo ločeno zbiranje odpadkov približati vsa-kemu uporabniku v Mestni ob-čini Murska Sobota in zagotoviti zmanjšanje mešanih komunalnih odpadkov na odlagališčih in tudi zmanjšanje ločenih frakcij na eko-loških otokih. Želimo, da bi tak sistem zbiranja odpadkov postal dobro uveljavljen standard v naši občini.
Radgonske gorice d.d.
Jurkovičeva 5, 9250 Gornja Radgona
10
AKTUALNO
Gradnja Centra starejših Murska Sobota v zaključni fazi
Gradnja enote Doma starejših Rakičan v Murski Soboti, ki poteka ob križišču ulice Staneta Rozmana in Gregorčičeve ulice je v zaključni fazi. Pri gradnji gre za sodelovanje štirih partnerjev: Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalid-skega zavarovanja d.o.o., Mestno občino Murska Sobota, Domom starejših Rakičan in Ministrstvom za delo, družino in socialne zade-ve. Na zemljišču je Mestna občina Murska Sobota ustanovila neod-plačno stavbno pravico za gradnjo objekta doma starejših, investitor je Nepremičninski sklad pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja d.o.o., opremo enote doma starej-ših bo financiralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Iz navedenega se, kot prednostni kriterij za sprejem prosilcev v enoto doma upošteva stalno prebivališče prosilcev v Mestni občini Murska Sobota. Enota doma v Murski Soboti bo spadala pod okrilje javno socialno varstvenega zavoda Doma starej-ših Rakičan. Poleg institucionalnega varstva bo enota doma nudila tudi drugo alternativno obliko varstva starejših oseb v okviru dnevnega varstva. V pritličju bo lociran dnev-ni center, namenjen za izvajanje dnevnega varstva za 15 oseb oz. starostnikov.
V	pritličju enote doma je am-bulanta, prostor za fizioterapijo, delovno terapijo, jedilnica in ku-hinja za razdeljevanje hrane, ki se bo pripravljala v matičnem domu v Rakičanu. V treh etažah so sobe za stanovalce. Skupaj bo na vo-ljo 66 postelj, od tega 24 enopo-steljnih, 18 dvoposteljnih, 3 sobe pa bodo izdelane kot apartmaji. Cena socialnovarstvenih storitev oz. oskrbnega dne bo primerljiva s cenami novozgrajenih domov v Pomurju. Soglasje na predlagano ceno, ki je še v postopku izra-čuna, poda Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v skla-du s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno var-stvenih storitev.
V	neposredni bližini je objekt z 21 oskrbovanimi stanovanji za starejše. Najemodajalec je Nepremičninski sklad pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja d.o.o.. Najemniki oskrbovanih stanovanj bodo lahko proti plačilu naročili dodatne stori-tve Doma starejših Rakičan po svojih potrebah (npr. prinašanje hrane, pranje, likanje,...). Objekt bo predvidoma do-končan in na voljo za uporabo v jesenskih mesecih 1. 2010. Lokacija enote doma omogoča hiter dostop do samega središča mesta Murska Sobota. V zadevi pridobitve in ureditve zelenih površin okrog objekta enote doma z Mestno občino Murska Sobota, potekajo pogovori. V so-delovanju z županom Antonom Stihcem je bil že opravljen ogled parcel, ki ležijo ob objektu enote doma v Murski Soboti, katere so večinoma v lasti Mestne občine Murska Sobota oz. v lasti Javnega stanovanjskega sklada.
Razlog: na obstoječi parceli na kateri se nahaja stavba, ni zelenih površin, zato smo s strani Doma starejših Rakičan zaprosili, da bi se del teh parcel predal v upo-rabo za namene enote v Murski
Soboti. Župan Anton Štihec se je ob ogledu strinjal s tem pre-dlogom in upamo, da ga bodo podprli tudi pristojni organi ob-čine. V kolikor bo prišlo do reali-zacije, bo zagotovljeno bodočim stanovalcem prijetno počutje tudi zunaj doma. Zelene površi-ne bi bile odmaknjene od ceste, na katerih bi se uredila zelenica, zasadila bi se drevesa, uredila sprehajalna pot,... S tem bi se ustvaril prostor za prijetna dru-ženja in aktivnosti zunaj objekta, v katere bi se lahko vključevali tudi stanovalci, ki rabijo pomoč druge osebe, prav tako njihovi sorodniki, prijatelji.
Pred nami je izziv, gre za kvaliteto bivanja starostnikov. Izpolnjuje pa se tudi dolgoletna želja me-ščanov mesta Murska Sobota, da bodo tudi v starosti bivali v okolju, kjer so preživeli večino svojega življenja.
Vse tiste prosilce, ki ste že od-dali prošnjo za sprejem in ste uvrščeni na informativno listo, obveščamo, da boste pravočasno obveščeni glede dopolnitve pro-šnje in seznanitve z možnostjo sprejema. Za vse ostale prosilce, ki bi želeli sprejem, lahko obraz-ce za sprejem v domsko varstvo najdete na spletni strani Doma starejših Rakičan: www.ds.-ra-kican.com ali osebno v Domu starejših Rakičan.
Za vse informacije smo vam na voljo tudi na telefonski številki 02/532 16 30; socialna služba, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure.
Marta FERENCEK, Dom starejših Rakičan
CENTER STAREJŠIH MURSKA SOBOTA
11
AKTUALNO
Z akcijo »Pomagajmo vsi - pomagajmo si« do sredstev za magnetno resonanco
Karlo Vratarič
Splošna bolnišnica Murska Sobota je prvega junija začela akcijo »Pomagajmo vsi - pomagajmo si«, s katero bodo zbirali donacije za nakup magnetne resonance. Zbrati želijo desetino sredstev, ki jih potre-bujejo za nakup naprave in prede-lavo prostora.
Vrednost nakupa magnetne resonance skupaj s predelavo prostora in stroški vzdrževanja je 1,2 milijona evrov. Četrtino oziroma 300 tisoč evrov bo pri-spevalo Ministrstvo za zdravje, za del bodo najeli dolgoročni kredit, deset odstotkov oziroma 120 tisoč evrov pa želi Splošna bolnišnica Murska Sobota zbrati z donacijami. Po besedah direk-torja bolnišnice Bojana Korošca bo pridobitev magnetne reso-nance omogočala boljšo dia-gnostiko in kakovost zdravljenja, učinkovitejše odkrivanje bolezni, skrajšanje čakalnih vrst in zmanj-šanje stroškov za bolnike, saj se ti zdaj morajo voziti na preiskave v Maribor ali Ljubljano. Magnetna resonanca je tehnika slikanja notranje zgradbe telesa z uporabo tako imenovanega magneta, radijskih valov in ra-
čunalnika, naprava pri delovanju ne uporablja rentgenskih žarkov in po do sedaj zbranih podatkih ni zdravju škodljiva. Aparatura za magnetno resonanco bo v bolni-šnici nameščena v 180 dneh po podpisu pogodbe, tako da bi na-pravo lahko začeli uporabljati že septembra, z njo pa bodo letno opravili okoli dva tisoč preiskav. Za zbiranje donatorskih sredstev
za nakup nujno potrebne napra-ve je murskosoboška bolnišnica odprla poseben sklic v okviru transakcijskega računa: 01100-6030278282, sklic 00-922024, s pripisom »Za magnetno resonan-co«. V sklopu zaključka zbiranja donacij bodo v drugi polovici avgusta na rakičanskem letališču organizirali tudi velik koncert s spremljevalnimi dogodki.
12
Avto Rajh d.o.o.
TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE SVET VODNIH UŽITKOV IN DOŽIVETIJ
AKTUALNO
Na dobrodelnem koncertu
zbrali tisoč evrov za murskosoboško bolnišnico
Karlo Vratarič
Na Ekonomski šoli Višji strokovni šoli Murska Sobota so v začetku junija pripravili dobrodelni koncert, ki je nastal v sklopu predmeta tr-ženje kot učni projekt z naslovom »Ka se v Prekmurju špila gnes den«. Izkupiček od prodaje vstopnic in zbrane donacije so dali za nakup magnetne resonance.
Štirinajst študentov prvega le-tnika Višje strokovne šole pod mentorstvom Zdenke Boltavzer je pri predmetu trženje od marca naprej pripravljalo učni projekt »Ka se v Prekmurju špila gnes den«. Po teoretičnem delu, kjer so določili cilje, naredili raziska-vo trga, swot analizo, strategijo trženja in načrtovanje koncerta, so včeraj slednjega izvedli tudi v praksi. Cena vstopnic v pred-prodaji je znašala dva evra, pred prireditvijo pa tri evre, izkupiček pa je šel v dobrodelne namene. S prodanimi vstopnicami in s pomočjo donatorjev so študenti zbrali kar tisoč evrov, ki so jih na-menili Splošni bolnišnici Murska Sobota za nakup magnetne reso-nanca. »Vesela sem in ponosna, da se je ta projekt zaključil tako kot se je. Zahvala gre predvsem študentom, ki so svoje obvezno-sti prejeli silno odgovorno, bili so delu pripadni, počutili so se kot odrasli, ki že vstopajo v ži-vljenje in morajo pokazati vse kar znajo in zmorejo. Ni bili lahko, ni bilo enostavno, ampak bilo je podjetno. Zmogli so, ker so si tega želeli,« je po prireditvi povedala mentorica pri projektu Boltavzerjeva.
Za ogrevanje sta poskrbeli Janja Vlaj in Maja Mörec s harmoni-ko, sledila sta nastopa Moire in Emine. Nato so na sceno stopili podokničarji Alfa samci, učen-ci Glasbene šole Beltinci, mla-di bobnar Nino Celec, Tomaž Rauch in skupina Statim. Za vrhunec dobrodelnega koncer-ta pa so poskrbeli Nika Zorjan, kitarska delavnica Prvi prijem, skupina Blind 4 Destiny in pred-vsem v odsotnosti Lange njihov podmladek. Ce so vsi nastopa-joči zaigrali le pesem ali dve, je Mala Langa »na odru« vztrajala in navduševala skozi pet pesmi. »Študentje naše šole so se tokrat lotili res zahtevnega projekta, o katerem so me obvestili konec marca in vse do danes so potekale
različne aktivnosti, da smo prišli do uspešne zaključka. Lahko smo videli in se tudi prepričali, da so študentje na praktičnem primeru pokazali vso znanje in kompe-tence, ki so si jih pridobili tekom študijskega leta,« je po uspešnem koncertu povedal direktor zavo-da mag. Beno Klemenčič.
Binkoštni piknik
evangeličanske cerkve Murski Soboti
Aleksandra Grah
23. maja je na dvorišču evange-ličanske cerkve v Murski Soboti potekal tradicionalni binkoštni piknik, ki je bil humanitarnega značaja, saj so izkupiček pikni-ka namenili otroškemu oddel-ku Splošne bolnišnice Murska Sobota in materialno ogroženim posameznikom.
Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota že več kot deset let zapored organizira dobrodel-ni piknik ob binkoštnem prazni-
ku, ki je edinstven in predstavlja rojstni dan krščanske cerkve. Glasba je pri tem več kot idea-len spremljevalec te tradicional-ne humanitarne prireditve, zato so tudi letos pripravili bogat kulturni program, na katerem so nastopili mešani pevski zbor Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota, skupina Veter iz Puconcev in mešani pevski zbor Maranatha iz Nuskove.
13
AKTUALNO
Opažanja in ocena hoje
v centru mesta Murska Sobota
Da bi pogledali prometne razmere za pešce v Murski Soboti smo na Centru za zdravje in razvoj izvedli t.i. vvalking audit, kjer smo pogle-dali na prometno situacijo skozi oči pešca kot aktivnega udeleženca v prometu. Peš, opremljeni s papirjem in svinčnikom, se odpravijo po me-stnih ulicah in skozi svoje oči opišejo prometno situacijo pešca. Izbrana lokacija za izvedbo Walking Audita v Murski Soboti je bila Slovenska ulica, tržnica, Zvezna ulica ter Slomškova ulica.
Prijetna izkušnja! Pločniki in poti za peš hojo v Murski Soboti so razpoložljivi in ure-jeni. Določenih območij se je peš potrebno izogniti, ker še promet ni urejen in s tem za pešca tudi ni varen (Zvezna in Slomškova ulica). Ključni pro-blem, ki se je izkazal je nedo-voljeno parkiranje avtomobilov v centru mesta. Parkira se na pločnikih, prehodih, izvozih in zelenicah, kar predstavlja gla-ven problem za pešce. Druga težava, ki smo jo opazili so oglaševalni panoji Citylite na sredi pločnika na Slovenski ulici. Oglaševalni panoji niso najbolje prostorsko umeščeni saj blokirajo pogled na lepo urejeno peš cono in zapirajo pogled na širši del prostora. V veliko primerov smo ugotovili, da bi z majhnimi posegi kot je markiranje ulične razsvetljave
ki omejuje peščevo pot ali obre-zovanje žive meje lahko optično in fizično povečali in olepšali gibanje pešca na pločniku.
Naj zaključimo, da smo za-znali izredno nizko toleranco voznikov avtomobilov glede drugih udeležencev v prome-tu. Področje, kateremu bi v prihodnje morali nameniti več pozornosti.
Ob zaključku smo vsi udeležen-ci soglasno izrazili potrebo, da bi Slovenska bila območje kjer bi promet potekal počasneje in
bi se medsebojno prehajanje in srečevanje med vsemi udeležen-ci prometa dogajalo spontano in mehkeje.
Projekt v Murski Soboti izvaja-mo s podporo Mestne občine Murska Sobota.
Mojca Makovec Haložan, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota Foto: Sonja Vrataric
Hotel Diana
RESTAVRACIJA SKLEJCA
Anton Tonček Kos, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota, je ob 90-letnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije prejel priznanje za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo v korist slepih in slabovidnih. Anton Tonček Kos je kot član upravnega odbora Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije odgovoren za izvajanje programa športno-rekreativne šahovske dejavnosti in kulturne dejavnosti na državni ravni. Za svoje bogato delovanje v korist slepih in slabo-vidnih je prejel mnogo mednarodnih, republiških ter občinskih priznanj. Med drugim je Kos leta 2008 postal tudi častni občan Mestne občine Murska Sobota.
14
AKTUALNO
Dan veteranov
vojne za Slovenijo
Geza Grabar
Mestna občina je v sodelovanju z območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Murska Sobota pripravila slovesnost ob 17. maju -dnevu veteranov vojne za Slovenijo, in 20. obletnici ustanovitve manevr-ske strukture narodne zaščite.
Na prireditvi v grajski dvorani je slavnostni govornik Alojz Steiner, načelnik generalštaba Slovenske vojske, izpostavil vlogo in pomen povezovanja vseh organizacij, ki so se v različnih časovnih obdo-bjih borile za samostojnost naše države, zato ta dan ni bil le pri-ložnost za obujanje spominov na dogodke v naši polpretekli zgo-dovini, pač pa tudi za povezova-nje različnih generacij slovenskih veteranov. Prav na nosilce upora v različnih obdobjih zgodovine lahko po njegovem gledamo kot na zametke slovenskega vojaštva oziroma slovenske vojske.
V nadaljevanju je Steiner izposta-vil specifične okoliščine projekta ustanovitve manevrske strukture narodne zaščite v Pomurju, saj je vladala med temi silami izje-mna enotnost, dosledno pa so se naslonile na strukture terito-
rialne obrambe, milico in ostale obrambne subjekte.
»Danes posebej izpostavljamo enotnost in veličino zavedanja zgodovinskega trenutka. Mladim sporočamo, da nam je uspelo, ker smo verjeli v projekt, ker smo bili enotni in imeli široko podporo med ljudmi.«
Na dogodke, zaradi katerih prav 17. maja praznujemo dan ve-
teranov vojne za Slovenijo, je spomnil župan Anton Stihec, ki se je vsem vojnim veteranom za-hvalil za njihov prispevek v času osamosvajanja in jim čestital za praznik.
V priložnostnem kulturnem programu sta nastopila pevska skupina Prekmurci in Pihalni orkester Murska Sobota.
15
AKTUALNO
Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije na Gimnaziji Murska Sobota
Karlo Vratarič
V drugi polovici maja je na Gimnaziji Murska Sobota potekalo 44. sreča-nje mladih raziskovalcev Slovenije. Ocenjevalci in člani strokovnih ko-misij so morali pregledati kar 209 raziskovalnih nalog in projektov.
Srečanje mladih raziskovalcev je prireditev, ki zajema vse mlade, ki kažejo poglobljen interes za določeno področje znanosti, ki konkretno raziskujejo nek pro-blem in ga v obliki raziskoval-ne naloge predstavijo komisiji in širšemu avditoriju. Namen srečanja je predvsem, da mladi utrdijo zaupanje vase, v svoje delo in razmišljanje, predstavijo svoje zaključke in da lahko svoja mnenja jasno izražajo. Tokrat se je organizator Zveza za tehnično kulturo Slovenije odločil, da bo srečanje potekalo na murskoso-boški gimnaziji. »To je že vaše štiriinštirideseto srečanje. Tisti, ki so sodelovali na prvem sreča-nju, so že ugledne osebnosti na področju znanosti in učitelji, ki
prenašajo znanje na mlade,« je na otvoritvi srečanja dejal občan Murske Sobote in svetovalec za obrambne zadeve v kabine-tu predsednika države Ladislav Lipič.
Za častno pokroviteljstvo sreča-nja sta se odločila tako predse-dnik republike dr. Danilo Turk kot tudi predsednik vlade Borut Pahor. »S tem sta pokazala, da se zavedata pomena znanja, kajti znanje je tisto, na katerem gra-dimo. Znanja so vam mentorji in drugi, ki z vami delajo, dali veliko, v prihodnje pa ga mo-rate povezovati in ga izkoristiti na način, da bodo pred vami uspešne kariere in da vam bo v življenju lepo,« je povedal pred-sednik upravnega odbora Zveze za tehnično kulturo Slovenije dr. Mitja Slavinec.
Prek občinskih, mestnih in re-gijskih srečanj, ki jih je bilo skupno petnajst, je bilo izbra-nih 425 nalog na devetnajstih področjih, ki jih je izdelalo 765 mladih raziskovalcev. Po prvem
ocenjevalnem krogu, v katerem je sodelovalo nad 70 ocenjeval-cev, članov strokovnih komisij, so za predstavitve in zagovore na zaključnem srečanju izbrali 209 nalog in projektov, ki jih je pripravilo 370 mladih razisko-valcev s 76 osnovnih in 49 sre-dnjih šol po Sloveniji ob pomoči 195 mentorjev (80 v osnovnih šolaj in 114 v srednjih). Avtorji in avtorice predstavljenih nalog so se potegovali za zlata in srebr-na priznanja, štiri priznanja pa so prejele tudi murskosoboške osnovne šole. Zlato priznanje
sta za projektno delo o pretoč-ni cevni vodni centrali za reko Muro prejela Dominik Sedonja in Dominik Ficko, ki sta nalo-go opravljala pod mentorstvom Jožeta Horvata s tretje osnovne šole, po eno srebrno priznanje pa sta poleg tretje osnovne prejeli šole še prva in druga.
Prekmurska dijaka
državna prvaka iz matematike
Karlo Vratarič
Na državnem tekmovanju iz mate-matike za srednje šole, ki je aprila potekalo v Mariboru, sta dijaka mur-skosoboške Srednje poklicne in teh-nične šole Luka Adanič in Aleksander Klemenčič postala državna prvaka.
Srednja poklicna in tehnična šole iz Murske Sobote je na letošnjem državnem tekmovanju iz mate-matike dosegla viden uspeh, saj je šolo predstavljalo kar šest pred-stavnikov. Najprej je na šolskem tekmovanju sodelovalo 96 dija-kov, od katerih jih je 31 prejelo bronasto priznanje. Regijskega tekmovanja se je udeležilo 27 di-
jakov — enajst jih je na regijskem osvojilo srebrno priznanje, šeste-  rica pa si je zagotovila nastop na državnem tekmovanju.
V	kategoriji B, kjer tekmuje-jo dijaki srednjih tehničnih in strokovnih šol, je med drugimi letniki Luka Adanič dosegel prvo mesto, David Potočnik je bil če-trti, Aleš Horvat pa enajsti. Med tretjimi letniki je Aleksander Klemenčič osvojil prvo mesto. Vsem omenjenim je bil mentor Franc Kodila.
V	kategoriji C, kjer tekmujejo le dijaki srednjih poklicnih šol, sta med tretjimi letniki Marko Perko in Ivan-Nino Balaško dosegla
17. oziroma 20. mesto. Obema je bil mentor Janez Obal. »Tako izjemen uspeh naših dijakov na državnem tekmovanju iz mate-matike kaže, da dijaki poleg stro-
kovnega znanja obvladajo tudi druga naravoslovna znanja,« je rezultate pokomentiral ravnatelj šole Ludvik Sukič.
16

Avtohiša Peternel v avstr. Radgoni
17
AKTUALNO
Podelili
pomurske raziskovalne nagrade
Že osmo leto zapored je Pomurska izobraževalna fundacija v sode-lovanju s Pomursko akademsko-znanstveno unijo pripravila izbor najboljših diplomskih, magistrskih in doktorskih del. Letos je nagra-jencev šest.
V uvodnem nagovoru je pred-sednik uprave Pomurske izo-braževalne fundacije dr. Mitja Slavinec dejal, da je študirati iz Pomurja drugače kot iz dru-ge regije, saj moraš biti boljši, da dosežeš enake rezultate. Ob koncu leta običajno vsepovsod razglasijo najboljše športnike, za kulturni praznik zaslužne kultur-nike, Pomurje pa je po mnenju dr. Slavinca edinstveno, saj na-grajuje tudi najboljše študente. Letos se je kot donator prvič vključil tudi Klub prekmurskih študentov in zagotovil nagrado
za najboljše magistrsko delo. »To na simbolni ravni potrjuje, da so naše zamisli in naša dejanja usmerjeni v pravo smer. Pomen sodelovanja s Klubom prekmur-skih študentov je še toliko večji, ker vidimo, da je nagrada, ki jo namenjamo študentom in bodo-čim študentov na višjih stopnjah, našla svoje mesto. Nagrada na-grajencem pomeni dodatno vzpodbudo in dodaten ključ za odpiranje novih vrat v karieri,« je še dejal dr. Slavinec. Najstarejši pomurski akademik dr. Anton Vratuša je dejal, da je ob prebiranju ocen in del nagrajencev v Pomurju na tem področju v petdesetih letih opa-zil ogromen napredek. Na drugi strani se sprašuje, kako je lahko Pomurje s tako visokim števi-lom mladih znanstvenikov in raziskovalcev znova zdrknilo na raven najmanj razvitih področij v Sloveniji. Predsednica Kluba prekmurskih študentov Mihaela Kalamar je mnenja, da se vsak mlad prekmurski študent želi
vrniti v domačo regijo ter tukaj ustvarjati in s svojim uspešnim delom in prizadevanjem povr-niti nekaj znanja nazaj v druž-bo. Nagrada tako pomembne in resne institucije je priznanje in zahvala za ves vložen trud. Prejemnikov pomurske razisko-valne nagrade, za katere so v de-narnem skladu namenili pet tisoč evrov, je bilo letos šest. Za naj-boljši diplomski deli s področja naravoslovja sta nagradi prejela Danijel Gruškovnjak iz Lipe in Larisa Tratnjek iz Bakovcev, za diplomo s področja družboslovja in humanistike Tomaž Lukman iz Stročje vasi, za najboljši ma-gisterij so pomurski akademi-ki izbrali nalogo Andreje Švab Lenarčič iz Murske Sobote, za najboljši doktorski disertaciji pa sta nagrado prejeli Jerneja Farkaš Lainščak iz Murske Sobote s področja medicine in Andreja Kovač iz Tešanovcev.
Murskosoboški izobraževalni zavod bo sodeloval s srbskimi
Karlo Vratarič
Konec maja je Višja strokovna šola Murska Sobota gostila visoko de-legacijo najvišjih predstavnikov univerz, fakultet in gospodarstva iz Srbije. Vzpostavljeno sodelovanje in poznanstva predstavljajo začetke sodelovanja slovenskih izobraže-valnih institucij s srbskimi.
Po svečanem sprejemu in poz-dravu vodstva šole si je številna delegacija, v kateri je bilo tudi 25 univerzitetnih in visokošolskih predavateljev, ogledala prostore Ekonomske šole Murska Sobota, nato pa so se predstavniki uni-verz in fakultet dogovorili o dolgoročnem sodelovanju. Šola je navezala stike s Privredno ko-moro Beograd, da bi vzpostavili povezavo med turističnima go-spodarstvoma obeh regij. Rezultat obiska sta povabilo murskosoboškim študentom na obisk univerze v Nišu in povabi-lo k sodelovanju na mednarodni letni šoli iz ekonomije, ki bo pri-hodnji mesec. Predavatelji Višje
strokovne šole Murska Sobota so prejeli povabilo na mednarodno konferenco o razvoju turizma in turističnem menedžmentu, ki bo ta mesec v Beogradu. Delegacija je obisk zaključila na Kmečkem
turizmu Tremel, kjer so z zasebno univerzo Educons podpisali listi-no o sodelovanju na kadrovskem in strokovnem področju ter po-dročju izmenjave študentov.
18
AKTUALNO
Podelitev priznanj najuspešnejšim osnovnošolcem iz Mestne občine Murska Sobota
Vida Lukač
Mestna občina Murska Sobota vsako leto ob koncu šolskega leta priredi sprejem, na katerem župan podeli priznanja in darila učencem, ki so v vseh letih osnovnošolskega izobra-ževanja dosegali najboljše rezultate.
Tako je letos 63 učencev iz petih osnovnih šol v mestni občini in Glasbene šole Murska Sobota prejelo posebna priznanja in knjižno nagrado. Učenci, ki zaključujejo osnovnošolsko ob-veznost, so bili vsa leta aktivni na različnih področjih v šoli in izven nje. Uspešno so sodelovali na predmetnih tekmovanjih ter različnih športnih, glasbenih in plesnih tekmovanjih, kjer so do-segali celo najvišja priznanja. Zupan Anton Štihec je šolarjem ob koncu osnovnošolskega izo-braževanja položil na srce, naj
ostanejo radovedni in vedoželj-ni ter pogumno stopijo novim izzivom naproti, ko bodo jeseni prvič prestopili pragove srednjih
šol, ki so si jih izbrali za nadalj-nje šolanje. Kot uvod v vesele in doživetij polne počitnice so bili učenci po končani priredi-
tvi nagrajeni z bowlingom in bi-ljardom v zabaviščnem središču Party Max.
Foto: Tadej Kirinčič
EKONOMSKA
VIŠJA
STROKOVNA
ŠOLA
19
AKTUALNO
Dogajanje
na drugi osnovni šoli
V zloženki OS II Murska Sobota, v kateri smo staršem podali nekaj osnovnih informacij o delovanju šolskega sklada, je pisalo: »Srečni otroci smo kot lep, sončen dan.« In ta misel nas je vodila pri odločitvi, da bomo na sončno soboto, 8. maja, del sredstev za šolski sklad zbrali na srečanju s starši.
Izbrali smo športne vsebine in učenci, starši ter učitelji so se pomerili v raznih športnih igrah. Prostovoljni prispevek staršev za šolski sklad je hkrati pomenil vstopnico na tekmo. Pri sami organizaciji in pripravi so nam bili v veliko pomoč prav starši, člani upravnega odbora šolskega sklada ter predstavniki v svetu staršev.
Učenci razredne stopnje so s starši in učitelji odigrali tekme v igri med dvema ognjema,
fantje od šestega do devetega razreda so se z ekipo staršev ter ekipo učiteljev pomerili v no-gometu, deklice pa v odbojki. Druženje je bilo uspešno, saj je bilo med nami veliko dobre volje, zdravega tekmovalnega duha in navijanja.
Namen in dejavnost šolskega sklada je financiranje dejav-nosti in potreb posameznega razreda ali oddelka, ki niso del izobraževalnega programa oz. se ne financirajo iz javnih sredstev. Tako zbrana sredstva šolskega sklada namenjamo za
nakup nadstandardne opreme in pripomočkov, namenjenih zviševanju standarda pouka, ter zagotavljamo izvajanje programov, ki vzpodbujajo razvojne in raziskovalne dejav-nosti učencev. Že sedaj pa raz-mišljamo, kako bo prihodnje šolsko leto. Dogovorili smo se, da bomo jeseni pripravili do-brodelni koncert učencev naše šole, v zimskem času pa božični bazar.
Anita Borovič, OŠ II Murska Sobota
ZELIŠČNI VRT DRUGE OSNOVNE ŠOLE
Zeliščni vrt smo zasadili v tem šolskem letu med prvomajski-mi počitnicami. Učitelju Stanku Cerpnjaku in Dragici Raj je prišla pomagat tudi naša bivša strokovna sodelavka Helena Frumen. Ob tej prilo-
žnosti bi se želeli zahvaliti dru-žini Grilec, ki nam je za nakup zelišč darovala bon v vrednosti 200 evrov. Iskreno se jim za-hvaljujemo in upamo, da bo vse, kar smo zasadili, tudi lepo uspevalo.
Teden Rdečega križa
na soboških osnovnih šolah
Filip Matko
Vsako leto med 8. in 15. majem, v tednu Rdečega križa, po osnovnih šolah potekajo sprejemi najmlajših v to najstarejšo mednarodno humani-tarno organizacijo, ki obstaja že 147 let (na tleh naše domovine Slovenije pa že 144 let) po ustanovitvi prvega Ženskega društva za pomoč ranje-nim v vojni leta 1866 v Ljubljani. A letos mineva 151 let od bitke pri Solferinu, kjer je pravzaprav nastala ideja o prepotrebnosti ustanovitve organizacij Rdečega križa.
Toda zaradi velikega števila osnov-nih šol se sprejemi »zavlečejo« tudi v mesec junij.
Pravi praznik za učenke in učen-ce drugega razreda devetletke na Osnovni šoli I Murska Sobota, kjer je razredničarka Tanja Kočar Vučko, je bil 19. maj. Drugošolci so prisluhnili zgodbici o Križem kapici, ki jim je — sicer poznana kot zgodbica o Rdeči kapici — to-krat približala poslanstvo huma-nitarne organizacije Rdečega križa ter njegovih aktivistk in aktivistov. Po zgodbici je sledila razdelitev iz-kaznic mladim članom (38 učenk in učencev) ter priložnostnih darilc.
Z Območnega združenja Rdečega križa v Murski Soboti je predava-telj Filip Matko isti dan obiskal še
učenke in učence drugega razreda Osnovne šole II Murska Sobota, kjer je opravil isti program kot na OŠ I, novim mladim članom pa je razdelil kar 40 izkaznic in pri-ložnostnih daril.
Tretji obisk je sledil 25. maja, to-krat na OŠ III Murska Sobota.
Tedaj so zgodbici o Križem ka-pici prisluhnili učenke in učenci v dveh oddelkih drugega razreda prve triade devetletke, pri razdeli-tvi izkaznic in priložnostnih darilc 30 drugošolkam in drugošolcem pa je sodelovala tudi namestnica ravnateljice te šole Sonja Čerpnjak.
20
AKTUALNO
MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC JUNIJ - JULIJ
KOMUNALA
javno podjetje d.o.o.
Murska Sobota
Murskosoboška živilska tržnica vas vabi, da se odpravite na nakup, saj v tem času nudi zelo pestro ponudbo predvsem sadik zelenjave, zelišč, dišavnic, balkonskega cvetja, enoletnic, trajnic in rezanega cvetja.
Pestra je tudi ponudba ostalih izdelkov, kot so domača jajca, testenine, bučno olje, domači kis, med, sveže sadje in zelenjava, kisla repa, kislo zelje, od srede do sobote so na razpolago tudi mesni izdelki. Že nekaj časa pa lahko popijete kozarec svežega mleka iz kmetije Hari v Gerlincih, ki pa vam ga 24 ur na dan nudi tudi na mlekomatu. Pripravljamo postavitev ekološke tržnice, kjer bo na stojnicah moč kupiti izdelke iz ekološke pridelave.
Tržnica je v poletnem času odprta od ponedeljka do petka med 6. in 17. uro, v soboto pa med 7. in 12. uro. V nedeljo in ob praznikih je tržnica zaprta.
21
AKTUALNO
Kar dve tekmovanji v kuhanju bograča v Murski Soboti
Geza Grabar
Tudi kar dve sočasni tekmovanju v kuhanju tipične enolončnice prek-murske kuhinje, potrjujeta, da se velikokrat (tudi) v Murski Soboti prav o ničemer ne moremo dogovoriti. In potem najkrajšo potegnejo or-ganizatorji, zmedeni tekmovalci ter razkropljeni obiskovalci.
Družba Zadnja minuta, ki je lastnik zaščitenega imena Bogračiada - tega si je kot njen nekajletni najemnik pridobila od družbe Zvezda Diana v stečaju, je na Trgu kulture pripravila 14. Bogračiado; družba Hotel Diana pa je na isti termin pred svojim hotelom na Slovenski ulici pripra-vila povsem enako tekmovanje z drugim imenom - Soboški bo-grač fest. Kdo si pravzaprav lah-ko lasti termin - zadnjo soboto v maju, ne bomo presojali, saj je prva leta tekmovanje v kuhanju bograča pripravljalo takrat še skupno podjetje Zvezda Diana. Sprva pred motelom Čarda v Nemčavcih, zatem pa pred hote-lom oziroma restavracijo Zvezda v središču mesta. Veliko pomemb-nejša sta sporočilo in namen same prireditve: tekmovalno- kulinarič-ni, zabavni in družabni dogodek z obilico zabave.
Čeprav organizatorja Bogračiade oziroma Bograč festa verjetno z obiskom ljudi, ki so se pač zara-di dveh različnih lokacij, ki sta si bili narazen le nekaj sto metrov,
porazgubili, nista bila preveč za-dovoljna, je bilo število tekmoval-cev na obeh tekmovanjih na ravni prejšnjih prireditev.
Pred Diano je namreč v dveh skupinah kuhalo 26 ekip, na Trgu kulture jih je bilo prav tako v dveh skupinah 25. Ponovno so prišli amaterski mojstri kuhanja iz vse Slovenije, ki so se po svo-jih najboljših močeh v pripravi tipične prekmurske enolončnice v kotličkih na odprtem ognju trudili začiniti tudi s kakšnimi svojimi začimbami, ki so jih imeli »v rokavu«. Dve komisiji prizna-nih kuharskih mojstrov in uve-ljavljenih gostincev — na Bograč festu so to bili Slavko Adamlje iz Ljubljane, Zdenka Tompa, dolgoletna profesorica kuhar-stva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih, in Janez Gjergjek, nekdanji prvi človek kuhinje v Zdravilišču Radenci, na Bogračiadi pa kuharski moj-ster Srečko Koklič iz Ljubljane, Dušan Zelko, profesor kuharstva na gostinski šoli v Radencih, in Karel Černjavič, nekdanji direk-tor gostinstva v družbi Radenska Zvezda, sta imeli tudi letos težko delo. Med samimi izvrstnimi jed-mi so morali izdvojiti najboljše, člani komisij pa niso ocenjevali samo okusa bograča, pač pa tudi njegovo barvo, gostoto, delovno okolje in potek priprave.
Na Bogračiadi so za najboljše jedi ocenili tiste, ki so jih pripra-vili Darjan in Michel Slavic iz
Murske Sobote, Kristjan Kutoša in Igor Makari iz Neodvisne stranke Pomurja v Murski Soboti ter Tomaž Sambt in Boštjan Mencigar iz Prekmurske gostil-nice Mencigar-Nobile v Ljubljani; na Bograč festu pa Alojz Čemela in Alojz Bojnec iz ekipe Keramika Bojnec Filovci, Karel Zekš in Silvester Olaj iz družbe Komunala Murska Sobota ter Stefan Ošlaj in Marjan Mlinarič iz družbe Mlinopek Murska Sobota. Vse ostale ekipe na obeh tekmovanjih so bile četrte.
Na Trgu kulture sta v soboto kuhali tudi ekipi Mestne ob-čine Murska Sobota z Jožico Viher in Sonjo Semen ter župan Anton Štihec in Anita Kovačič iz Modrega zbora Antona Štihca za razvoj Mestne občine Murska Sobota.
Že v petek popoldan pa je pred Diano kuhalo tudi 14 ekip pred-
stavnikov pomurskih občin, žu-panskih kandidatov, političnih strank in medijev, mestno ob-čino pa sta na tem tekmovanju zastopala Jožica Viher in direktor občinske uprave Bojan Petrijan. Hotel Diana je poskrbel tudi za nekaj spremljajočih dogodkov — tržnico izdelkov in prikaze nekaterih ljudskih obrti, otroški kotiček, naj večji magnet za obi-skovalce pa sta bila Artur in La Toya iz lanske zabavne resnično-stne oddaje Kmetija. Ob La Toyi je s stasom zlasti moške navduše-vala tudi njena prijateljica Suzana.
Pomurska založba
22
AKTUALNO
Srečanje balonarjev na Sumičfestu
Aleksandra Grah
V Bakovcih je maja potekal že peti balonarski festival, t. i. Sumičfest, na katerem se je zbralo 22 balonarskih ekip iz Slovenije in tujine.
Balonarski festival so kakor vsa leta doslej tudi letos organizira-li domačini, in sicer Balonarski klub Bakovci, ki mu predseduje Silvo Vohar. Balonarji so se že navsezgodaj zjutraj zbrali v špor-tno-rekreacijskem centru, kjer je potekalo tudi celotno dogajanje. V tekmovalnem delu so balonarji sodelovali v letu fly-in, nato pa so zasledovali lisico. Zvečer je sledil drugi polet, ki ni bil tekmovalne-ga značaja. Svoj prvi polet je tako doživelo tudi nekaj obiskovalcev, ki so bili nad ptičjo perspektivo več kot navdušeni. V tekmoval-nem delu, kjer so se pomerile
posamezne ekipe, je prvo mesto zasedel Balonarski klub Vojnik, drugo mesto so zasedli balonarji s Ptuja, tretje mesto pa balonarji iz
Velenja. Domača ekipa je pristala na petem mestu.
Jeep klub Veteran
z vojaškimi vozili po Pomurju
Geza Grabar
Pred tremi leti ustanovljeni Jepp club Veteran Murska Sobota, ki združuje okrog 25 lastnikov in ljubiteljev sta-rodobnih vojaških vozil, starih vsaj 40 let in več, je tudi letos konec maja pripravil odmevno dvodnevno vožnjo teh vozil v koloni po Pomurju.
Nekakšnega potujočega muze-ja v prvi vrsti starih vojaških džipov ter motornih koles s prikolico se je udeležilo blizu 50 vozil, povečini iz Slovenije, prišli pa so tudi njihovi kolegi iz Avstrije, Italije in Madžarske. V dveh dneh so lastniki teh vo-zil, ki so bili prav tako oblečeni v takšna vojaška oblačila, v ka-kršne so bili odeti šoferji oziro-ma vojaki v tistem času, številni pa so imeli tudi osebno obo-rožitev iz tistega časa, skupaj prevozili okrog sto kilometrov. Prvi dan jih je pot vodila s par-kirišča BTC, kjer je bilo tudi
zborno mesto, skozi Moravske Toplice do Lendave, od tam pa k Bukovniškemu jezeru, kjer so v vojaških šotorih tudi prenoči-li. Po vožnji po krajih Dolinske so pot prek Kobilja sklenili v Prosenjakovcih. Na poti so se ustavili in si ogledali številne kulturne znamenitosti.
Člani murskosoboškega kluba, ki premorejo 18 restavriranih vojaških vozil, si prizadevajo za ohranitev te stare vojaške tehni-ke v čim bolj avtentični podobi. Poudariti je potrebno, da so pri tem izjemno uspešni, saj zane-senjaki izstopajo po ohranjenih
starih vojaških oblačilih. Cena teh restavriranih vozil je nekaj deset tisoč evrov in tudi za ne-katera oblačila je treba odšteti par tisočakov.
23
JAVNE OBJAVE
SPREMEMBA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA EKONOMSKO ŠOLO V MURSKI SOBOTI
ZA ŠIRITEV POLIGONA ŠPANIK
Mestna občina Murska Sobota vodi postopek priprave spremembe veljavnega pro-storskega akta in sicer za območje, ki se ureja z Odlokom o lokacijskem načrtu za Ekonomsko šolo v Murski Soboti (Uradni list RS št. 32/2006). Posegi so v manjšem obsegu locirani tudi v območju, ki se ureja z Odlokom o sprejetju zazidalnega na-črta za obrtno cono Murska Sobota - sever (Uradni list RS, št. 39/1997, 41/2004, 62/2004-popr., 29/2005).
V veljavnem prostorskem aktu sta na mestu, kjer bi se po novem naj izvedla širitev
obstoječega poligona varne vožnje, predvidena dva poslovna objekta s pripadajočimi zunanjimi površinami, zato pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo poligona ni
bila možna. Zaradi novih predpisov glede izvajanja programov varne vožnje dosedanji
poligon več ni ustrezen, zato je pobudnik v želji, da dejavnost nadaljuje, prisiljen
razširiti in preurediti obstoječi poligon. Od leta 2006 do sedaj se morebitni investi-torji dveh predvidenih poslovnih objektov, ki so določeni v veljavnem prostorskem aktu. za gradnjo niso odločili. V naravi je danes zemljišče nepozidano in zaraščeno. Z nakupom predmetnih parcel pa je sedanji pobudnik in investitor tako utemeljeno lahko predlagal spremembo prostorskega akta.
S spremenjenim prostorskim aktom se bodo na novo določile umestitve širitve po-ligona, ter delno spremenjene lege ter velikosti dveh predvidenih objektov z vsemi spremljajočimi vsebinami. Na novo se predvidi tudi umestitev tehničnega objekta ob obstoječem poslovnem objektu investitorja.
Ker se spremembe prostorskega akta nanašajo samo na posamične posege v prostor, ki ne vplivajo na celovitost načrtovanih prostorskih ureditev ter na rabo sosednjih zemljišč in objektov, se v skladu z 61 .a členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-A), (Uradni list RS, št. 108/09) lahko izvede skrajšani postopek priprave.
Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega akta se bo javno razgrnil v prostorih Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe (III. vhod, 2 nadstropje) ter na sedežu Mestnih četrti mesta Murska Sobota, Trg zmage 4. Javna razgrnitev bo trajala najmanj 15 dni in sicer od 15. junija 2010 do 30. junija 2010. Ogled razgrnjenega osnutka bo možen v delovnem času občinske uprave in pisarne Mestnih četrti. V času javne razgrnitve, bo organizirana javna obravnava v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota v sredo 23. junija 2010 ob 17. uri, kjer se bodo tudi lahko podale pripombe. Osnutek bo prikazan tudi na spletni strani MO Murska Sobota: www.murska-sobota.si
V času javne razgrnitve lahko k osnutku prostorskega akta, dajo pisne pripombe vse pravne ali fizične osebe, oziroma vsi zainteresirani ali prizadeti najkasneje do vključ-no srede 30. junija 2010. Pripombe in pobude se lahko vpišejo v knjigo pripomb na razgrnitvenih mestih oziroma podajo pisno na naslov Mestna občina Murska Sobota, Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota.
Po končani javni razgrnitvi se bo akt obravnaval še na seji mestnega sveta, pridobiti pa bo potrebno tudi vsa pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora. Po drugi obravnavi na seji Mestnega sveta se bo odlok objavil v Uradnem listu RS in bo tako postal pravna podlaga za izdajo gradbenih dovoljenja za novo predvidene objekte.
Angelca Dokl-Mir, univ.dipl.inž.arh., višja svetovalka I za prostorsko in urbanistično načrtovanje
24
JAVNE OBJAVE
Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/1997,75/2006) objavlja
PONOVNI RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2010
Priznanja Mestne občine Murska Sobota so:
•	Častni občan Mestne občine Murska Sobota
•	Plaketa Mestne občine Murska Sobota
•	Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota
Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli za izkazano čast posame-zniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu.
Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posa-meznikom, skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo.
Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosež-ke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota.
Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko podajo: posame-zniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti.
Rok za predložitev predlogov s pisno obrazložitvijo je sreda, 23.6.2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota oziroma na vloži-šču mestne uprave s pripisom: “Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota 2010”.
BIOLOŠKE ODPADKE MORAMO ODDATI V KOMPOSTIRANJE
V naslednjih vrsticah želimo informirati nosilce gostinske dejavnosti in povzročitelje odpadkov v gospodinjstvih z obveznostmi, ki nam jih določa nova Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (UL RS št. 39/10,17.05.2010).
Oddaja kuhinjskih odpadkov iz gostinstva samo pooblaščenemu zbiralcu
Povzročitelj kuhinjskih odpadkov iz gostinstva mora ne glede na kraj razdelitve obro-kov zagotoviti, da se vsi kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane, in ostanki, ki nastanejo po zaužitju obrokov na kraju njihove razdelitve, zbirajo ločeno od drugih odpadkov in pred oddajo pooblaščenemu zbiralcu začasno shranjujejo v za to name-njenem zabojniku ali posodi v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil.
Kuhinjske odpadke je PREPOVEDANO MEŠATI z drugimi odpadki (npr. z mešanimi komunalnimi odpadki in drugimi ločeno zbranimi frakcijami, vključno z zelenim vrtnim odpadom), če je zaradi mešanja onemogočena njihova predelava v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgra-dljivih odpadkov. Prav tako jih je PREPOVEDANO rezati, drobiti ali MLETI ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode.
Izvajalec GJS bo poskrbel za organiziran odvoz bioloških odpadkov
Lokalna skupnost mora v okviru GJS pred uvedbo organiziranega ločenega zbira-nja in prevoza kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada od gospodinjstev sprejeti ustrezno pravno osnovo, ki bo določala način izvajanja te storitve. Izvajalec GJS mora prednostno spodbujati povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva k hišnemu kompostiranju, če pa povzročitelji te možnosti nimajo ali pa ne želijo hišno komposti-rati kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, mora izvajalec GJS poskrbeti za njihov organiziran odvoz v posebnem zabojniku, ločeno od mešanih komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij, na način, določen s predpisi lokalne skupnosti.
Izvajalec GJS mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada pri povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva najpozneje do 30. junija 2011.
Tudi povzročitelji bioloških odpadkov iz gospodinjstev imajo zakonske obveznosti
Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku. Tisti, ki ne kompostira kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada sam, mora te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe proti plačilu v posebnem zabojniku na način, določen s predpisi lokalne skupnosti. Povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcu GJS hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno hišno kompostirati ali predelati v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov. MEŠANJE KUHINJSKIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTVA IN ZELENEGA VRTNEGA ODPADA Z DRUGIMI KOMUNALNIMI ODPADKI JE PREPOVEDANO!
In kaj sploh sodi med odpadke, primerne za kompostiranje?
1.	Zeleni vrtni odpad, zlasti: odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel.
2.	Kuhinjski odpadki, zlasti: zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki brez embalaže, kuhani ostanki hrane, ki niso v teko-čem stanju, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.
Naredimo skupaj majhne začetne korake za velik skok v za življenja vredno okolju prijazno prihodnost.
Saubermacher&Komunala
INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Vsi mi, ki živimo v pokrajini levo in desno od Mure, veliko več znamo in zmoremo, imamo več veščin in sposobnosti ter delovnih, učnih in življenjskih izkušenj, kot si mislimo. Mogoče nam manjka samo malo več samozavesti, poguma, vztrajnosti in pomoči, da bi svoje že pridobljeno znanje, delovne in učne izkušnje dopolnili in nad-gradili, si pridobili ustrezna potrdila ali želeno kvalifikacijo oziroma poklic in si tako pridobili nova znanja, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju, pri delu in v prostem času. Z željo, da vam pomagamo pri uresničitvi vaših učnih želja in ciljev, vsem od-raslim v Svetovalnem središču Murska Sobota nudimo brezplačne in zaupne infor-macije o tečajih, usposabljanjih in izpopolnjevanjih za delo, poklic in prosti čas, o možnostih za nadaljevanje nedokončanega izobraževanja in prekvalifikacijah, mo-žnostih izobraževanja na osnovnih srednjih, višjih in visokih šolah, o vpisnih pogojih, trajanju izobraževanja, preverjanjih znanja in ne nazadnje tudi o učnih pomočeh, sofinanciranju izobraževanja in možnostih za samostojno učenje.
Nudimo vam tudi svetovanje pri odločanju za izbiro primernega izobraževanja, pri premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem in načrtovanju in spremljanju izobraževanja in učenja. Prav tako pa vam bomo pomagali pri iskanju finančnih virov za (so)financiranje. In ne pozabite, da se vsako potovanje začne z majhnim korakom. Prvi korak je lahko tudi ta, da odprete vrata Svetovalnega središča in se oglasite pri nas v prostorih nasproti avtobusne postaje pri Ljudski univerzi Murska Sobota na Slomškovi 33 ali pokličete po telefonu 02 536 15 76 ali 031 637 243 ali nam pišete po elektronski pošti svetovalno.sredisce@lums.si.
Dejavnost svetovalnega središča je predstavljena na spletnih straneh http://www. lums.si/ in http://www.cvzu-pomurje.si/cvzu/. Svetovalno središče deluje v okviru Centra vseživljenjskega učenja Pomurje. Dejavnost financira Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad.
Alojz Sraka, svetovalec
25
KULTURA
Optična umetnost
Ludwiga Wildinga
Aleksandra Grah
V Galeriji Murska Sobota so na ogled postavili razstavo slikingrafik
LudwigaWildinga, kisodimednaj-pomembnejšepredstavnikeop-arta
v Nemčiji.
Razstavo so v Galeriji odprli skupaj z Muzejem konkretne umetnosti iz Ingolstadta ter z Ustanovo za konkretno umetnost in dizajn Ingolstadt, ki hrani umetniška dela in skrbi za zapu-ščinepomembnihnemškihumetnikov in dizajnerjev. Tako so se letos odločili predstaviti mojstrovine umetnika, ki se je pri svojem delu močno naslanjal na razmišljanja o zaznavanju in učinkovanju na človeka. Delo umetnika je pred-stavila mag. Amely Deiss, pred-
stavnica Ustanove za konkretno umetnost Ingolstadt, ki je med drugim dejala, da so pri Wildingovi umetnosti močno vključeni gle-dalci, ki z lastnim pogledom za umetniške površine doživijo ob-čutek varljivosti lastnega za-znavanja. Razstavo, ki je bila na ogled vse do 2. junija, pa je odprl dr. Tobias Hoffmann, vodja Muzeja konkretne umetnosti Ingolstadt.
PAC-ev glasbeni maj
Aleksandra Grah
Med 28. in 30. majem je potekal že deveti festival resne glasbe Kluba PAC, v okviru katerega se je zvrstilo sedem koncertov na šestih lokacijah, in sicer v štirih pomurskih krajih, en koncert pa se je odvijal v sosednjem Monoštru. Letos so se v Klubu PAC za festival odločili v zadnjem hipu, saj - kot pravijo organizatorji - niso vedeli, ali bodo za organizacijo fe-stivala zagotovili dovolj finančnih sredstev.
Še vedno pa ostaja največji donator festivala Zavarovalnica Triglav. Direktor območne eno-te Zavarovalnice Triglav Sandi Štefan Flisar je ob tem povedal:
»V Zavarovalnici Triglav se zave-damopomembnostitakšnegakluba, kot je PAC, zavedamo se, da jim moramo stati ob strani. Žal pa edini tega ne bomo zmogli.« Kljub temu je umetniškemu direktorju festi-vala mag. Slavku Šuklarju uspelo zbrati vrhunske izvajalce. Po besedah predsednika festivalskega tima Slavka Petka je že lanski festival naletel na ugoden od-ziv in odobravanje širše javnosti ter zato ga ocenjujejo kot uspešnega, prav tako pa tudi le-tošnjega. »Naše koncerte je obiskalo skoraj 700 ljubiteljev resne glasbe, samo na zaključnem koncertu se jih je zbralo 200,« je še dodal Petek. Festival je potekal v Murski Soboti (Galerija PAC, stolna cerkev Sv. Nikolaja),
Beltincih (župnijska cerkev sv. Ladislava), Veržeju (Dom kultu-re), Moravcih (evangeličanska cer-kev) in Monoštru na Madžarskem. Zaključni koncert, na katerem so
nastopili vsi udeleženci, se je od-vijal 30. maja v stolni cerkvi Sv. Nikolaja v Murski Soboti.
ARCONT
26
KULTURA
Flota omogočila ogled
festivala sodobnega plesa v Zagrebu
Aleksandra Grah
Zavod za organizacijo in izvedbo kul-turnih prireditev je omogočil brez-plačen prevoz iz Murske Sobote in oglede plesnega dogodka ter pred-premiere druge koprodukcije mreže Bevond Front@.
Projekt »Dance Explorations — Beyond Front@«, plesno raz-iskovanje pa s spodbujanjem podpira tudi produkcijo in predstavitev sodobnega plesa za umetnike in občinstvo na ob-močjih severovzhodne Slovenije, jugovzhodbe Avstrije, zahodne Madžarske in severovzhodne Hrvaške.
V projektu sodeluje pet večjih organizatorjev, v Murski Soboti je to zavod Flota, ki je tudi omogočil izbor in predstavitev vrhunskih predstav sodobnega plesa, ki so potekale na festiva-
lu v Zagrebu, kjer so sodelovali tudi plesalci Flote. Sicer se pa v zavodu pripravljajo na peti
festival sodobnega plesa, ki bo v Murski Soboti potekal od 24. do 28. avgusta.
Izid Vodnika po Novi zavezi
Aleksandra Grah
Pri murskosoboški Založbi Vrelec je izšel »Vodnik po Novi zavezi«, ki predstavlja prvi prevod v slo-venskem jeziku svetovno znanega dela »NIV study Bible notes to the New Testament« založbe Zondervan.
Knjižna izdaja, ki obsega 628 stra-ni v trdi vezavi in vsebuje komen-tarje od vrstice do vrstice, poleg tega pa tudi številne zemljevide, diagrame in preglednice, je po besedah ustvarjalcev rezultat tr-dega dela. Jedro knjige sestavljajo študijske opombe k besedilom
Nove zaveze in so delo priznanih evangelijskih učenjakov. »Vodnik je namenjen vsakemu, ki želi pro-dreti globlje, in predstavlja neka-kšen ključ, da vsak človek lahko brez posebne priprave dostopa do Svetega pisma,« je povedala ure-dnica Založbe Vrelec Patty Davis. Prevajalka Živa Hren si želi, da bi delo opogumljalo k branju Svetega pisma. Po njenem mne-nju je delo pomembno tudi, ker ne vsiljuje posameznih interpre-tacij. Opombe so v celoti uskla-jene s standardnim slovenskim prevodom Svetega pisma. Vseh
27 knjig Nove zaveze je predsta-vljenih z uvodom, ki vsebuje ko-ristne informacije o knjigi, avtorju in času nastanka. Ob vsaki knjigi
sta podrobno opisana njeno ozad-je in namen, predstavljene so tudi ključne teme in teološki pomen posameznih knjig.
Koncert ECHO
Brigita Bavčar
V katoliški cerkvi Sv. Nikolaja v Murski Soboti je bil koncert pro-jektnega pevskega zbora ECHO, pod vodstvom zborovodje Mitje Medveda.
Na koncertu so se poleg pevskega zbora, ki ga sestavlja dvajset pev-cev iz katoliške, evangeličanske in binkoštnih cerkva, predstavili še organisti Sole za cerkveno glas-bo Murska Sobota ter zasedba gregorijanskega korala. Celoten
koncert je tako bil blagozvoč-no prelivanje instrumentalnih in vokalnih zvokov, solistov, in skupine, starodavne in novejše glasbe. Z izbranim programom so pevci in organisti Sole za cer-kveno glasbo, ki jo vodi Dejan Praši, navdušili tako na koncertu v soboški stolnici kot na svojem gostovanju v Pragi, kjer je pev-cem prisluhnil tudi veleposlanik RS na Češkem, mag. Franci But, koncert pa organiziral njegov na-mestnik Jaka Štumf.
27
KULTURA
15-letnica
ženskega pevskega zbora Žarek
Geza Grabar
Tudi letošnji 12. maj - mednarodni dan medicinskih sester, so počastili v Strokovnem društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih teh-nikov Pomurja. Med drugim so v Galeriji Murska Sobota počastili 15 let uspešnega delovanja njihove-ga zbora Žarek, podelili pa so tudi srebrne znake in priznanja društva.
Slavnostni koncert, ki so ga pevke pod vodstvom zborovod-kinje glasbene pedagoginje Anke Suhadolnik, ki zbor zelo uspešno vodi vse od začetka, pripravile ob svojem jubileju, je sovpadal tudi s 50. obletnico društva. Predsednica društva Milka Kavaš je izpostavila, da to regijsko stro-kovno društvo šteje 1050 članov, svoje redno letno srečanje pa imajo prav v prvi polovici maja. Pred tem je društvo pod motom letošnjega mednarodnega dneva »Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti pri obravnavi bolnikov s kronič-nimi obolenji« pripravilo tudi odmeven celodnevni strokov-ni seminar. Pred samostojnim koncertom kar 17 narodnih in umetnih pesmi slovenskih in tujih avtorjev sta obiskovalce v prepolni Galeriji pozdravila pod-župan Jože Casar in predstavnik Zbornice Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije Peter Požun. Erika Žilavec, predse-dnica zbora Zarek, pa je na pri-ložnostni koncertni list zapisala, da je začel zbor po vzoru kolegic iz Celja prepevati spomladi leta 1995, ko je iz vrst zdravstvenih sodelavcev z velikim žarom zače-lo prepevati 22 pevk. Vsa ta leta zbor tedensko enkrat po dve uri vadi pod streho Splošne bolni-šnice Murska Sobota, kjer imajo tudi svoje prostore. Trenutno ženski pevski zbor Zarek šteje 19 pevk, od tega se jih je doslej
sedem že upokojilo, zato k so-delovanju vabijo mlade kolegice. Srebrni znak Strokovnega dru-štva medicinskih sester, ba-bic in zdravstvenih tehnikov Pomurja za leto 2010 so prejele Patronažna in babiška služba Zdravstvenega doma Murska Sobota, višja medicinska sestra Nada Ivanc iz Zdravstvenega doma Murska Sobota, diplomi-rana medicinska sestra Doris Gal Kiralj, Zlatka Lebar, ravnateljica Zdravstvene šole Murska Sobota in medicinska sestra Zinka Lenarčič iz Term 3000 Moravske Toplice. Priznanja pa so izročili medicinskima sestrama Zdenki Domitric (Splošna bolnišni-ca Murska Sobota) in Valeriji Hozjan (Zdravstveni dom Lendava), višjima medicinskima sestrama Mariji Muslin (Splošna bolnišnica Murska Sobota) in Zdenki Rajh (Zdravstveni dom
Ljutomer) ter zdravstvenemu tehniku Mirku Šerugi (Splošna bolnišnica Murska Sobota).
S šopkom so se organizatorji spo-mnili tudi dobitnice zlatega zna-ka Zbornice Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije, diplo-mirane medicinske sestre Metke Močnik, ki je glavna medicinska sestra Doma Lukavci.
Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja je ob tej priložnosti po-delilo še zahvalno listino v okviru društva delujočemu pevskemu zboru Žarek, ki ga je v imenu zbora prevzela predsednica Erika Žilavec.
ŠOLA ZA VSE LJUDI IN VSE GENERACIJE
FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER
28
KULTURA
»Marenberg« Branka Šomna
v pogovoru z Milanom Vincetičem
Brigita Bavčar
Zadnji četrtek v maju je bila v Pokrajinski in študijski knjižni-ci večerna predstavitev pesniške zbirke znanega publicista Branka Šomna, častnega občana Mestne občine Murska Sobota, ki se je vrnil iz Amerike.
Z avtorjem številnih književnih del in piscem scenarijev se je pogovarjal prav tako znani pu-blicist, pesnik in pisatelj Milan Vincetič.
Branku Šomnu se je v pozdrav-nem nagovoru za 9000 enot, ki jih je podaril domači knjižni-ci, zahvalil njen direktor Jože Vugrinec. Z izbranimi vpra-šanji je iz avtorja več kot dva tisoč tekstov, tudi za slovenske popevke, Vincetič izvabil dolge odgovore o dolgoletnem ustvar-janju. Doma je uspešnejši kot na tujem, saj se prejemnik zlate puljske arene brez obveznega agenta v filmskem svetu Los Angelesa, kjer je pet let živel s svojo soprogo, kulturno atašej-ko Hrvaške v Ameriki, ni mo-gel kosati z ostalimi scenaristi. Zato se je posvetil pesmim in
nastali so »Obrobki« ter v Penu objavljena pisma, ki bi jih rad obelodanil tudi v knjižni obliki. Kot edini Slovenec je prejel zlato kamejo in je svoji mami, ki je bila v mladosti likarica v Chicagu, posvetil delo, o kate-rem je tekla beseda na literar-nem srečanju. Pesmim v zbirki »Marenberg« bo sledilo prozno
delo, katerega odlomek o sre-čanju s Stefanom Kovačem je prebral ob zaključku zanimivega literarnega druženja.
Foto: Zdenka Sčančar
Folklorna skupina
kulturno turističnega društva Satahovci
Geza Grabar
V okviru zelo aktivnega kulturno-tu-rističnega društva je konec minulega leta začela delovati tudi folklorna skupina, ki je imela do sredine maja, ko smo jih tudi ujeli na nastopu v Selu na Goričkem, za sabo že pet nastopov.
Prvič se je sedem parov plesal-cev in trije godci — na harmoniki Alojz Lutar, na klarinetu Mirko Kuhar in na lončenem basu Alojz Markič, domačinom predstavi-lo na prireditvi ob materinskem dnevu, potem pa so si nastopi kar sledili. Pod vodstvom Jelke Breznik so uigrani satahovski plesalci doslej naštudirali splet prekmurskih plesov, med ka-terima seveda železni repertoar
predstavljata sotiš in šamarjanka. Dodajmo še, da je bil že pred le-tom dni pobudnik za ustanovitev folklorne skupine Drago Ketiš, po enem letu želja in načrtov pa so folkloristi končno začeli z vajami. Ob pomoči društva in krajevne skupnosti ter članic skupine same, ki so veliko oblek sešile kar same, so vsi plesalci in plesalke dobili tudi narodne noše. Sicer pa je najpomembne-
je to, da ima folklorna skupina tako v društvu kot pri samih domačinih veliko podpore, kar jih še dodatno motivira k še bolj zavzeti in redni vadbi.
29
KULTURA
Likovna delavnica sekcije Likos
Na Osnovni šoli III se je šestega in sedmega maja odvijala likovna de-lavnica, ki jo je pripravila sekcija Likos. Delavnico je vodja sekcije Karel Kosednar načrtoval že precej časa, a se je vedno zataknilo zaradi zasedenosti mentorja. K sodelovanju je povabil tudi člane društva Mavrica in sekcije Mozaik.
Z velikim veseljem se je na po-vabilo odzvalo petnajst kandi-datov, ki so si želeli izpopolniti znanje na področju likovnega izražanja.
Mentor delavnic je bil akadem-ski slikar prof. Janez Kovačič. V petek smo ob teoriji spoznava-li osnove risbe, kompozicijo in nato slikanje tihožitja. Mentor je teorijo zelo lepo povezal s prakso, saj je tudi sam slikal, ob tem pa smo spoznavali še od-tenke mešanja barv. Naslednji dan smo spoznavali osnove fi-gure oziroma portreta. Slikar je spet združil teorijo s prakso in portretiral enega izmed udele-žencev delavnic, velikega po-mena za nas pa je bilo spoznati postopek nastajanja portreta. Naučili smo se tudi slikanja pomladnega šopka po pravil-nem zaporedju.
Osmega maja smo se nato po-dali v Bogojino, kjer smo se lotili naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih v tem kraju ne manjka. V prekrasnem vre-menu smo že malce utrujeni prisluhnili napotkom ob izbiri motiva, dobrem opazovanju bogatega spektra barv plodne zemlje in neskončnega neba, ki so ga preplavili čudoviti ma-vrični oblaki. Uživali smo ob pogledu na oddaljen zabrisan horizont, sinje nebo, od sonca osvetljene drevesne krošnje, ki so bile v velikem kontrastu s samim nebom. Likovna dela so bila kritično, a dobro ocenjena. Utrujeni, a duhovno bogati smo zaključili pozno popol-dan. Naša srca so vase ujela nepregledno lepoto prekmur-ske pokrajine in ogromno bo-gastvo znanja, ki nam ga je na pravilen pedagoški način podal
prof. Janez Kovačič v tem krat-kem času, za kar smo mu zelo hvaležni. Odnesli smo veliko in upam, da se bo to znanje odra-zilo tudi v naših likovnih delih. Zaradi uspele likovne delavni-ce, velikega zadovoljstva samih udeležencev in mentorja z nami smo že potrdili spomladanski termin likovnih delavnic sek-cije Likos.
V imenu udeležencev se zahva-ljujem g. Kosednar ju in seveda prof. Kovačiču za strnjene, a bogate likovne delavnice.
Marija Pavlič
Župan Anton Štihec je sprejel skupino nekdanjih dijakov Ekonomske šole Murska Sobota ki se je srečala ob 60-letnici mature.
www.panles-kuhinje.si
30
ŠPORT
50 let Športne zveze
Murska Sobota
Geza Grabar
V okviru seje skupščine murskoso-boške športne zveze je ob delovnem potekal še slavnostni del skupščine, s katero so počastili tudi pol stole-tja od nastanka oziroma delovanja Športne zveze Murska Sobota.
Podelili so plakete športnim de-lavcem in razglasili ekipne rezul-tate v Delavskih športnih igrah 2009. Najuspešnejši so bili ob-močni policijski sindikat, območ-na Obrtno-podjetniška zbornica ter Medobčinsko društvo invali-dov, vsi iz Murske Sobote.
Kot je v slavnostnem nagovoru ugotavljal predsednik Stanko Kerčmar, je sicer v lastnih arhivih težko najti podatke o zgodovini in ljudeh, ki so ustvarjali preteklost te organizacije, zlasti pa predho-dnic športne zveze, zato se je bilo treba do njih ob arhivu Upravne enote Murska Sobota napotiti tudi v Pokrajinski arhiv Maribor. Zametke organiziranosti in delo-vanja ŠZ Murska Sobota so po-stavili predsedniki Ivo Orešnik, Vlado Firm, Jože Vild, Ciril Tručl, Janez Sreš in Marjan Žekš ter sekretarji Vlado Cvetko, Štefan Ružič, Feri Maučec, Jože Bohar, Ciril Tručl in Ludvik Zelko. Kerčmar je v izpostavljanju ne-katerih zgodovinskih mejnikov začel s plenumom Okrajne zveze Partizan oziroma ustanovitvijo občinskih zvez, 18. aprila 1961 pa je bila Okrajna zveza za tele-sno kulturo Murska Sobota tudi formirana. Štela je šest občinskih zvez, med njimi tudi v Murski Soboti, in prav toliko okraj-nih odborov. Kot je izpostavil Kerčmar, se je 31. marca 1977 Občinska zveza za telesno kultu-ro Murska Sobota preimenovala v Zvezo telesnokulturnih orga-
nizacij občine Murska Sobota, namesto te pa je 27. marca 1991 začela delovati Športna zveza Murska Sobota. Prav letos spo-mladi je mestni svet sprejel odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo, turizem in šport. Po no-vem v ŠZ Murska Sobota ne bo profesionalnega kadra. Predsednik Stanko Kerčmar je de-jal, da je tako v predsedstvu špor-tne zveze, kakor v delovnih telesih sodelovalo veliko znanih športnih delavcev iz nekdanje velike obči-ne Murska Sobota kakor kasneje tudi mestne občine. »Naša špor-tna organizacija je bila v teh 50 letih organiziranosti in delovanja deležna ustrezne podpore, ime-la je vsa pooblastila za izvajanje športnih programov. Vse zadeve so se kljub mnogokrat različnim mnenjem v predsedstvih in orga-nih sprejemale soglasno, v dobro športa,« je dejal in dodal, da je bila ŠZ Murska Sobota s svojimi predhodnicami usklajevalec pro-gramov izvajalcev športa, nudile so strokovne pomoči ter bile do-ber organizator in gostitelj različ-nih tekmovanj s področij šolskega športa, športne rekreacije ter tek-movalnega in vrhunskega športa tako na občinski, regijski, državni in mednarodni ravni. Izvajale so tudi posebno pozornost nudenju pomoči vključevanju pripadnikov romske skupnosti v različne obli-ke športa.
Tudi v čestitki ob jubileju je žu-pan mestne občine Anton Štihec jubilantu izrekel nesporno pri-znanje za vzgojo vrste odličnih športnikov, ki so z uspehi ponesli glas teh krajev in lokalne sku-pnosti širom po Sloveniji in tu-jini. Zato je šport, je dejal Štihec, ena od dejavnosti, na katero smo lahko vsi ponosni. Zagotovil je, da dokler bo opravljal naloge žu-pana, bo kljub na občinski ravni ustanovljenega Javnega zavoda za kulturo, turizem in šport gonilo v športu v mestni občini, torej z njenega vsebinskega vidika, zaupano športni zvezi, prek no-voustanovljenega zavoda pa bo potekalo le upravljanje športnih objektov.
O razsežnostih SZ Murska Sobota pričajo tudi najnovejši statistični podatki: v individualnih špor-tnih panogah deluje 21 klubov z 2115 člani, v ekipnih športnih panogah enajst klubov s 1082 športniki, v okviru športa za vse pa je v 27 športnih organizacijah vključenih 2757 športnikov, sku-paj z devetimi različnimi zveza-mi in združenji pa šport v MO Murska Sobota šteje zavidljivih 6251 posameznikov.
Dobitniki plaket ŠZ Murska Sobota v letu 2010:
Mirko Babič in Bojan Skalar, oba za igralsko kariero v NK Mura in delo v organih kluba; Janez Težak za delo v atletiki kot tekmovalec, trener in so-dnik; Alojz Kos za delo v šahu kot igralec ter član organov klu-ba; Vojko Vučak za izjemno delo z mladimi v ženski odbojki ter hokeju na travi; Radislav Jokanovič za vzgojo številnih mladih atletov v klubu; Jože Kovačič za dolgoletno delo v
strelskem športu ter Veronika Holsedl (vsi iz Murske Sobote) za izjemnost dosežkov v vrtnem kegljanju in delovanje v športni komisiji Medobčinskega dru-štva slepih in slabovidnih Murska Sobota; Franc Ščančar iz Černelavcev za tekmovalne dosežke in delo z mladimi v streljanju ter Franc Jožef iz Krajne za vidne dosežke v inva-lidskem športu v kegljanju, atletiki in streljanju.
31
ŠPORT
	
Športne igre
slovenskih šolarjev na Ptuju
Stanko Kerčmar
Na desetih jubilejnih športih igrah slovenskih šolarjev na Ptuju je za-dnji petek v maju nastopilo blizu 500 mladih iz 14 slovenskih občin. Odlično so se v tej druščini odre-zali mladi športniki Mestne občine Murska Sobota, ki so v ekipni kon-kurenci zasedli tretje mesto.
V	atletiki je bila zmagovalka v teku na 600 metrov Anja Benko (1:36,06) Katja Vrdjuka je bila na enaki razdalji šesta (1:41,73), Urška Šantl pa 22. (1:58,70). V skoku v višino je zmagala Klara Drakovič (156 cm), tretja pa je bila Klementina Kisilak (150 cm). Med dečki je v atletiki štafeta 4 x 100 metrov osvojila peto mesto (49,22), Dominik Horvat je bil v teku na 100 m osmi (12,44), Nathan Kočar v teku na 1000 metrov v času 3:10,68 enajsti, podobno tudi Kevin Reiter v skoku v višino (145 cm).
V	namiznem tenisu je premagal vse nasprotnike Mitja Pečnik, v finalu je bil boljši od Žana Napasta s Ptuja z rezultatom 2 : 1. Med deklicami je Maša Harkai zasedla četrto mesto.
V	nogometu so zmagale igralke Murske Sobote, ki so v finalu
prepričljivo s 3 : 0 premagale Ptujčanke. Mladi nogometaši Murske Sobote so osvojili peto mesto.
V tenisu je v konkurenci dečkov Marino Kegl zasedel tretje me-sto, med deklicami pa je bila Iva Gabor peta. V skupni uvrstitvi je zmagal Ptuj s 540 točkami, sle-dijo pa Maribor (500), Murska Sobota (435), Celje (345) in Domžale (320 točk).
Prihodnje leto bodo športne igre slovenskih šolarjev v Kranju, ta-krat pa pričakujejo nastop 16 slovenskih občin. Slovenski šo-larji bodo v času od 28. junija do 3. julija nastopili na medna-rodnih športnih igrah v Manami v Bahrajnu, kjer bodo letos po-novno sodelovali tudi murskoso-boški športniki.
Praznik ritmične gimnastike v Murski Soboti
Na Osnovni šoli I Murska Sobota je aprila potekala druga prvenstvena tekma v ritmični gimnastiki.
Tekmovanje je organizirala Sekcija za ritmično gimnastiko pri Društvu za šport in rekreacijo Murska Sobota. Tako tekmovalci kot trenerji in tudi predstavni-ki Gimnastične zveze Slovenije so za odlično organizacijo in izvedbo tekmovanja pohvalili organizatorje.
Tekmovanja se je udeležilo več zvenečih imen svetovne ritmične gimnastike, med njimi tudi ak-tualna državna prvakinja Mojca Rode ter nekatere bivše in seda-nje državne reprezentantke. V spremljevalnem programu so se predstavile naše najmlajše dekli-ce, ki jih bomo v prihodnjih letih gotovo videli na tekmovanjih. Tekmovanja se je udeležilo 260 tekmovalk iz celotne Slovenije, med njimi so bila tudi dekleta iz
DŠR Murska Sobota, ki trenirajo pod vodstvom Anice Djordjevič. Dekleta so se odlično odrezala, saj so v kategoriji mlajših deklic domačinke s skupinsko vajo (Ivana Trplan, Sara Nasevski, Alja Gregorinčič, Andreja Mekicar in Blažka Rous) zasedle osmo mesto, Robertina Rožanc
in Natalija Pavlinjek pa sta v kategoriji kadetinj z vajo z žogo dosegli osmo in deveto mesto. Drugo mesto med mladinkami je z vajo z žogo osvojila Anja Caf, med članicami pa je zlato prejela Monika Lončar.
Anja Gomboc in Monika Lončar Foto: Simon Koležnik
32
ŠPORT
Uspešna sezona za tekmovalce namiznega tenisa
iz Murske Sobote
Karlo Vratarič
Namiznoteniški klub Sobota je letos dosegel rezultate, ki jih bo v priho-dnji sezoni le stežka ponovil. Cilji za prihodnjo sezono so skromnejši. Namiznoteniški klub Sobota ima za sabo že 45 let obstoja. V tem času je v klubu treniralo in tekmovalo več generacij uspešnih igralk in igralcev, trenerjev in funkcionarjev. Osvajali so številne državne naslove tako v bivši Jugoslaviji kot tudi zdaj v Sloveniji. NTK Sobota se lahko po-naša z največ osvojenimi naslovi ekipnih državnih prvakov med ka-deti in mladinci ter mnogimi naslo-vi posameznikov in dvojic. Številni člani so bili tudi člani reprezentanc v različnih kategorijah.
Klub v moški članski konkurenci že dvajset let igra v prvi slovenski ligi, in to s svojim, doma vzgo-jenim kadrom, kar je redkost v Sloveniji.
Trenutno poteka vadba članov kluba v športni dvorani tretje osnovne šole v Murski Soboti, kjer se pod vodstvom najtrofejnej-šega trenerja v Sloveniji Mirana Močana kalijo mladi vseh katego-rij — od začetnikov do članov. Prva članska ekipa, ki jo sestavljajo Jan Žibrat, Gregor Kocuvan in Tomaž Roudi, je v letošnji sezoni zasedla četrto mesto, druga članska eki-pa v sestavi Mario Kolbl, Iztok Dolamič, Denis Voroš in Mitja Pečnik, ki je namenjena kaljenju mladih igralcev, pa je izpolnila cilj in obstala v ligi. Uspešna so bila tudi dekleta Ula Vukan, Staša Matis, Andreja Lupša in Laura Perčič, ki so se prebila iz druge v prvo slovensko ligo, kar je doslej njihov največji uspeh. V mlajših selekcijah so kadeti prvič osvojili naslov državnega prvaka, medtem ko so bili mladinci drugi, mladin-ke pa četrte.
Med posamezniki je največ dr-žavnih naslovov osvojil komaj 18-letni Žibrat, sicer že redni član slovenske članske reprezen-tance, ki je prejšnji mesec nasto-pil tudi na svetovnem prvenstvu druge kakovostne divizije, kjer se je z osvojenim drugim mestom reprezentanca uvrstila v elitno skupino. Talentiranega Žibrata julija čaka še mladinsko evrop-sko prvenstvo v Turčiji, trenutno je po evropskem mladinskem rangu na trinajstem mestu, na svetovni mladinski lestvici pa je na petnajstem mestu kot eden od štirih Evropejcev. V naslednji se-zoni bo Žibrat igral v nemški ligi ter tako še okrepil svoje treninge ter s tem znanje in izkušnje, po-magal pa bo članski izbrani vrsti na evropskih in svetovnih prven-stvih. Za Turčijo je kandidat tudi kadet Kolbl, ki je skupaj z Janom
osvojil naslov prvaka v mladin-skih dvojicah.
»Sezona 2009/2010 je bila rezul-tatsko zelo uspešna in težko bo ponoviti te uspehe, saj bo prva ekipa ostala brez najboljšega igralca Žibrata, ki je prvo mesto zasedel na članski, članski do 21 let in mladinski lestvici. Kadeti bodo ostali skoraj nespremenjeni, saj bo med mladince prestopil le Voroš, zato se lahko nadejamo
osvojitve še enega naslova eki-pnih prvakov, a bo to brez Jana težje doseči. Prva članska ekipa bo precej oslabljena, njen cilj pa bo obstanek v prvi ligi,« je realen tre-ner Močan. Upravni odbor kluba s predsednikom Petrom Žibratom na čelu si trenutno prizadeva, da bi klub deloval nemoteno in da bi starši imeli kar najmanj stroškov, kar pa bo v današnjih časih težko zagotoviti.
Z GLAVO NA ZABAVO
Osrednje prizorišče
33
ŠPORT
Mednarodni projekt »Iron Will«
Za kakovostno življenje invalidov
Geza Grabar
Kot smo že poročali v prejšnji šte-vilki, je bilo v Murski Soboti eno od dveh športnih tekmovanj v okviru projekta »Z železno voljo za boljše življenje v obmejnih regijah (Iron Will) Slovenije in Madžarske«, ki ga izva-ja Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota in je sofinanciran s programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013.
Tudi na drugem tekmova-nju, ki je bilo v kraju Vep, nedaleč od Szombathelyja na Madžarskem, in kjer so invali-di tekmovali v kegljanju, atle-tiki, namiznem tenisu in šahu, je 47 članov murskosoboškega medobčinskega društva prepri-čljivo osvojilo prvo mesto.
Kot je ob tej priložnosti dejal predsednik društva Rudolf Kulič, je vodilni partner v 114.067,02 evrov vrednem projektu, ki se je začel 1. junija lansko leto in se končuje s 30. junijem letos, Športno društvo Vasakarat (Železna volja) SC iz Madžarske, projektni partner pa je Medobčinsko društvo in-validov Murska Sobota.
»V sedanjem stanju je malo podobnih iniciativ, ki imajo za cilj povečati enakost invalidov, dolgoročno pa tudi zagotavlja-ti enake možnosti. Za invalide je značilno, da se izogibajo sti-kov, nimajo družbenih stikov, so nezaposleni in imajo slab življenjski slog.
Projekt v teh tematskih po-dročjih poskuša narediti korak naprej s skupnimi slovensko-madžarskimi rešitvami in pre-pričan sem, da smo bili pri tem uspešni,« je povedal Kulič in dodal, da je splošni cilj projek-ta olajšati vsakdanje življenje invalidom z zdravim življenj-skim slogom, zagotavljanjem pogojev za kakovostno življe-nje, pomočjo pri ponovnem vključevanju v družbo, zmanj-ševanjem predsodkov v družbi in pomočjo pri zaposlovanju, njegovi specifični cilji pa so vzpostavitev čezmejne mreže, informiranje invalidov o zdra-vem življenjskem slogu, utrdi-tev družbenih stikov invalidov, ki živijo v obmejnih regijah (Slovenija, Madžarska), zmanj-šanje informacijske neenakosti ter ohranjanje tradicionalnih ljudskih poklicev.
Pred podpisom sporazuma o sodelovanju z organizacijami, ki pomagajo invalidom, so do-slej opravili osnovno izobraže-vanje s področja informatike ter slovenskega in madžarskega jezika, presejalni test in delav-nice za zdrav življenjski slog z različnimi tematikami, čezmej-ni športni tekmovanji delov-nih invalidov, prejšnji teden so vzpostavili spletno stran (www.
iron-will.eu/slo), končujejo pa se tudi rokodelske delavnice. S področja pletenja košar in lončarstva so jih pripravili šest.
GOSTILNA LOVENJAK
vabi
34
ŠPORT
Mladi odbojkarji iz Murske Sobote
na mednarodnem srečanju v Ingolstadtu
Vida Lukač
V Ingolstadtu je od 29. maja do 4. junija potekalo srečanje mladih iz pobratenih mest Györ, Grasse, Kircaldy in Murska Sobota.
Srečanja pod sloganom »Play together — talk together« (»Igrajmo skupaj — pogovarjaj-mo se skupaj«) se je udeležilo okrog 50 mladih športnikov, poleg ekip iz madžarskega mesta Györ, francoskega me-sta Grasse in iz škotskega Kircaldyja, se je udeležila tudi skupina šestih mladih odboj-karjev in dveh odbojkaric iz Murske Sobote v spremstvu tre-nerjev Alojza Kereca in Dejana Fujsa, trenerja odbojkarskega kluba Galex-Mir in pomočnika selektorja slovenske odbojkar-ske reprezentance. Organizatorji, ki so od leta 1982 takšno srečanje letos or-ganizirali že osmič, so poudarek namenili športnemu druženju ob igranju odbojke, žal pa so bili mladi športniki zaradi sla-bega vremena večino tekem primorani odigrati v dvorani, namesto na mivki ob umetnem jezeru. Dijaki, ki so zastopali barve mestne občine, so vsi odlični odbojkarji (med njimi sta bila tudi igralca članskega moštva Galex-Mir Blaž Ajlec in Nejc Novak) in so se temu primerno odlično odrezali ter dosegli prvo mesto v tekmo-vanju med ekipami (zgornja fotografija s podelitve medalj). Poleg športa je bilo enoteden-sko srečanje mladih z vseh koncev Evrope, ki so bili na-stanjeni kar v učilnicah in te-lovadnici tamkajšnje gimnazije, tudi priložnost za spoznavanje Ingolstadta in njegove bližnje okolice. Med drugim so si ogle-dali tovarno Audi z muzejem Audijevih avtomobilov. Poleg sproščenega druženja in zaba-ve so mladi iskali tudi resne odgovore na različnih temat-skih delavnicah o mreženju mest in spodbujanju povezav med partnerskimi mesti mesta Ingolstadt.
35
GASILCI
Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota - nenadomestljiva sila prostovoljcev
Geza Grabar
Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota, ki združuje trinajst društev - od začetka lanskega leta tudi člane PGD Pušča, je z dobro organizacijo, solidno opremljeno-stjo ter dobro izurjenimi in strokov-no usposobljenimi gasilci operativci zagotovo ena tistih gasilskih zvez v Pomurju, ki jo lahko uvrstimo med najuspešnejše. To nesporno vlogo zvezi nekateri pripisujejo tudi šir-še na ravni celotne Gasilske zveze Slovenije.
Vsega tega brez dobrega in na-črtnega dela v vodstvu zveze ter tudi v samih društvih ne bi dosegli.
O kakšni sili govorimo, najbo-lje prikaže podatek predsednika zveze Stefana Barbariča, ki je na letni skupščini v Polani dejal, da premorejo 822 članov gasilcev različnih populacij, od tega 360 gasilcev operativcev, 62 opera-tivk in 89 operativcev iz rezerve, 29 gasilskih vozil različnih tipov, imajo 90-odstotno popolnjenost z zaščitno opremo in 78-odsto-tno z osebno zaščitno opremo. Vendar vse našteto nima nobe-ne teže, če vse te opreme gasilci ne bi znali uporabljati. In prav temu področju, praktičnemu iz-obraževanju namreč, zveza vse od ustanovitve posveča največ pozornosti. Ob številnih prak-tičnih vajah, tekmovanjih in zimskih izobraževanjih zveza veliko pozornosti namenja tudi tečajem specialnosti. Vse višje normativne zahteve jih silijo k spoznanju, da gasilci naloge, ki se jih lotijo samoiniciativno, torej v trenutku, ko se potreba pojavi, opravljajo prostovoljno, a odnos do njih in tudi kako-vost opravljenega dela morata biti profesionalna. Temu gasilci ne oporekajo. Bolj zamerijo dr-žavi, ki jim nenehno predpisuje nove zahteve, ne zagotovi pa vira sredstev za njihovo uresničitev, ki ostaja na ramenih društev, zvez oziroma lokalne skupnosti. Barbarič je ob tem izrekel veliko zahvalo mestni občini oziroma županu samemu. »Občina in žu-pan nas razumeta, vendar občin-ski proračun vsega ne zmore, saj sta zaščitna oprema in tehnika, ki ju rabimo v intervencijah, zelo dragi. Kar zadeva pomoč drža-ve pri sofinanciranju te opreme, je na voljo samo v višini od 12 do 18 odstotkov za določeno in specialno opremo, preostali del sredstev pa morajo zagotoviti
lokalna skupnost in društva. Grobo rečeno: če hočeš prosto-voljno reševati imetje in življe-nja občanov, si zato moraš skoraj sam kupiti opremo in sredstva,« je bil kritičen Barbarič. Ob tem, da je tudi na občnem zboru žu-panu in vsem v mestni občini delujočim strokovnim službam izrekel vso priznanje za odlično sodelovanje in razumevanje, ni mogel mimo že nekaj let sku-
pnega projekta zveze, ki si ga prizadevajo uresničiti — nakup nove gasilske avtolestve. Mestna občina je za ta namen v prora-čunu že rezervirala milijon evrov premostitvenih namenskih sred-stev za zaokrožitev omenjene fi-nančne konstrukcije, ki naj bi se sicer (so) financirala iz sred-stev EU. Na lanskem skupnem razpisu z mestom Szombathely na Madžarskem v okviru čez-
TILIA
36
GASILCI
mejnega sodelovanja zveza ni bila uspešna, poleti pa naj bi ta triletni projekt na področju varstva pred naravnimi in dru-gimi nesrečami, katerega skupna vrednost je sicer 1,7 milijona evrov, vnovič prijavili na javni razpis EU.
Poveljnik Franc Olaj je tudi na tej skupščini ugodno ocenil operativno delo zveze v minu-lem letu, saj so bile vse zadane naloge v programu dela za leto 2009 uspešno izpeljane na vseh ravneh delovanja. Opozoril je, da gasilske enote v zvezi opo-zarjajo investitorje in lastnike novih objektov o vse večji po-žarni ogroženosti, zato se enote nenehno opremljajo z novo tehniko, operativci pa se tudi ustrezno izobražujejo.
Sicer pa so številne enote iz vseh društev ob letnih pregledih tudi na občinskem tekmovanju po-kazale dobro izurjenost in so se najboljše (kar 19) udeležile re-gijskega tekmovanja. Po uspehu na regijskem so si pravico nasto-pa na državnem tekmovanju iz-borili članice B PGD Černelavci
in PGD Markišavci ter starejši gasilci PGD Markišavci, dve enoti mladih iz PGD Rakičan pa sta se udeležili državnega tek-movanja v gasilski orientaciji. Ob izobraževanju za izprašane gasilce za novega člana zveze PGD Pušča, ki je edino tovr-stno romsko društvo v Evropi, so prav na Pušči oktobra pri-pravili priložnostno priredi-tev predaje potrdil in gasilske opreme za to društvo. Številne aktivnosti v smislu taktičnih vaj so bile pripravljene in izvedene v oktobru, ko na državni ravni potekajo aktivnosti ob mesecu požarne varnosti.
Tudi minulo leto ni minilo brez neurij. Gasilci so v začetku av-gusta posredovali tako ob nara-sli reki Muri kakor na poško-dovanih objektih ob močnem vetru in toči sredi junija. Tu se je ponovno potrdilo dobro so-delovanje z drugimi silami iz sistema zaščite in reševanja ter sosednjimi gasilskimi zvezami. Pomemben pa je tudi podan predlog novih pravil gasilske službe, na katerega so imeli
gasilci precej pripomb. Kot je dejal, je za gasilce najpomemb-nejše vprašanje statusa gasilca operativca in zavarovanja po-veljniške odgovornosti, ki pa še vedno ni razrešeno.
Ugodno oceno za delo komisij, ki delujejo pri murskosobo-ški gasilski zvezi in jih vodijo Branko Merklin (za delo z mla-dimi), Ingrid Lončar (za delo s članicami) ter Stefan Merklin (za delo z veterani), so poda-li tudi njihovi vodje oziroma predsedniki.
Preden so delo gasilcev kot zago-tovo daleč najbolje organizirane in opremljene sile iz sistema za-ščite in reševanja pohvalili pred-sednik GZS Anton Koren, regij-ski poveljnik za Pomurje Dušan Utroša, župan mestne občine Anton Stihec in številni drugi, je predsednik Stefan Barbarič podal tudi obsežen načrt dela za letošnje leto. Aktivnosti zvez, ki naj bi skupaj razpolagala z 224.690,97 evri sredstev, od tega naj bi glavnino sredstev iz svojega proračuna spet zagoto-vila mestna občina, se vsebinsko
nanašajo na več različnih podro-čij — na zavarovanje, zakonoda-jo, operativno usposabljanje in vaje, nove kadre, informacijski sistem in zveze, opremljanje in investicije, tekoče naloge in prireditve. Za širšo javnost so zanimivi datumi zlasti naslednji: občinsko tekmovanje je bilo 12. junija v Veščici, državno tekmovanje za enote iz društev Cernelavci in Markišavci bo 19. junija, teden dni kasneje bodo novo gasilsko vozilo namenu predali v Satahovcih, 21. avgu-sta bodo orodno prikolico pre-vzeli v Kupšincih, avgusta bo še tabor mladih gasilcev, septem-bra pa tradicionalno srečanje veteranov in gasilk.
Tako kot prejšnja leta je tudi na letošnji skupščini župan Anton Stihec z vsemi društvi in gasil-sko zvezo podpisal pogodbe o izvajanju nalog o javni gasilski službi v Mestni občini Murska Sobota.
Mladi gasilci iz Rakičana odlični v orientaciji
Geza Grabar
Regijski gasilski svet in gasilsko poveljstvo za Pomurje sta v so-delovanju z gasilci z Razkrižja in Gasilsko zvezo Ljutomer pripravila drugo regijsko gasilsko tekmovanje mladih v orientaciji.
Med 36 ekipami mladih iz vsega Pomurja so na progah, dolgih od dveh do petih kilometrov, na ka-terih so bile tudi delovne točke (prva pomoč, vezanje gasilskih vozlov, zavijanje gasilskih cevi, priklop trojaka, prenos vode, te-sti iz gasilskega znanja), uspešno nastopili tudi gasilci iz Rakičana. Pod mentorstvom Srečka Čemele, Milana Bagarija in Mojce Györek je v okolici Razkrižja namreč tekmovalo kar pet ekip.
Najuspešnejši med njimi sta bili ekipi mlajših in starejših pionirk )prve v sestavi Metka Vratar, Maja Bagari in Brina Prkič, dru-ge pa v sestavi Aleša Bagari, Katja Forjan in Tamara Zver), saj sta osvojili naslov regijskega prvaka.
Starejše pionirke - Mojca Bagari, Kristina Pernat in Janja Forjan, so bile četrte; Uroš Bagari, Alen Jančar in Katja Filipič iz eki-pe mladincev so osvojili peto mesto; mlajše pionirke Laura Schmidlecher, Maja Rengeo in Alja Maitz pa so bile sedme.
Gre za največji uspeh v tem tek-movanju mladih iz tega gasilskega društva. Zmagovalnima ekipama je bilo omenjeno tekmovanje od-skočna deska za tovrstno državno gasilsko tekmovanje.
37
NAGRADNA KRIŽANKA
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC,
DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK
Naslovnica: TADEJ KIRINČIČ
Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 30. junija 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: MonikaŠkalič,
Stefana Kovača 4, 9000 Murska Sobota.
Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.
38
V letu 2010 bomo Festival Soboško poletje priredili že četrto leto zapored, vendar letos nekoliko drugače, saj bomo glasbene večere prirejali vsak petek od 2. julija do 28. avgusta. S tem bomo izpolnili željo mnogih rednih obiskovalcev, ki so si želeli večere ob dobri in raznoliki glasbi na Trgu kulture v Murski Soboti skozi vso poletje ter menili, da je en koncert vsak konec tedna dovolj. Soboško poletje bomo zaključili z edinim sobotnim koncertom 29. avgusta 2010. Vstop na vse prireditve bo tudi letos prost.
Program, ki ga je izbrala mag. Brigita Perhavec iz Zveze kulturnih društev Murska Sobota in v katerem bo zaigralo, zapelo in zaplesalo več kot dvesto nastopajočih iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Italije, Kube, Brazilije in arabskih držav, je tudi letos zelo raznolik in prepričani smo, da bo vsak našel kaj zase. Izbirali bomo lahko med svetovno znanimi ljubezenskimi baladami, slovenskimi popevkami, brazilskimi, kubanskimi, mariachi in drugimi etno glasbami, rockom in vse tja do jazza in klasične glasbe.
petek, 2.7. 2010, ob 21.00
ORKESTER MANDOLINA, LJUBLJANA
Orkester je eden redkih mandolinskih sestavov v Sloveniji, vsekakor pa najbolj priznan in prepoznaven. Tokrat se jim bo pridružila sopranistka Nataša Krajnc.
petek, 9.7.2010, ob 21.00
ASTRID KULJANIČ QUARTET
Astrid Kuljanič Ouartet je slovensko-hrvaški sestav, ki igra melodije iz popularnih filmov, mjuziklov in jazzovske standarde ter hite iz obdobja 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Na lanskoletnem Soboškem poletju so pevka in del zasedbe gostovali v skupini MILDREDS.
petek, 16.7.2010, ob 21.00
KRISTINA OBERŽAN
Kristino je širša slovenska javnost spoznala, ko je na Slovenski popevki 2006 prejela nagrado za najboljšo izvajalko. Čeprav pogosto sodeluje z Big bandom RTV SLO, zborom Carmina Slovenica, kantavtorjem Janijem Kovačičem, Nado Žgur in drugimi, jo bomo pri nas gostili ob spremljavi pianista.
petek, 23. 7.2010, ob 21.00
ETNO VEČER s skupinami iz Slovenije, Hrvaške in Srbije
Na naš oder pridejo z mednarodnega folklornega festivala kar tri glas-bene skupine, ki bodo ravno v teh dneh gostovale v Beltincih. To so skupine, ki predstavljajo ljudsko izročilo in nam s tem dajejo priložnost spoznati bogastvo kultur njihovih narodov.
petek, 30.7.2010, ob 21.00
OdBEATLI
Glasbenike povezuje ljubezen do legendarne skupine The Beatles. Repertoar tria obsega kar petdeset pesmi legendarne liverpoolske če-tverice. Vsak nastop OdBeatlovje zelo unikaten.
petek, 6.8.2010, ob 21.00
MARIACHI, HAVANA
Skupina Mariachi Real Jalisco iz Havane izvrstno izvaja mariachi glasbo. Ker pa prihajajo s Kube, bo del nastopa namenjen tudi tradicionalni kubanski glasbi, za katero izdelujejo tipične instrumente.
petek, 13.8.2010, ob 21.00
0,LALA
To je mlada mednarodna zasedba, v kateri sodelujejo glasbeniki iz Slovenije, Brazilije, Italije in Avstrije in katere repertoar sestavljajo sklad-be brazilske popularne glasbe, od živahne sambe do melanholične in intimne bosse nove.
petek, 20. 8.2010, ob 21.00
VOX ARSANA
V skupini so zbrani izkušeni in akademski glasbeni umetniki. Izvajajo pester program, ki vključuje klasike gospla, soula, znane melodije popevk in mednarodnih uspešnic ter največje hite iz mjuziklov - vse skupaj začinjeno s čutnostjo soula, ritmi in harmonijami jazza ter prefinjeno klasično izvedbo.
petek, 27.8.2010, ob 21.00
DALMATINSKA KLAPA
Klapa bo na Soboško poletje prišla iz Dalmacije. Združuje jo ljubezen do dalmatinske pesmi in petja, a capella izvaja tradicionalne ljudske pesmi, predvsem prepoznavne melodije, v večini z ljubezensko vsebino.
sobota, 28.8.2010, ob 21.00
BA-ROCK BAND
Ba-rock band je petčlanska skupina akademskih glasbenikov, ki na ba-ročnih inštrumentih s slovensko ljudsko glasbo predstavijo različne glasbene stile, od baroka do rocka. Poleg priredb slovenskih ljudskih pesmi izvajajo tudi avtorske skladbe.
V času trajanja Soboškega poletja 2010 bomo na Trgu kulture vsak sobotni dopoldan popestrili s spremljevalnimi prireditvami za otroke in odrasle.
3.	7. HARMONIKARSKI ORKESTER MURSKA SOBOTA, koncert
10. 7. DAN ARABSKE KULTURE:
folklorni plesi, glasba, orientalski ples, literatura, dokumen-tarni film, kulinarika, bazar
17. 7. gledališko-ustvarjalni dogodek za otroke:
PEPI IN NJEGOVO GNEZDO, Zavod VISTA Murska Sobota
24. 7. koncert HERZ INFARKT, Gornja Radgona
31.7.	koncert ART MUSIČ ORCHESTRA, Prekmurje
7.8.	glasbena prireditev za mlade »Si vupaš?« z Moiro
14.8.	koncert KITARSKE DELAVNICE
21.8.	predstavi »Nine faces of Love« in »Blume, Streit & C(l)o«
skupina HUSH Gimnazije Murska Sobota in OŠ Beltinci
28.8.	predstavitev najuspešnejših plesnih skupin Plesni klub Zeko, plesne skupine Osnovne šole II,
Osnovne šole III in Osnovne šole Puconci
Program bo podrobneje opisan v programski zloženki, ki ga bomo poslali v vsako gospodinjstvo v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa.
Koncerti
Gledališke predstave
Razstave
Otroški program
Delavnice za mlade
Ognjemet