210
Sosedov zagovor.
Iz „Zore Jadranske". *)
„Kaj bo, kaj bo, če se moj Janez poboljšal ne bo !" — zdihuje oče Martin proti sosedu, ki ž njim za mizo sedi, pridno tobak pije, še pridniše pa vince serka.
„„Nikar se ne žali zavoljo Janeza. Verjemi mi, da ga bodeš še vesel""  —  tolaži sosed Jaka žalostnega očeta.
„Kaj še! nad njim je vse zgubljeno" — odgovori oče Martin4 — »bojim se, da mi bo še na stare dni velika sramoto napravil, in, če bo tako delal kakor je začel, bo gotovo še na vešalah žalostno poginil".
„„Kaj to govoriš! Na vešalah?! Ti ne poznaš svojega sina. Ako bi ravno kaj takega storil, da bi vešale zaslužil, jim bo vendar pete odnesel; skril se bo, da ga živa duša našla ne bo. Pa saj še bo vse boljše; gotovo bo še kedaj pošten človek".
„Težko, težko se bo kedaj poboljšal; bojim se za-nj. Ako bi deset dežel prehodil, ne vem, če bi kje takega malopridneža naletel, kakor je moj sin^.
„„IVe govori tako neumno, Martin! Res, da je enmalo prenagel, pa to nič ne de; on hoče pokazati, da je korenjak, in da se nikogar nič ne boji".
„Da! ravno njegova naglost ga bo pripravila ob življenje; ravno zavoljo svoje naglosti je moral pobegniti, da ga pravica ni zasačila, in od tega časa ne vem, kod da se klati".
„„Lej! ravno iz tega se vidi, da velja za svet in da mu ni le samo mar za očeta in za dom.""
„Oj, jaz sem že več takih potepuhov poznal, ki niso nič marali za starše, pa nobenemu takih se še ni dobro godilo. On ni hotel nikoli mojih naukov poslušati, ampak se je le zmirom svoje terme deržal; zato nečem nič več od njega vediti. Kakor si je postlal, tako naj leži".
w?,Dragi Martin! pa kdo ti je toliko hudega povedal od tvojega sina? Nikar ne veruj vsega, kar ljudje pripovedujejo; on ni tak terdoglavec kakor misliš; gotovo se še bo poboljšal in bo še prav pošten človek. Mladost je norosti"^
„Poboljšanje je že šlo pri njem rakom žvižgat. Zahvali Boga, Jaka moj, da ga ni bilo te dni doma; drugač bi ti ne bilo treba svojega belca prodati; on bi te bil gotovo te ^kerbi rešil".
„„To pa že ni mogoče; po nobeni ceni tega ne verjamem, da bi Janez mene okral. Ako je večkrat s kakim ptujim konjem iz sejma prihajal, mu ne smemo zameriti; on se bo še poboljšal in bo pošten človek"".
„Tiho bodi s poboljšanjem; pri njem je vse prizadevanje, ga na pravo pot spraviti, le bob v steno. Nič bi ne rekel, ako bi že stareji bil, — al je tepce golobrado, pa je že več konj pokralo, kakor jih ima naš grof v svoji stali".
„„AH pa tudi za gotovo veš, da je vse resnično, kar se od njega pripoveduje? Dosti je ljudi na svetu, ki ne znajo druzega, kakor lagati in dobro ime bližnjemu krajšati. Ako je res kaj storil ali kaj ukradel, zakaj ga pa niso nikoli zasačili?""
„A, se ve da ni! — pa kaj je bilo pred tremi leti v farovškem hlevu?'
,,„Kaj  pač to;  saj ni bil delj kakor pol leta zapert"a.
„Kaj je pač bilo predlanskem v Brcžcah na sejmut*
*)  „Zora Jadranska" je vadbeni list ueencov teržaske gimnazije.
Cestnikov.
211
rnTo ni bilo nič posebnega; leto in dan v tamnici sedeti za takega korenjaka nič ni"".
„Kaj pa je zopet preteklo zimo v bližnjem mestu bilo?" „„To ni bila ravno   tolika nesreča;  sodnika je enmalo po herbtu nabunkal,   pa je  za vse  skupaj samo tri mesce zapert bii"a.
„Dosti je to; kadar bomo koruzo okopovali, bo še le 22 let star, pa je že dve leti v ječi sedel!"
„„To mu nič ne škoduje; vidil boš, da se bo še poboljšal.""
„ Vidim že zdaj, kako se je poboljšal; komaj je iz jetnišnice prišel, se je že z vojaki pretepal; pervega je vergel, da mu je roko polomil, drugemu je nogo pokvaril, tretjemu je pa glavo razbil. Zavoljo tega ga zdaj išejo, pa ga nikjer zaslediti ne morejo. Dobro vem, da ne hodi peš, akoravno mu jaz nisem konja dal".
„„To je hvale vredno, da ne hodi peš; peš naj hodi, kdor jahati ne zna. Vidiš Martin, da si sam kriv, da je tvoj sin tat; zakaj mu konja ne daš?""
„Zakaj bi mu jaz konja dal, saj je pred štirimi leti od tebe verlega žrebca dobil, zakaj ga je šel prodavat?"
„„Zakaj? moj Bog! hotel je namreč vediti, kako se z dnarjem po svetu živi. Za žrebca je gotovo veliko dobil; to je bilo krasno živinče, jaz sam sem ga bil na Ogerskem ukr....""
Komaj je poslednjo besedo pogoltnil, skoro bi se bil zarekel. Vendar k sreči Martin na njegovo govorjenje pazil ni, marveč je svojega hudobnega sina obžaloval. Mi pa lahko vemo, zakaj je sosed Jaka Janeza tako pridno zagovarjal. Cez nekaj časa se Martin zopet zdrami ter reče: wJaz bi mu še vse to odpustil, ako bi le vedil, da je kedaj t svojem življenji kaj dobrega storil".
v„0 dostikrat se je dobro obnašal in je priden bil, pa kar še do zdaj ni bilo, še pa bo; boš vidil, da še bo iz Janeza pošten človek"".
„Jaz še nisem nikoli od njega nič dobrega slišal; ako ti kaj veš, povej  mi, prosim te!"
wwDosti, moj Martin, dosti! odgovori sosed Jaka, ter ge pripravlja kaj dobrega od Janeza povedati; pa kmalo je spoznal, da je to težje, kakor je izperva mislil. Preden je začel govoriti, je popil zadnjo kapljico vina, ki je bila v kozarcu.
„No, zakaj ne govoriš? povej kaj, povej; prav rad bi slišal kaj dobrega o mojem sinu" — mu reče Martin ter se britko nasmeja.
„„Veš kaj — pravi Jakob — prinesi še vina, potlej se bova se dalje pogovarjala"".
Martin vstane in gre po vina. V tem je imel Jaka dosti časa razmišljevati, kaj je Janez dobrega storil.
„No, ti je prišlo, kaj na pamet?" ga popraša Martin, ko nazaj pride in vino na mizo postavi.
„„Cakaj še enmalo"" odgovori, si kupico natoči, pipo nabaše in zapali, potem pa začne: w„Povej mi, Martin! kaj je tvoj Janez na poslednjem sejmu hudega storil?""
„Kaj je storil hudega? jaz ne vem nič druzega kakor to, da je na sejm šel z enim konjem, nazaj domii je pa dva prignal, akoravno ni  imel vinarja v žepu".
„„Pa kaj mu to škoduje? saj ga niso zasačili. On je bil pri sv. Ani na proščenji; ali je tudi tam kaj hudobnega napravil? tam se je vendar dobro obnašal!""
„Prav dobro, sosed! pretepal se je in skorej bi bil nekega tkalca ubil".
„„Kaj je zato njemu mar? prav se zgodi tkalcu, zakaj je pa šel na proščenje; naj bi bil doma ostal, pa bi se mu ne bilo nič zgodilo. Pri hiši pa Janez vendar dobro gospodari in se hvalevredno obnaša"".
„0, se ve da! Lani sem ga bil poslal, da bi mi pšenico posejal, pa je še letos čakam, ker še ni prišla iz zemlje".
wl?Kaj praviš?" — ga popraša naglo Jaka.
„Sel je orat, pa je nesel seme v vas in ga je prodal* potem je prazno njivo izoral in povlačil".
„„A to je pa res preveč! Tega mu ne moreš odpustiti; to ni prav, da je očeta tako okanil; kadar bo nazaj domu prišel, pošlji ga k meni, jaz ga že bom okregal, da ba imel dosti"".
„Kakor pes mara on za kreganje; beseda se ga ne prime". v
„„Ce se ga beseda prijela ne bo, se ga bo pa palica; pošlji ga samo k meni, jaz ga bom gotovo naučil, kaj se pravi pokoren  biti"".
„Ne verjamem, da bi ga kdo razun samega Boga poboljšati mogel".
„„Kaj pa zopet govoriš? ti nisem rekel, da tvoj Janez še bo enkrat pošten človek. Nikar ne žaluj, boš vidil, da je resnica kar sem govoril. — S Bogom!""
xt,    *<»     sto
»(X                 "»|\
Dve leti ste pretekle po tem pogovoru. Janez je živel kakor popred; od poboljšanja ni bilo ne duha ne sluha; še zmirom je večje hudobije doprinašal, dokler so ga zasačili in k smerti obsodili. Njegov oče tega ni več dočakal; neumni sosed Jaka pa, ko je toliko zagovarjanega Janeza na vešalah vidil, je zdihnil: „Škoda za tega človeka; lahko bi bil danes ali jutri pošten človek!"
Kar je Janezek bil, je Janez ostal.
Cestnikov.