st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
Prispevek predstavlja poskus uporabe kmečkih zapuščinskih inventarjev za namen preučevanja življenj-
skega standarda s primerjalnim pristopom. Za namen primerjave smo izbrali štiri študije, ki se ukvarja-
jo s stanjem na Češkem, Madžarskem, v Belgiji in Kataloniji. Poglavja prispevka imajo, tako kot izbrane 
študije, različne metodologije. Kljub različni stopnji natančnosti navedenih podatkov v obravnavanih 
inventarjih lahko iz vsakega obravnavanega območja izluščimo posebnosti, ki se nanj nanašajo in so s 
slovenskimi inventarji najbolj primerljive. Z vidika vsakdanjih predmetov je bilo življenje povprečnega 
kmeta na različnih koncih Evrope in v Sloveniji dokaj podobno. 
Ključne besede: kmetje, življenjski standard, predmeti, primerjalna analiza
Wealth and poverty in the Slovenian countryside in a European comparative perspective: legacy inventories 
(17th – 18th century)
The paper presents attempt to use peasants probate inventories for the purpose of a corporative approa-
ch of study standard of living. We selected four studies, which presents status in Czech Republic, Hun-
gary, Belgium and Catalonia. The chapters, like selected studies, have different methodologies. Despi-
te degree of accuracy varies in the considered probate invetories we can use special features of every 
considered area and compare them with the Slovenian probate inventories. From the point of everyday 
objects, the life of farmer in different parts of Europe and in Slovenia was quite similar.
Keywords: peasants, standard of living, objects, comparative analysis
Bogastvo in revščina na slovenskem podeželju v evropski 
primerjalni perspektivi: zapuščinski inventarji (17.–18. stoletje)
Urška Ivančič Petelin
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije 
92182009@student.upr.si
Eva Premrl 
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije 
92192006@student.upr.si
Sara Veber 
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije 
92192022@student.upr.si
Vangel Vesovski
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije 
92182038@student.upr.si
73
Uvod
Raziskovanje življenjskega standarda in po-trošnje nižjih slojev prebivalstva ter nju-nega spreminjanja med zgodnjim novim 
vekom in industrializacijo je vse bolj aktualno v 
mednarodnem zgodovinopisju, kjer v veliki meri 
sloni na preučevanju materialne kulture na osno-
vi zapuščinskih inventarjev. Prispevek obravna-
va življenjski standard slovenskega kmeta v 17. in 
18. stoletju in sicer na podlagi materialne kultu-
re ter temelji na primerjavi zapuščinskih inven-
tarjev iz slovenskih dežel, nastalih med letoma
1620 in 1795, z nekaterimi raziskavami in ugo-
tovitvami iz drugih evropskih držav. V sloven-
skem zgodovinopisju je najbolj poglobljeni štu-
diji za obdobje pred 19. stoletjem, osnovani na
zapuščinskih inventarjih, izvedel in objavil Mar-
ko Štuhec na temo kranjskega plemstva v 18. in
19. stoletju (Štuhec 1995 in 2009). Z delno izjemo 
ht t ps://doi .org /10 . 264 93/2350 -54 43.9(2)7 3-92 © aut hor/aut hors
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
74
del Marte Verginella in Tanje Gomiršek za 19. 
stoletje na osnovi oporok (Verginella 1996) in in-
ventarjev (Gomiršek 2020), za kmečko prebival-
stvo tovrstnih raziskav na slovenskem območju 
nimamo ravno veliko, posebej takih, ki obrav-
navajo obdobje pred 19. stoletjem in katerih na-
men bi bil opredelitev življenjskega standarda na 
podlagi materialne kulture. Kot je to običajno v 
evropskem prostoru, se je tudi pri nas interes za 
zapuščinske inventarje nižjih slojev prebivalstva 
pričel na etnografskem področju, in sicer s prika-
zom hišne opreme kmetov na Kranjskem, ki ga je 
objavil Angelos Baš (Baš 1953-54). V zadnjih le-
tih je bilo objavljenih še nekaj študij, ki slonijo 
na tovrstnih virih, vendar njihov prvenstveni cilj 
ni vpogled v materialno kulturo, temveč v pre-
hrano in podnebje (Zwitter 2015; Panjek 2018). 
Pričujoči prispevek predstavlja poskus uporabe 
kmečkih zapuščinskih inventarjev z namenom 
preučevanja življenjskega standarda nižjih slojev 
in sicer s primerjalnim pristopom v obdobju 17. 
in 18. stoletja. 
Naš nabor virov sestavlja 28 slovenskih in-
ventarjev, nastalih med leti 1620 in 1795. Od tega 
je 22 inventarjev (delno) objavil Angelos Baš in 
jim bomo rekli »kranjski«, ostalim šestim, ki so 
še neobjavljeni, pa bomo rekli »kraški«, čeprav 
izhajajo iz devinskega gospostva, ki je pripada-
lo Kranjski. V objavljenih inventarjih z območja 
ožje Kranjske, ki tvorijo dober del našega nabo-
ra popisov, je Baš prikazal primere iz družbene 
skupine svobodnikov in le predmete, ki so bili 
relevantni za njegovo raziskavo. To so tisti, ki se 
nanašajo na hišni del gospodarstva, zaradi česar 
izgubimo pomembne podatke o orodju in živa-
lih, ki so bile zagotovo prisotne na kmečkih go-
spodarstvih in s katerimi razpolagamo v drugih 
inventarjih. Med kranjskimi inventarji izstopajo 
popisi premoženja Boštjana Erata, Antona Jakli-
ča in Luke Juraja, ker vsebujejo neprimerno viš-
je število predmetov, hkrati pa zagotavljajo širšo 
zastopanost slojev kmečkega prebivalstva. Si-
cer je med inventarji kranjskih svobodnikov za-
jet zelo širok spekter velikosti premoženja, od 
najskromnejših do – pravkar omenjenih – naj-
bogatejših. Drugi del našega nabora kmečkih in-
ventarjev iz slovenskega prostora izhaja iz doslej 
neobjavljenih arhivskih virov. Tudi ti inven-
tarji izhajajo iz 17. in 18. stoletja (AST, ATTA, 
196.1, fasc. 6) in tudi pri njih se pojavljajo izje-
me, saj poleg štirih inventarjev, ki popisujejo pre-
moženje kmetov-podložnikov (izmed katerih je 
le eden premožen), sta bila med pokojniki tudi 
tržan Vespasiano Brunner in obrtnik Nikolaj 
Afabris, ki ju zaradi njunega poklica oziroma 
socialnega porekla ne moremo enačiti s kmeti. 
Slednja inventarja sta za analizo standarda slo-
venskega kmeta izključena iz jedra raziskave, 
ker pa nam kažeta na življenjski standard in po-
trošnjo dveh prebivalcev podeželja, ki nista bila 
kmečkega stanu, smo ju vseeno deloma upošte-
vali. Dvestoletno obdobje, iz katerega izhajajo 
tu obravnavani slovenski inventarji, je razmero-
ma dolgo in v tem času so se lahko dogajale spre-
membe v materialni kulturi: kljub temu je tovr-
sten nabor smiseln za namen tega prispevka, ki 
ni osredotočen na diahrono temveč na sinhrono 
primerjavo s tujimi študijami, ki prav tako zaje-
majo daljše obdobje.
Študije, s katerimi smo primerjali sloven-
ske inventarje, so objavljene v delu Wealth and 
Poverty in European Rural Societies, ki na osno-
vi inventarjev in materialne kulture obravna-
va življenjski standard na evropskem podeželju 
med 17. in 19. stoletjem (Broad in Schuurman 
2014, 13). Sestavlja ga enajst študij primera raz-
ličnih avtorjev o različnih krajih in pokrajinah v 
posameznih evropskih državah. Uvodoma delo 
predstavlja pomen inventarjev za zgodovinsko 
raziskovanje, najpogostejše teme in različne me-
todološke pristope k njihovemu preučevanju, v 
zaključku pa opisuje materialno kulturo in kro-
ženje dobrin (Broad, Schuurman 2014, 13–32). 
Kljub obetu, da naj bi se pri obravnavi inventar-
jev v posameznih študijah primera uporablja-
la ista metoda preučevanja, je v posameznih po-
glavjih opaziti tudi znatne razlike, kar je tudi nas 
postavilo pred metodološki izziv, kako zasnova-
ti našo primerjavo. 
Za namen primerjave s slovenskimi inven-
tarji smo izbrali štiri študije, in sicer na podla-
gi boljše primerljivosti z našimi: o Belgiji, Češki, 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
bo
g
a
st
v
o 
in
 r
ev
šč
in
a 
n
a 
s
lo
v
en
sk
em
 p
o
d
ež
el
ju
 v
 e
v
ro
ps
k
i p
r
im
er
ja
ln
i p
er
sp
ek
t
iv
i .
..
75
Ogrski in Kataloniji. Njihovi avtorji so preuči-
li več sto posameznih inventarjev in na podla-
gi preučenega predstavili materialno kulturo in 
življenjski standard prebivalcev podeželja skozi 
njihove materialne in potrošne dobrine. 
Paul Servais se osredotoča na spremem-
be materialne kulture in kakovosti življenja ter 
lastniške razmere na belgijskem podeželju pri 
mestu Liége v 19. stoletju (Servais 2014, 181–194). 
To je bilo v Belgiji že obdobje industrializacije, 
kar se tako časovno kot razvojno ne ujema z oko-
liščinami, v katerih so nastali uporabljeni inven-
tarji s slovenskega podeželja. Industrializacija je 
prinesla denar in s tem nakup vse večjega števila 
predmetov, ki so bili postavljeni v različnih pro-
storih domovanja. Prispevek je bil, kljub časov-
nemu neujemanju inventarjev, izbran z name-
nom, da se izvede metodološki poskus analize 
inventarjev po vzoru belgijske študije in hkra-
ti preveri, ali je pri belgijskem kmetu iz obdobja 
industrializacije zaznati kako večje razhajanje v 
primerjavi s slovenskim kmetom pred začetkom 
industrializacije. Analiza sloni na hišnih prosto-
rih, ki so določeni glede na popisane predmete. 
Joseph Grulich materialne kulture na juž-
nem češkem podeželju v 17. in 18. stoletju ne 
obravnava na podlagi števila predmetov, temveč 
njihove prisotnosti v kmečkih gospodinjstvih 
(Grulich 2014, 96–109). Števila obravnavanih 
inventarjev in predmetov ne razkrije, zato kvan-
titativna analiza in primerjava s slovenskimi in-
ventarji ni možna. Primerjava s Češko je smisel-
na prav zaradi Grulichove osredotočenosti na 
prisotnost predmetov v gospodinjstvu in ne na 
njihovem številu. S tovrstno analizo lahko na-
mreč ugotovimo razlike in podobnosti v priso-
tnosti vsakdanjih predmetov na slovenskem in 
češkem podeželju.
Za raziskavo o strukturnih značilnostih 
materialne kulture, o uporabi bivalnih prosto-
rov in razlikah v vsakdanjem življenju različnih 
družbenih skupin na ogrskem podeželju med 
drugo polovico 17. in prvo polovico 19. stoletja 
se Peter Granasztoi posluži štirih različnih ana-
litičnih pristopov (Granaztoi 2014, 157–165). Ta 
prispevek je bil izbran, ker so njegov primarni vir 
zapuščinski inventarji kmečkega prebivalstva, ki 
vsebujejo podobne predmete kot slovenski. Naj-
bogatejši nabor informacij je v skupini predme-
tov za shranjevanje, zato analiza sloni na primer-
javi le-teh.
Belen Moreno Claverias vlogo potrošnje 
na Katalonskem podeželju v 18. stoletju analizi-
ra na podlagi poklica oziroma družbenega stanu 
(Claverias 2014, 139–155). Družbo deli na kme-
te, obrtnike in buržoazijo, pri hišni opremi kme-
tov pa razlikuje med predmeti za proizvodnjo, 
tekstilom in tkaninami ter dragocenostmi. Čla-
nek je bil izbran, ker omogoča primerjavo potro-
šniških vzorcev in materialne kulture kmečke 
družine iz Katalonije in Slovenije, dveh razmero-
ma oddaljenih dežel iz srednje in zahodne Evro-
pe, ki pa ju druži lega ob Sredozemskem morju. 
Ker avtorica ugotavlja, da potrošni slog kmetov 
iz Penedesa poudarja čvrste in vzdržljive pred-
mete, bomo preverili, če to velja tudi v sloven-
skem primeru.
Problem različnosti pristopov k analizi za-
puščinskih inventarjev v navedenih študijah pri-
merov iz drugih evropskih držav smo obrnili v 
svoj prid tako, da smo v posameznih poglavjih 
pričujočega prispevka primerjavo s slovenskimi 
podatki izvedli na podlagi metode, uporabljene 
v vsaki izmed izbranih študij. Na ta način smo 
dosegli tri rezultate, saj smo izvedli primerjavo 
življenjskega standarda slovenskih kmetov s po-
sameznimi evropskimi regijami, obenem preiz-
kusili prikladnost in povednost različnih pris-
topov k analizi inventarjev ter, ne nazadnje, 
omogočili neko prvo umestitev materialne kul-
ture in ravni življenjskega standarda kmečkega 
prebivalstva na Slovenskem v 17. in 18. stoletju v 
širši evropski kontekst.1
Slovenija in Češka
Stanje raziskav zapuščinskih inventarjev pri-
padnikov kmečkega stanu na Češkem je zelo po-
dobno stanju 17. in 18. stoletja na Slovenskem. 
1 Prispevek je nastal kot raziskovalna naloga pri predmetu 
Novi vek na programu Zgodovina 2. stopnje na UP FHŠ, 
in sicer v okviru projekta »Koncepti kmečke ekonomije: 
teoretični in empirični primerjalni pristop (15.–20. stolet-
je)« ARRS J6-1799, mentor prof. dr. Aleksander Panjek.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
76
Raziskave so se večinoma osredotočale na ple-
miče, meščane in duhovščino, medtem ko so bili 
podeželski prebivalci domena etnologov. Gru-
lich želi v prispevku rekonstruirati premoženje 
podeželskih prebivalcev zgodnjega novega veka 
ter ga postaviti v kontekst vsakdanjega življenja. 
S čim so bila podeželska gospodarstva opremlje-
na je bilo najbolj odvisno od velikosti kmetove 
denarnice, dobro stoječi kmetje so si navadno 
lastili precej več dobrin kot kajžarji. Grulich se 
v svojem prispevku ne osredotoča na količino 
in na ceno zabeleženih predmetov, temveč želi 
ugotoviti kateri predmeti so bili prisotni na če-
škem podeželju. Zanima ga koncept bogastva na 
Češkem, kakšen pomen je dala družba akumu-
laciji premoženja in v kolikšni meri je to pred-
stavljalo statusni simbol. Za češki primer so na 
voljo kvantitativni podatki za živali in zemljo, 
ki jih pa zaradi odsotnosti števila obravnavanih 
inventarjev ni mogoče primerjati s slovenskim 
primerom, zato primerjava sloni na prisotnosti 
predmetov.
Grulich obravnava južno-češka posestva 
Trebon, Hluboka nad Vltavou, Orlik in Pro-
tivin, ki so bila v lasti družine Schwarzenberg. 
Lokalna obrt in trgovska dejavnost sta bili pri-
sotni le na posestvu Trebon, medtem ko so se os-
tala nagibala k bližnjim večjim mestom in sicer 
Hluboka nad Vlatvou k mestu Češke Budejovi-
ce, Protivin in Orlik pa k mestu Pisek. Na vaseh 
se pojavljajo predvsem obrti, ki so pomembne za 
kmetijstvo (kovači), gradnjo (zidarji, mizarji) in 
obleko (tkalci, krojači, šivilje, čevljarji). Te obr-
ti so bile pomembne za tiste, ki fizično niso bili 
sposobni dela na zemlji pa tudi za kmete, kot do-
daten vir dohodka (Grulich 2014, 94–95).
Zapuščinski inventarji s katerimi razpola-
ga Grulich, izhajajo iz 17. in 18. stoletja in veči-
noma zajemajo le premožnejše kmete, medtem 
ko so bili kajžarji redko deležni popisa premo-
ženja, saj je bilo premalo vredno. Popisovalci in-
ventarjev so bili vaški starešine, ki so podali su-
bjektivno oceno premoženja in je bila zaradi tega 
velikokrat nepopolna. Popisovalcem so se zdele 
pomembne tiste stvari, ki so bile neposredno po-
vezane z vodenjem kmetije (plugi, vozovi, brane) 
in predmeti z železnimi deli (predvsem kmeč-
ko orodje – žage, sekire). Ravno tako je bil lah-
ko vpisan znesek gotovine, terjatev in dolgov ter 
zaloge pridelkov (slama, žito). Redko so bili za-
pisani predmeti nižje vrednosti, ki so jih lahko 
kmetje sami naredili na gospodarstvu (Grulich 
2014, 85–86).
Grulich predmete iz inventarjev razdeli na 
več skupin. Za dobro upravljanje kmetije po gos-
podarjevi smrti, so bili najpomembnejši denar, 
vlečne in druge domače živali ter kmečko orod-
je. Poleg teh, v svojem članku obravnava tudi bi-
Tabela 1. Skupine predmetov v inventarjih kmetov in drugih prebivalcev slovenskega podeželja (prisotnost v odstotkih 
inventarjev).
Skupina predmetov Kranjski in-ventarji (n=19) %
Kranjski in-
ventarji bogate-
jših kmetov 
(n=3) %
Kraški inventar-
ji (n=4) %
Inventar-
ji kraških ne-
kmetov (n=2) %
Slovenski in-
ventarji skupaj 
(n=28) %
Gotovina 63 33 / / 46
Živali / / 100 50 18
Kmečka orodja / 33 75 100 21
Pohištvo 100 100 75 100 93
Postelje, posteljnina 79 100 50 50 75
Kuhinja in kuhinjski pripomočki 95 100 100 50 96
Oblačila in blago 42 67 50 50 46
Luksuzni predmeti, dekorativni 
predmeti in knjige 30 100 50 50 46
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
bo
g
a
st
v
o 
in
 r
ev
šč
in
a 
n
a 
s
lo
v
en
sk
em
 p
o
d
ež
el
ju
 v
 e
v
ro
ps
k
i p
r
im
er
ja
ln
i p
er
sp
ek
t
iv
i .
..
77
vanjske prostore (pohištvo, postelje, posteljni-
na in kultura spanja, kuhinja in gospodinjski 
pripomočki, oblačila in blago ter hrana, deko-
rativni predmeti, dragocenosti in knjige), kraj-
ši odstavek nameni tudi značilnostim kmečkih 
stavb. V primerjavi čeških in slovenskih zapu-
ščinskih inventarjev seveda naletimo na odsto-
panja, zato bodo za primerjavo izluščene le tis-
te skupine predmetov, za katere imamo na voljo 
dovolj podatkov v obeh primerih. Skupine pred-
metov so vpisane po vrsti, kot so bile pisane v za-
puščinskih inventarjih češkega podeželja, saj v 
slovenskih inventarjih ni zaslediti vpisa predme-
tov po skupinah. Pet slovenskih inventarjev za-
radi njihove obsežnosti izstopa od večine, gre na-
mreč za izjeme, ki predstavljajo bogatejše kmete 
oziroma obrtnike.
V obravnavanih čeških popisih je najprej 
navedena gotovina, iz česar je mogoče sklepati, 
da je veljala za najpomembnejše sredstvo, ki so 
ga hranili v različnih valutah. Češko podeželje 
ni trpelo pomanjkanja denarja, so ga pa kmetje 
spretno skrivali pred posestniki in ga uporabljali 
za zadovoljevanje lastnih potreb (Grulich 2014, 
96). V dobri polovici slovenskih inventarjev lah-
ko izvemo znesek gotovine, ki ga je pokojni za-
pustil. Poleg gotovine so navedene morebitne 
terjatve in dolgovi pokojnika. Vsi popisi goto-
vine izhajajo iz kranjskih inventarjev, le izjemo-
ma je vpisana skupaj s terjatvami. Le dva svobod-
nika (Blaž Kračan, inventar iz leta 1672 in Luka 
Rubežnik, inventar iz leta 1759) sta kljub posesti 
gotovine bila tudi v dolgovih in v obeh primerih 
je bil slednji precej nižji od zneska gotovine. Za-
radi odsotnosti popisa v večini inventarjev lah-
ko sklepamo, da na Slovenskem popisovanje go-
tovine najverjetneje ni bilo dosledno ali pa da je 
pri hiši v mnogih primerih ni bilo. Kljub temu 
velja poudariti dejstvo, da odsotnost vpisa še ne 
pomeni, da pokojniki z njo niso razpolagali, saj 
so nekateri imeli v lasti tudi luksuzne dobrine, 
ki nakazujejo na prisotnost denarja. Takoj za go-
tovino je bila v čeških inventarjih popisana vleč-
na živina in domače živali. Vrednost majhnih 
(koze, ovce, ovni) in velikih živali (konji, govedo) 
je bila določena glede na spol in starost. V inven-
tarjih so te živali tudi opisane (enoletna junica, 
tele, jagenjček). Močno so razlikovali med biki 
in voli, ki so po tridesetletni vojni prevzeli vlogo 
vlečne živali. Voli so bili sicer počasnejši, vendar 
so timsko lažje delovali in so bili okretnejši. Tudi 
po tem, ko so dosegli starost od šest do sedem let, 
so za razliko od konj še vedno pridobivali na teži. 
Kmetje so jih prodajali mesarjem in iz njih nekaj 
iztržili. Kravo so za vleko uporabljali le najrev-
nejši kmetje, saj je ta zaradi fizičnega napora da-
jala manj mleka. Redko so omenjeni prašiči saj so 
bili zaradi previsokih cen najema gozdnih pašni-
kov in premajhne količine gospodinjskih odpad-
kov, prezahtevni za rejo (Grulich 2014, 96 – 99). 
Pri obravnavanih slovenskih inventarjih je 
popis živali prisoten le pri kraških kmetih, kar je 
najverjetneje posledica tega, da se Baš osredotoča 
le na hišne predmete. Številčno najpogostejše so 
živali z manjšo vrednostjo in sicer ovce in koze. 
Opisane so na enak način kot v čeških inventar-
jih (stare ovce, kastrirani ovni, jagenjčki, kozlič-
ki, dobra ovca). V dveh inventarjih sta omenjena 
tudi prašiča, kar sicer predstavlja polovico obde-
lanih kraških inventarjev, vendar je to po številu 
inventarjev vseeno premalo, da bi lahko sklepa-
li kako pogosto so se pojavljali na kraških kme-
tijah. Najpogostejša vlečna žival na Krasu je bil 
vol. Skupno jih v treh obdelanih kraških inven-
tarjih naštejemo 11. Žrebci niso omenjeni nikjer, 
medtem ko so bile kobile prisotne le pri bolje si-
tuiranih kmetih.
Število kmečkega orodja na češkem pode-
želju je bilo odvisno od velikosti kmetije. Vsaka 
kmetija je za obdelavo zemlje potrebovala plug in 
brano, nepogrešljivi so bili tudi vozovi in vozič-
ki za različne namene, ki so v inventarjih loče-
ni glede na uporabo (prevozni ali hišni), sestavo 
koles (z železom ali brez) in glede na obseg obra-
be. Kmetje, ki so se ukvarjali s prevozništvom, 
so imeli na zalogi stara in nova kolesa ter razno 
opremo. Zapisani so tudi majhni vozički, ki jih 
vlečejo konji, in vozički z enim ali dvema koleso-
ma, ki jih vlečejo ljudje. Glede na to, da so vozič-
ke vlekle večinoma živali, je bila za to potrebna 
tudi oprema. Jarem, uzda, humat, vajeti in se-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
78
dlo so spadali med drago opremo (Grulich 2014, 
99–100).
Na Slovenskem večja kmečka orodja zasle-
dimo pri vseh kmetih, ki so imeli v posesti vlečne 
živali (Jurij Škapin, inventar iz leta 1621, vdova 
Marina, inventar iz leta 1779 in Marko Gabro-
vec, inventar iz leta 1766). Pri dveh sta vpisana 
pluga, medtem ko so vozovi vpisani pri vseh treh 
in opisani glede na to ali imajo kolesa okovana z 
železom ali ne. Omenjeni so tudi koši za prevoz 
gnoja, verige za vozove, jermenje za vezanje sena 
na vozove ter oprema za ježo in tovorjenje (bisa-
ge, konjska uzda).
Majhna orodja so bila osnovna oprema 
kmečkih gospodarstev. Med osnovno opremo so 
na češkem podeželju v 17. in 18. stoletju spada-
le kose za travo in žito. Vzdrževanje kos je spre-
mljala prisotnost kladiv, klešč, nakoval in raznih 
brusilcev. Tako majhno orodje je bilo shranje-
no v lopi skupaj z ostalimi orodji (mlatilci žita, 
srpi, slamorezniki, vrvi, lopate, merniki, vre-
če, vile, motike) Pogosto so kmetje imeli v lasti 
tudi majhna orodja za popravila, predvsem lese-
nih delov orodij, prisotna so tudi enostavna šila 
za popravilo sedel in pasov ter orodja za izdelavo 
enostavnega pohištva (Grulich 2014, 100).
Kljub temu, da je bilo kmečko orodje najver-
jetneje nepogrešljivo na vsakem gospodarstvu, 
je v slovenskih inventarjih, ki jih obravnavamo, 
evidentirano le pri kmetih na Krasu. Najpogo-
stejše so motike (majhne in velike), lopate, kla-
diva, kose, srpi, fovči, krampi, vile, grabljice ipd. 
Pri teh majhnih kmečkih orodjih naletimo na 
precejšnjo podobnost s tem, kar smo spoznali na 
češkem podeželju. Na slovenskih kmetijah naj-
demo po več kosov istega orodja. Ravno tako so 
pri kraških kmetih vpisani razni vrtalniki, ki na-
kazujejo na sposobnost popravila nekaterih de-
lov kmečkih orodij, lahko tudi pohištva. Izjemo-
ma je pri Juriju Škapinu omenjena železna harfa 
za sir, ki nakazuje na predelavo mleka na kmetiji. 
Do konca 18. stoletja je bil na češkem po-
deželju les prevladujoči material za pohištvo in 
opremo. Osrednji del pohištva je bila miza, ki 
je bila fiksna. V inventarjih se mize razlikujejo 
po vrsti lesa, starosti, njeni lokaciji, kvaliteti in 
barvi. Večinoma so bile v uporabi klopi, saj so 
po Grulichovem mnenju stoli zavzemali preveč 
prostora. Pomemben del pohištva so bile tudi 
skrinje. Tudi te so bile ločene po opisu glede na 
njihove lastnosti, starejša kot je bila, manj vred-
ne stvari so spravljali vanje. Na češkem podeželju 
so v kmečkih domovih 17. in 18. stoletja pozna-
li tudi več vrst omar, kotne omare so uporabljali 
za shranjevanje dragocenosti, predalnike v dnev-
ni sobi za glinene posode (v revnih gospodinj-
stvih uporaba polic), majhne omare za shranje-
vanje masla, sira, kruha ter garderobne omare, ki 
pa jih je mogoče najti le v bogatih gospodinjstvih 
(Grulich 2014, 102–104). 
Pohištvo na slovenskem podeželju je bilo 
iz mehkega ali trdega lesa. Najpomembnejši del 
pohištva so bile, glede na inventarje ki jih ima-
mo na voljo, skrinje. Največ je žitnih skrinj, na-
vajajo pa se tudi skrinje za obleko, živež in pepel. 
Inventarji navajajo tudi dolge skrinje in zaboje. 
Del pohištva, ki je bilo precej pogosto v kmeč-
kih domovih, je bila tudi miza, najmanjše število 
pa je mogoče zaznati pri omarah. Pri povprečnih 
kmetih so omare redkoma omenjene – dve za ob-
leko, ena stara jedilna omara, ena omarica in ena 
lužena komoda. Pri bogatejših kmetih (kot na 
primer Boštjan Erat, inventar iz leta 1758) pa naj-
demo lep nabor različnih omar (točilna omara, 
z železom okovana stara omara, štirioglata nizka 
omara s šestimi predali, velika, nova in poslika-
na omara za obleke, stara kuhinjska omara in ve-
lika žitna omara).
Na češkem podeželju so za prehrano upo-
rabljali lesene krožnike ali lesene sklede. Tekoče 
jedi so jedli z leseno žlico, ki je bila ročno izdela-
na. Vsako, tudi najrevnejše gospodinjstvo je ime-
lo nož, s katerim so rezali meso. Pili so iz lesenih 
ali keramičnih skodelic, vrčkov za vodo ali pivo. 
V gospodinjstvu so bile navadno tudi razne lese-
ne posode, kad za kopanje, korita, pinje, kalupi 
za sir, korita za gnetenje, košare za kruh in lopate 
za vstavljanje kruha v peč. Hrano so pripravljali v 
kotlih ali keramičnih in glinenih posodah, pon-
ve so redko omenjene. Poznali so tudi peko rib 
na rešetkah (Grulich 2014, 102 – 106).
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
bo
g
a
st
v
o 
in
 r
ev
šč
in
a 
n
a 
s
lo
v
en
sk
em
 p
o
d
ež
el
ju
 v
 e
v
ro
ps
k
i p
r
im
er
ja
ln
i p
er
sp
ek
t
iv
i .
..
79
Največ predmetov iz slovenskih inventar-
jev se nanaša ravno na kuhinjo in gospodinjstvo. 
Čebri in kadi za zelje, repo in mast, vedra za mle-
ko in vodo ter vrči in vrčki. Pri bogatejših kme-
tih in obrtnikih se omenja pribor iz lesa, srebra, 
železa, roževine in kosti. Med povprečnimi kme-
ti je pribor naveden le pri Gašperju Vozlju (in-
ventar iz leta 1747 navaja 12 žlic, ne navede pa 
vrste materiala) in Primožu Mrvca (inventar iz 
leta 1768 navaja 18 parov navadnih nožev in vi-
lic, 14 žlic iz roževine, 4 pari nožev, vilic in žlic). 
Navedba tako številčnega pribora pri obeh na-
kazuje, da je bil pribor prisoten tudi v revnejših 
gospodinjstvih, vendar tega zaradi primanjklja-
ja podatkov ne moremo zagotovo trditi. Osta-
li jedilni pripomočki (sklede, krožniki, posode, 
kozarci, majolike) so v inventarjih številčnejše, 
največ jih je izdelanih iz kositra, nekaj manj je le-
senih in majoličnih. Za kuhanje so uporabljali 
kotle, večje in manjše lonce ter, za razliko od če-
škega podeželja, pogosto tudi ponve. 
Grulich kulturo spanja opisuje na podla-
gi posteljnine, ki nakazuje na prisotnost postelj, 
ki so bile le redko evidentirane v inventarjih, 
čeprav so bile med najbolj pogostim pohištvom. 
Natančno so popisane le zakonske postelje, med-
tem ko zibke in otroške posteljice niso omenjene. 
Posteljnjak je bil prisoten tako pri povprečnih 
kot pri bogatejših slovenskih kmetih. V inven-
tarjih zasledimo tudi tri zibke, ki so prisotne pri 
bogatejših svobodnikih (pri inventarjih Luke 
Juraja iz leta 1721 in Boštjana Erata iz leta 1758) 
in eno pri kraškem kmetu Juriju Škapinu. Pogos-
te so omembe pernic, prešitih odej, vzglavnikov, 
rjuh (iz hodničnega platna), blazin in slamnjač. 
Inventar Boštjana Erata vsebuje tudi posteljni 
grelec.
Hrana je v čeških inventarjih le izjemoma 
omenjena in sicer v povezavi s posodo, v kate-
ri je bila shranjena, prav tako so skopi podatki 
o luksuznih dobrinah, dekorativnih predmetih 
in knjigah (Grulich 2014, 109). Med luksuzne 
predmete na slovenskem podeželju lahko uvršča-
mo klečalnike, slike, ogledala, podobe, ure, men-
trge in svečnike (imeli so tudi praktično funkcijo 
razsvetljave). Našteti predmeti se največkrat po-
javljajo pri bogatejših prebivalcih, izjemoma so 
slike, svečniki in ure prisotne tudi v povprečnih 
družinah. Omeniti velja tudi orožje, ki je eviden-
tirano samo pri enem kmetu, kar pa ne pomeni 
da si ga drugi niso prav tako lastili. 
Slovenska in češka gospodinjstva so pre-
mogla precej primerljive predmete. Zaznati je 
mogoče določena odstopanja, ki so najverjetneje 
posledica tega, kaj se je popisovalcem zdelo vred-
no evidentirati. Glede na to, da je za kranjske 
svobodnike na voljo največ podatkov o hišni op-
remi, je primerjava določenih skupin predmetov 
s češko stvarnostjo malce otežena. Češki inven-
tarji dajejo poudarek gotovini, živalim in kmeč-
kim orodjem, medtem ko imamo v slovenskih 
inventarjih več poudarka na pohištvu, kuhinj-
skih pripomočkih in če štejemo kraške inventar-
je posebej, na kmečkem orodju. Blago in obleke 
niso zasedale pomembnega prostora v slovenskih 
inventarjih, s prisotnostjo luksuznih in dekora-
tivnih predmetov pa lahko potrdimo obstoj po-
trošnje na slovenskem podeželju, tako bogatejših 
kot tudi nekaterih povprečnih prebivalcev.
Slovenija in Katalonija 
V članku o Kataloniji v predindustrijski dobi 
Belen Moreno Claverias analizira vlogo potro-
šnje pri ustvarjanju kolektivne identitete in pri 
vertikalni socialni mobilnosti. Raziskava teme-
lji na 829 inventarjih iz 18. stoletja iz Penedesa, 
pretežno poljedelskega območja južno od Bar-
celone, na katerem je v naveden obdobju prišlo 
do specializacije v kmetijstvu, ki jo je spodbudi-
lo povečano povpraševanje po vinu (na lokalnem 
in širšem trgu). To je pripomoglo k temu, da je 
vzgajanje vinskih trt in pridelovanje vina izpod-
rinilo tradicionalno poljedelstvo oz. kmetijstvo, 
ki je temeljilo predvsem na vzreji živine in ob-
delavi zemlje. Specializacija je prinesla poveča-
nje ekonomske razlike med prebivalstvom, hkra-
ti pa je odpirala dostop do novih trgov in s tem 
tudi dostop do novih izdelkov (Claverias 2014, 
139–140).
Moreno Claverias prebivalstvo deli na pod-
lagi poklicana tri socio-ekonomske skupine,to 
so kmetje, obrtniki in buržoazija, ki so se razli-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
80
kovale tudi po potrošniških navadah in načinu 
življenja. V ruralnem okolju, kot je bil Penedes, 
so najštevilčnejšo skupino predstavljali kme-
tje. Čeprav gre za ekonomsko heterogeno sku-
pino, so kljub temu opazne skupne poteze v po-
trošniških navadah neodvisno od materialnega 
stanja posameznika. Hišna oprema kmetov je 
bila skromna in praktična. Razdelimo jo lahko 
v tri skupine, in sicer predmeti za proizvodnjo 
(orodja), tekstil/tkanine (prt, rjuhe) in dragoce-
nosti (zlato oz. srebro, samo v bogatejših hišah) 
(Claverias 2014, 143).
Potrošniški stil obrtnikov se je nahajal med 
kmečkim in meščanskim. Čeprav so po svojem 
premoženju bili na nivoju kmeta s srednje veli-
kim imetjem, je bila njihova potrošniška kultu-
ra kljub temu drugačna. V njihovih domovih se 
namreč najde več predmetov, ki jih pri kmetih ni 
bilo, to so zavese, ogledala, umetniška dela, kro-
žniki za čokolado in specifični kosi oblačil (kra-
vata, plašč, klobuk). Iz tega izhaja, da je na osno-
vi posmrtnih inventarjev mogoče sklepati, da so 
obrtniki, za razliko od kmetov, posvečali več po-
zornosti svojemu videzu in vtisu, ki so ga pustili 
v javnosti (Claverias 2014, 144).
Vrh socio-ekonomske piramide so sestavlja-
li buržoazija, trgovci in duhovniki. Vsi so kaza-
li enak potrošniški okus in preferirali vzdrževa-
nje tesnih socialnih stikov, trgovskih odnosov in 
sklepanje zakonov s pripadniki in pripadnicami 
družin svojega družbenega nivoja. V omenjeni 
skupini potrošnja predstavlja najočitnejši izraz 
lastne pozicije (Claverias 2014, 146).
Na podlagi primerjave med predmeti v in-
ventarjih treh navedenih družbenih skupin Mo-
reno Claverias zaključi, da potrošniški slog kme-
tov poudarja tri stvari: vzdržljivost in čvrstost 
predmetov, uporabnost ter težnjo po odbijanju 
novih potrošniških trendov.
Najustreznejšo primerljivost z zapuščinski-
mi inventarji iz slovenskega prostora, s katerimi 
razpolagamo za to analizo, zagotavljajo izsled-
ki, ki jih je pokazala analiza materialne kulture 
v kmečkih inventarjih iz katalonskega Penede-
sa. Primerjava je prikazana v dveh tabelah, ki se 
po strukturi in vsebini usklajujeta s tabelama iz 
članka B. M. Claverias. Zaradi boljše primerlji-
vosti smo izmed slovenskih upoštevali samo in-
ventarje iz 18. stoletja z nizko ali srednjo skupno 
vrednostjo. Pri ugotavljanju razredne pripadno-
sti smo kot izhodišče vzeli celotno denarno vred-
nost zapuščine. Med obravnavanimi inventarji 
jih je 6 od 8 imelo navedeno cenovno vrednost 
zapuščine, pri čemer je bila najnižja 332 in naj-
višja 1742 goldinarjev. V inventarjih, kjer ni bila 
navedena vrednost, smo se orientirali po obsegu 
Tabela 2. Zastopanost različnih kategorij predmetov v slovenskih in katalonskih kmečkih inventarjih 18. stoletja 
(v odstotkih)
  Penedeški inventar 1783 (n=1) Kranjski inventarji 1726-1772 (n=7) Kraški inventar 1766 (n=1)
Sredstva proizvodnje 31,3 2,92 34,48
Tekstil in tkanine 29,2 11,97 1,78
Ozimnica in hrana 11,4 / /
Pohištvo 8,6 20,71 20,67
Kuhinjski pripomočki in 
posoda 6,5 56,73 20,69
Oblačila 6,1 / 3,43
Srebrni predmeti 4,6 / /
Religiozni predmeti 1,3 0,92 /
Razno 1 6,75 18,95
Skupaj 100 100 100
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
bo
g
a
st
v
o 
in
 r
ev
šč
in
a 
n
a 
s
lo
v
en
sk
em
 p
o
d
ež
el
ju
 v
 e
v
ro
ps
k
i p
r
im
er
ja
ln
i p
er
sp
ek
t
iv
i .
..
81
naštetega imetja in številčnosti pohištva. V tabe-
li 2 so primerjane premičnine srednjerazredne-
ga kmeta iz Penedesa in osem inventarjev srednje 
vrednosti iz Kranjske in s Krasa. 
Pri tej analizi inventarjev je poudarek na 
številčnosti predmetov, ne pa na njihovi vred-
nosti, saj niso vsi predmeti imeli navedene cenov-
ne vrednosti. Iz rezultatov je razvidno, da največ-
ji delež pohištva v kranjskih inventarjih pripada 
kuhinjskim pripomočkom. Tukaj so vključe-
ni krožniki, kozarci, razni sodi, kadi, lonci, če-
bri, ponve, majolike idr., ki jih je številčno veli-
ko, njihova denarna vrednost pa je nizka. Tako 
v kranjskih kot tudi v kraškem inventarju je na 
drugem mestu pohištvo: najpogosteje se pojav-
ljajo razne skrinje (del jih je namenjen shranje-
vanju žita), postelje, mize, stoli ter v nekaj prime-
rih tudi naslanjači in omare. Med tekstil spadajo 
rjuhe, prti in odeje. Na religiozne predmete smo 
naleteli samo v dveh slovenskih primerih, in si-
cer tri slike z religioznimi motivi in eno razpe-
lo. Pod razno so vključeni predmeti, katerih na-
men ni sovpadel z nobeno od devetih naštetih 
kategorij. Takšni predmeti so npr. blazine, sveč-
niki, slike, tehtnice, in ure. V tej kategoriji je po-
sebej zanimiva prisotnost ure, slike in blazine, saj 
so to predmeti, ki nimajo izrazite uporabnosti in 
predstavljajo neke vrste luksuz med pohištvom. 
V nobenem od osmih inventarjev nismo nale-
teli na hrano in srebrne predmete. V kranjskih 
inventarjih ni podatkov o oblačilih. To seveda 
ne pomeni, da hrane in obleke ni bilo, kajti gre 
za osnovne stvari, ki jih ima v lasti vsaka kmeč-
ka družina. Od orodja so v kranjskih inventar-
jih omenjeni samo kolovrati, in sicer v treh od 
sedmih analiziranih primerov. Ostala orodja za 
obdelavo zemlje in lesa niso omenjena. V anali-
ziranem kraškem inventarju so sredstva za pro-
izvodnjo najštevilčnejša, mednje spadajo plug, 
motika, sekira, žaga, kramp idr. Odsotnost ne-
katerih vrst predmetov iz kranjskih inventarjev 
je najverjetneje treba pripisati Baševi selekciji pri 
objavi virov. Ne glede na to lahko zaključimo, da 
v osmih analiziranih inventarjih s Kranjskega in 
s Krasa prevladujejo čvrsti in vzdržljivi predme-
ti, ki so izrazito praktični. 
V nadaljevanju je prikazana primerjava 
predmetov, ki so manj praktični in bolj kaže-
jo razredno pripadnost. Analizirali smo 11 in-
ventarjev kmetov revnega in srednjega razreda s 
Kranjskega in 2 inventarja kmetov višjega razre-
da, ravno tako s Kranjskega. Gre za dva najboga-
tejša inventarja med vsemi obravnavanimi: to sta 
inventar Boštjana Erata (iz leta 1758 ), čigar za-
puščina je bila ovrednotena na 5.177 gold. In in-
ventar Antona Jakliča (iz leta 1768) s 6.455 gold. 
Ocenjeno zapuščino. Rezultati primerjalne ana-
Tabela 3. Zastopanost luksuznih predmetov v penedeških in kranjskih inventarjih (povprečno število)
 
Kmetje z majhnim in sredn-
jim imetjem iz Penedesa, 1770-
1790 (n=neznano)*
Kmetje z majhnim in srednjim 
imetjem s Kranjskega, 1726-
1783 (n=11)
Kmetje z velikim imetjem s 
Kranjskega 1758-1768 (n=2)
Srajce 6,2 / /
Rjuhe 14,8 4,9 20
Prti 7,3 1,9 7,5
Religiozni predmeti 2,8 0,3 11
Ogledala 0,3 / 4,5
Luksuzno pohištvo 0,2 0,8 22,5
Srebrni predmeti 1,9 / 1
Zlati predmeti 0,7 / 9
Pribor za kavo in čokolado / / 7,5
* Povprečne vrednosti so povzete po Claverias 2014 , 145, ki pa ne navaja skupnega števila inventarjev.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
82
lize z inventarji iz Penedesa so izraženi na podla-
gi količine predmetov (tabela 3).
Če se najprej osredotočimo na kmete z 
majhnim in srednjim imetjem iz Penedesa in s 
Kranjskega, je razlika v številčnosti predmetov 
očitna. V štirih od navedenih kategorij v analizi-
ranih kranjskih inventarjih ni podatkov. Samo v 
kategoriji luksuzno pohištvo kranjski inventarji 
izkazujejo večjo številčnost od penedeških Sem 
smo uvrstili omare in naslanjače, ki so bili v 18. 
stoletju redki. Iz rezultatov primerjave je razvi-
dno, da so imeli nizko- in srednjerazredni kme-
tje iz Penedesa iz 18. stoletja v lasti več luksuznih 
predmetov kot nizko- in srednjerazredni kmetje 
iz 18. stoletja s Kranjskega. To je lahko posledi-
ca tega, da so kmetje iz Penedesa imeli dostop do 
večjega trga ali enostavno boljši gmotni položaj.
O drugačnem vzorcu potrošnje bi namreč 
težko govorili, če upoštevamo to, kar kaže-
ta inventarja premožnih kmetov s Kranjskega, 
ki izkazujeta naklonjenost k nabavi luksuznih 
predmetov in s katerima dobimo širšo sliko ter 
natančnejši vpogled v heterogenost kmečke 
družbe pri nas. Čeprav pri teh dveh inventarjih 
manjkajo podatki o srajcah, je od ostalih pred-
metov najštevilčnejše ravno luksuzno pohištvo. 
Sem spadajo naslonjači, pisalne omare, točilne 
omare, igralne mize, beneški slamnati stoli. Za 
razliko od nizko- in srednje razrednih kmetov s 
Kranjskega so premožni posedovali tudi ogleda-
la raznih velikosti in z različnimi okvirji ter zla-
te predmete. Pri slednjih je najpogosteje šlo za 
pozlačene okvirje ogledal (15 primerov), pozla-
čen podstavek za skodelico za kavo (2 primera) 
in tri zlate tehtnice. V inventarju Antona Jakliča 
so vpisane kot »zlate tehtnice, kar bi lahko po-
menilo, da so le pozlačene ali pa so služile za teh-
tanje zlata, kar pa vseeno nakazuje na luksuzne 
dobrine. 
Rjuhe so druga najštevilčnejša kategorija. 
Tu je zanimiva prisotnost turške odeje (3 primeri 
pri Antonu Jakliču in 1 primer pri Boštjanu Era-
tu), ki sploh niso bile omenjene v ostalih kranj-
skih in kraških inventarjih iz 18. stoletja. Srebr-
ni predmeti se najdejo samo v enem inventarju, 
to pa sta bila dva podstavka za kavo. Velja ome-
niti, da je v obeh inventarjih premožnih kmetov 
s Kranjskega najti še nekatere vredne predmete, 
ki ne spadajo v nobeno od naštetih kategorij. To 
so likalniki, skodelice za kavo iz porcelana in ko-
zarci za čokolado. Posebej zanimiv je pribor za 
kavo in čokolado, saj so to predmeti, ki jih red-
ko srečamo med imetjem kmetov v 18. stoletju, 
zato smo zanje predvideli posebej namenjeno do-
datno kategorijo. V obeh inventarjih premožnih 
kmetov skupaj je mogoče našteti 15 tovrstnih 
predmetov, in sicer 6 skodelic za kavo iz porcela-
na, 2 navadni skodelici, 2 podstavka za skodelice, 
deloma pozlačena in posrebrena, 2 lonca za kavo 
in 3 kozarce za čokolado. Vsi ti predmeti govorijo 
o višji potrošniški kulturi in življenjskem slogu, 
ki je podoben meščanskemu in plemiškemu. Za 
namen primerjave s katalonsko stvarnostjo velja 
poudariti, da B. M. Claverias čokolado omenja le 
pri obrtnikih in v najvišji socio-ekonomski sku-
pini, buržoaziji in duhovništvu.
Če pa med seboj primerjamo predstavni-
ke različnih kmečkih slojev na Kranjskem je 
razvidno, da so bile razlike med njimi znatne 
in opazne, in sicer tako kvantitativne kot tudi 
kvalitativne.
Slovenija in Ogrska
V svojem prispevku Peter Granasztoi preverja, 
katera raziskovalna metodologija je najbolj pri-
merna za analizo predmetov in materialne kul-
ture, da se omogoči raziskovanje potrošniških 
vzorcev in družbeno-kulturnih značilnosti na 
podlagi virov, s katerimi razpolaga za podeželsko 
mestece Kiskunhalas na Ogrskem v 18. in 19. sto-
letju, ki ga je mogoče razumeti kot »ogromno 
vas«, saj je v njem močno prevladovalo kmeč-
ko prebivalstvo (90–95 %, Granasztoi 2014, 157–
158). Glavni cilji raziskave so bili, da bi s pomočjo 
inventarjev in brez vzporednih pripovednih vi-
rov pokazali strukturne karakteristike material-
ne kulture, uporabo bivalnih prostorov in razlike 
v vsakdanjem življenju različnih skupin in plasti 
celotne družbe v obdobju 1760–1850. V skladu 
s svojim metodološkim vprašanjem Granasztoi 
predstavi štiri analize, izpeljane s pomočjo in-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
bo
g
a
st
v
o 
in
 r
ev
šč
in
a 
n
a 
s
lo
v
en
sk
em
 p
o
d
ež
el
ju
 v
 e
v
ro
ps
k
i p
r
im
er
ja
ln
i p
er
sp
ek
t
iv
i .
..
83
ventarjev, s štirimi bistveno drugačnimi analitič-
nimi pristopi (Granasztoi 2014, 157, 165).
Prva analiza, katere cilj je bil ugotavljanje 
značilnosti materialne kulture kot take, je bila 
izpeljana skozi analizo njene strukture. Pokazala 
je, da je bilo materialno okolje v opazovani kul-
turi zelo homogeno. Predvsem kvantitativne raz-
like v številčnosti predmetov v vsaki od sedmih 
izbranih kategorij (pohištvo, posteljnina, oblači-
la, kuhinjski pripomočki, orodja, kmetijstvo in 
drugo) so tiste, ki izkazujejo opazno razliko med 
bogatejšimi plastmi družbe in revnim prebival-
stvom te velike vasi oziroma podeželskega me-
steca. Tako se na primer pokaže, kako so boga-
tejši v kmečki družbi imeli v lasti tudi več živali 
in pluge (Granasztoi 2014, 165–168). 
V drugi analizi si je za cilj zadal prepozna-
vanje družbene hierarhije tako, da se je osredo-
točil izključno na prisotnost ali pomanjkanje 
pohištva za shranjevanje predmetov. Pohištvo 
za shranjevanje predmetov je namreč imelo po-
membno socialno funkcijo in je med drugim slu-
žilo kot razločevalni faktor, kajti ti predmeti so 
poleg svoje primarne funkcije služili tudi prika-
zovanju posameznikovega premoženja in presti-
ža. S tem pristopom se pokaže, da so tisti, ki so 
imeli več premoženja, posedovali tudi številčnej-
še in bolj raznoliko pohištvo za shranjevanje 
predmetov. Obenem se je hierarhija pohištva za 
shranjevanje predmetov stalno spreminjala in je 
s časom vključevala vedno bolj izvrstne in dra-
ge kose pohištva, temu trendu pa je revnejše pre-
bivalstvo sledilo le z več desetletnim zamikom 
(Granasztoi 2014, 165–166, 170).
V tretjem pristopu k analizi svoje podatkov-
ne baze se je Granasztoi osredotočil na uporabo 
bivalnega prostora kot pokazatelja različnih ži-
vljenjskih slogov in kulturnih specifik različnih 
slojev prebivalstva. Tu je predpostavka ta, da so 
različni tipi bivalne kulture podlaga razlikam v 
življenjskem slogu in vsakdanjem življenju, zato 
na osnovi slednje lahko sklepamo o življenjskem 
slogu. Poleg tega tovrstna analiza pokaže spre-
membe in razvoj v bivalnih prostorih v Kiskun-
halas-u v obravnavanem obdobju. Analiza bi-
valnega prostora je izvedena s pregledom vsega 
pohištva v sobah (Granasztoi 2014, 166–167). 
V zadnji od štirih analiz si je avtor zadal za 
cilj, da bo posamezne predmete v inventarjih 
uporabil kot pokazatelje načina vsakdanjega živ-
ljenja, ki se je odražal skozi njihovo uporabo. Pri 
tem pristopu je na podlagi predmetov, navede-
nih v inventarjih, poskušal ugotoviti spremem-
be obnašanja, na primer kakšne so bili manire 
pri mizi, navade pri branju ali način shranjeva-
nja dobrin. Veliko pozornosti je bilo posvečene 
temu, da bi se opazili znaki meščanskega življenj-
skega sloga in se s tem zaznal prehod določenih 
značilnosti iz življenjskega sloga, značilnega za 
prebivalce urbanega okolja, med kmete. V ta na-
men je sledil dotoku predmetov, značilnih za ur-
bano okolje, od njihovega prvega pojava v kmeč-
kih inventarjih do njihove večje razširjenosti. 
Pri tem segmentu analize se kot merodajno upo-
števa večino pohištva in nekatere gospodinjske 
predmete (Granasztoi 2014, 166–167).
Rezultati tretje in četrte analize so združe-
ni v skupen zaključek in kažejo, da so bile do za-
četka 19. stoletja zgrajene hiše sestavljene iz ene 
ali dveh sob, v katerih je bil bivalni prostor prak-
tično brez izjeme opremljen v diagonalni uredi-
tvi. V enem kotu te diagonalne razporeditve je 
bila kotna klopca in miza, mogoče tudi kakšni 
stoli, v nasprotnem kotu pa je stala peč. Poste-
lje in pohištvo za shranjevanje predmetov so bili 
razporejeni ob preostalih stenah. Iz materialne 
kulture, zapisane v inventarjih, je možno opazi-
ti, da se bivalni prostor še ni izoblikoval kot po-
membna vsakodnevna lokacija v življenjih posa-
meznikov ali skupnosti. Ena izmed stvari, ki jo je 
Granasztoi opazil, da je prišel do te ugotovitve, je 
pomanjkanje zapisa pohištva, ki ponuja udobje. 
Na drugi strani pa se je pojavil nov model upora-
be bivalnega prostora, ki je bil drugačen od tra-
dicionalne diagonalne ureditve. Hiše so bile dve 
ali trisobne, prevladovali so stoli, majhne mizice 
in kavči, stanovalci hiše pa so skupaj pili kavo ali 
prirejali zabave. Sobe so bile delno specializira-
ne (npr. jedilnica), med jedjo so pri mizi uporab-
ljali kozarce, vsak posameznik je imel svoj kro-
žnik, imeli so žlice, nože in včasih vilice, stene 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
84
pa so bile okrašene s slikami (Granasztoi 2014, 
172–173).
Z vidika primerljivosti s slovenskimi inven-
tarji je prva težava ta, da se časovno večinoma ne 
ujemajo. Naš najstarejši inventar je iz leta 1620, 
najmlajši pa iz 1795. Drugi problem je količina 
podatkov. Granasztoi je v raziskavi od skoraj 400 
inventarjev za obdobje 1760–1850 uporabil 200 
najprimernejših, medtem ko imamo za primer-
javo na voljo le 28 slovenskih inventarjev. Za na-
men te raziskave je najsmotrnejša analiza, ki jo je 
Granasztoi opravil na podlagi pohištva za shra-
njevanje predmetov, ker lahko iz naših inventar-
jev razberemo največ kvantitativnih in kvalita-
tivnih podatkov o tej kategoriji predmetov.
Pri analizi želimo preveriti ugotovitev na 
ogrskem primeru, da so tisti, ki so imeli več pre-
moženja, imeli številčnejše in bolj raznoliko po-
hištvo za shranjevanje predmetov. Granasztoi 
loči posameznike po različnih poklicih in po ve-
likosti kmetije. Ker slovenski inventarji, s kate-
rimi razpolagamo, ne navajajo poklica in je na 
njihovi osnovi težko opredeliti, kaj so bili tis-
ti dejavniki, ki so kmete ločili med bogatejše in 
revnejše, smo šli po drugi poti. Granasztoieve 
ugotovitve bomo uporabili tako, da bomo na slo-
venskih inventarjih ugotavljali, koliko predme-
tov je kdo imel v lasti v času, ko je bil spisan in-
ventar, saj večje število predmetov namiguje, da 
so ljudje imeli več denarnih sredstev. Kot prag 
med premožnimi in revnejšimi kmeti smo pos-
tavili 150 predmetov, in sicer na podlagi ugoto-
vitve, da je opaziti veliko razliko v številu in ra-
znolikosti pohištva za shranjevanje predmetov v 
slovenskih inventarjih, ki so imeli več oziroma 
manj predmetov od tega števila.
Ugotovitve so sledeče: 23 od 28-ih sloven-
skih inventarjev vsebuje manj kot 150 vseh pred-
metov. Pod kategorijo pohištvo za shranjevanje 
predmetov smo šteli skrinjo, zaboj, omaro, ko-
modo, jedilno omaro, točilno omaro, pisalno 
omaro, ostale omare, klečalnik s skrinjo in na-
stavek s predali. Od teh 23-ih inventarjev manj 
premožnih kmetov jih pet ni vsebovalo pohištva 
za shranjevanje, 12 jih je vsebovalo samo skrinje 
in eden samo dva zaboja. 
Preostalih pet inventarjev vsebuje preko 150 
predmetov. Izmed teh je Luka Juraj (inventar iz 
leta 1721), ki je od 213ih predmetov imel poleg pe-
tindvajsetih skrinj še eno omaro in eno jedilno 
omaro, Anton Jaklič (inventar iz leta 1768), ki 
je od 215ih predmetov imel poleg desetih skrinj 
še točilno omaro, dve jedilni omari in en klečal-
nik, Vespasiano Brunner (inventar iz leta 1681), 
ki je od 168ih predmetov imel poleg dveh skrinj 
še eno omaro in eno točilno omaro, ter Jurij Ška-
pin (inventar iz leta 1621), ki od 236ih predmetov, 
ki jih je imel v lasti, ni imel nobene omare temveč 
25 skrinj, dva zaboja in dva zabojnika. Zadnji od 
petih, ki ga omenjamo, Boštjan Erat (inventar iz 
leta 1758), je imel največ predmetov, celo več kot 
400, pri čemer izkazuje tudi največjo pestrost 
predmetov za shranjevanje: poleg šestih skrinj je 
imel še pisalno omaro, pet točilnih omar, sedem 
ostalih omar, tri klečalnike in dva nastavka. 
Doslej povedano lahko še preprosteje prika-
žemo na podlagi razkoraka med dvema inventar-
jema. Mihael Koklja (inventar iz leta 1649) je po-
sedoval najmanj predmetov, in sicer samo tri, od 
tega le eno skrinjo, medtem, ko je Boštjan Erat 
imel največ predmetov (več kot 400 predmetov), 
med katerimi najdemo pisalno omaro, točilne 
omare, omare, skrinje, klečalnike in nastavka. 
V tabeli 4 je prikazana primerjava med slo-
venskimi in ogrskimi inventarji. Granasztoi je 
uporabil 200 inventarjev, vendar jih natančne-
je predstavil samo šest. To so inventar trgovca, 
plemiča, kmeta z velikim posestvom, kmeta s 
srednjim posestvom in inventarja dveh kmetov 
z malim posestvom. V našo razpredelnico smo 
vključili le inventarje kmetov. Iz razpredelnice, 
ki jo predstavi Granasztoi, je razvidno, da ima 
en mali kmet tri različne vrste pohištva za shra-
njevanje predmetov, drugi mali kmet pet, sred-
nji kmet jih ima sedem, veliki kmet pa osem. Če 
te podatke iz ogrskih inventarjev primerjamo z 
našimi, je videti, da je na Slovenskem 18 od 23ih 
kmetov (78%), ki so imeli v lasti manj kot 150 
predmetov, imelo v lasti samo en ali celo noben 
tip pohištva za shranjevanje, medtem ko je 80% 
kmetov, ki so imeli v lasti več kot 150 predmetov, 
imelo vsaj tri različne tipe pohištva za shranjeva-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
bo
g
a
st
v
o 
in
 r
ev
šč
in
a 
n
a 
s
lo
v
en
sk
em
 p
o
d
ež
el
ju
 v
 e
v
ro
ps
k
i p
r
im
er
ja
ln
i p
er
sp
ek
t
iv
i .
..
85
nje. Navkljub manjši raznovrstnosti je videti, da 
se tudi na Slovenskem kaže to, kar je Peter Gra-
nasztoi ugotovil za svoj ogrski primer, in sicer, da 
so premožnejši imeli več in bolj raznoliko pohi-
štvo za shranjevanje.
Naslednjo ugotovitev iz ogrske analize, da je 
bila prisotna stalna sprememba v hierarhiji po-
hištva za shranjevanje, ki je s časom vključevala 
vedno bolj izvrstne in drage dele pohištva in da 
je revnejše prebivalstvo lahko sledilo tem tren-
dom šele z več desetletnim zamikom, smo pri-
merjali z našimi inventarji na primeru ostalih 
omar, točilnih omar in jedilnih omar. Premožni 
kmet Jurij Škapin je v prvi polovici 17. stoletja si-
cer posedoval kar 29 kosov za shranjevanje, med 
katerimi pa ni najti nobene vrste omare, temveč 
le skrinje, zaboje in zabojnike. Od osmih prime-
rov, kjer so posamezniki imeli ali omare, točil-
ne omare ali jedilne omare, je samo Vespasiano 
Brunner z inventarjem iz leta 1681 tisti, ki je imel 
ostale omare in točilne omare pred 18. stoletjem. 
Sledita mu Luka Juraj leta 1721 z ostalo omaro 
in jedilno omaro ter Andrej Strah leta 1734 tudi 
z ostalo omaro. Pri ostalih petih primerih, lah-
ko ostale omare, točilne omare ali jedilne oma-
re najdemo šele v drugi polovici 18. stoletja. Pri 
tem naj izpostavimo, da Vespasiano Brunner v 
naših inventarjih velja za premožnega in ne pri-
pada kmečkemu stanu. Za lažjo primerjavo naj 
povemo, da je imel v lasti 168 predmetov. Preos-
tala inventarja, ki sta vsebovala ostale omare, to-
čilne omare ali jedilne omare sta od Mine Kavčič 
in Jerneja Lampice. Mina Kavčič je v inventarju 
iz leta 1772 imela 25 predmetov, od tega sta bili 
poleg dveh skrinj še dve ostali omari, Jernej Lam-
pica pa je imel v inventarju iz leta 1783 22 pred-
metov, od tega štiri skrinje in eno jedilno omaro. 
Slednja inventarja kažeta, da se je hierarhija po-
hištva za shranjevanje predmetov spreminjala in 
so omare, ki so sprva veljale za last premožnejših, 
do konca 18. stoletja pronicale tudi do manj pre-
možnih kmetov. 
Ker Granasztoi ne navaja letnic nastanka 
posameznih inventarjev, ni mogoče trditi, da se 
Tabela 4 . Primerjava med inventarji slovenskih kmetov z ogrskimi na podlagi vrst pohištva za shranjevanje predmetov 
(prisotnost v procentih inventarjev). 
 
Slovenski in-
ventarji z manj 
kot 150-imi pred-
meti (n=23)
Slovenski in-
ventarji z več kot 
150-imi predmeti 
(n=5)
Madžarski in-
ventar kmeta z 
malim posestvom 
(n=2)
Madžarski in-
ventar kmeta s 
srednjim posest-
vom (n=1)
Madžarski in-
ventar kmeta z ve-
likim posestvom 
(n=1)
Skrinja 74 100 50 100 100
Zaboj 9 20 100 / 100
Komoda 4 / / / /
Omara1 17 80 / / /
Jedilna omara 4 40 / / /
Točilna omara / 60 / 100 100
Pisalna omara / 20 / / /
Ostale omare2 13 60 / / /
Klečalnik 4 40 / / /
Nastavek s predali / 20 / / /
Ni pohištva za shranjevanje 22 / / / /
1 Od vseh slovenskih inventarjev jih je osem vsebovalo omaro. Zaradi boljše preglednosti so v tabeli vpisane vrednosti vseh omar 
skupaj in vrednosti omar po kategorijah.
2 V kategorijo ostale omare so vštete vse omare v inventarjih, ki niso vpisane kot točilne omare, jedilne omare ali pisalne omare, 
kot so na primer nova omara iz smrekovega lesa s svojo ključavnico, omara iz mehkega lesa s predali, stara omara, omara brez pod-
stavka iz trdela lesa in brez vložkov itd. 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
86
je na slovenskem podeželju ista sprememba v hi-
erarhiji pohištva dogajala v zgodnejšem obdob-
ju kot na Ogrskem. Je pa mogoče ugotoviti, da je 
tudi na slovenskem podeželju med 17. in 18. stole-
tjem zaznati podoben proces, kot ga je Granasz-
toi ugotovil za ogrski Kiskunhalas med 18. in 19. 
stoletjem.
Slovenija in Belgija 
V svoji razpravi Paul Servais obravnava spremi-
njanje materialne kulture, kakovosti življenja in 
lastniških razmerij na podeželju na primeru treh 
območij v okolici belgijskega mesta Liege. To so 
dežele Herve, Hesbaye in Ardennes, in sicer v 19. 
stoletju. Njihova gospodarstva so se v 19. stoletju 
specializirala, kar je bilo značilno za proces mo-
dernizacije (Servais 2014, 181). Dežela Herve se je 
specializirala v proizvodnji mleka in sadja. V de-
želi Hesbaye je najprej prevladovala proizvodnja 
in prodaja žita, sredi 19. stoletja pa se je usmerila v 
sladkorno repo. V deželi Ardennes je dolgo pre-
vladovalo samooskrbno kmetijstvo in se je spe-
cializirala šele v zadnji tretjini 19. stoletja, in si-
cer v proizvodnji mleka in mesa ter v gozdarstvu. 
Zaradi modernizacije je v teh treh deželah opazi-
ti razlike tudi v življenjskem slogu, natančneje v 
spremembah števila prostorov v hiši. Ob enopro-
storskih hišah začnejo nastajati hiše z več prosto-
ri in tudi nadstropji. Število prostorov je pove-
zano z dohodkom in družbenim statusom ter s 
tem z možnostjo nakupa številnejših predmetov, 
zlasti tistih za ogrevanje, kuhanje, razsvetljavo in 
opremljanje (Servais 2014, 182-183).
Servais meni, da je vpliv modernizacije dob-
ro viden v inventarjih. V svojo raziskavo je vklju-
čil inventarje iz treh obdobij, in sicer 1820–1829, 
1850–1859 ter 1880–1889, ki sovpadajo z različni-
mi obdobji v dinamičnem procesu belgijske in-
dustrializacije. Pri vsakem obdobju je pregledal 
250 inventarjev iz vsake dežele. Pri tem se je osre-
dotočil na predmete, ki se nanašajo na ogreva-
nje, razsvetljavo in opremljanje doma ter njenih 
prostorov. Na ta način skuša razumeti, v kolikšni 
meri so spremembe na teh področjih povezane 
s širšimi družbenimi spremembami in kako so 
slednje vplivale na opremljanje prostorov (Serva-
is 2014, 185–187). V ta namen je predmete razde-
lil v pet skupin, to so: »srce«, priprava in kuha-
nje obrokov, skladiščenje, razsvetljava ter drugo 
pohištvo (Servais 2014, 188).
V pričujoči analizi bomo navedenih pet 
skupin predmetov primerjali z našim naborom 
slovenskih inventarjev. Obravnavani inventarji 
iz slovenskega prostora so bili sestavljeni med leti 
1620 in 1795, kar se časovno ne sklada z obdob-
jem, iz katerega izhajajo belgijski inventarji, pri-
tegnjeni v primerjavo. Kljub časovnemu neuje-
manju smo primerjavo izvedli zaradi preverjanja 
metodologije, kakor tudi ker smo želeli ugoto-
viti, ali bo primerjava pokazala bistveno razli-
ko v premoženju med industrializirano Belgijo 
in predindustrijskim slovenskim kmetom. Tako 
starejša kot novejša literatura namreč nakazuje-
ta, da v prvih fazah industrializacije življenjski 
standard nižjih slojev prebivalstva se ni izbolj-
šal ali se je celo poslabšal (Hobsbawm 2010, 237–
257; Pamuk & van Zanden 2010, 217–234). Na 
podlagi inventarjev, ki jih imamo na voljo, bomo 
poskusili rekonstruirati glavni prostor v hiši na 
slovenskem podeželju in primerjali prisotnost 
ter uporabo predmetov s tistimi, ki so v belgij-
skih inventarjih razporejeni v pet (zgoraj našte-
tih) skupin.
Prvo skupino, ki jo Servais poimenuje 
»srce«, mu predstavlja glavni prostor v hiši oko-
li ognjišča. Ognjišče je bilo sprva priključeno na 
odprt dimnik, kasneje pa so ognjišča nadomesti-
le peči. Uradno se ognjišč in dimnikov v obrav-
navanih belgijskih inventarjih ni navajalo, ven-
dar se za njihov obstoj izve iz drugih predmetov, 
ki se jih je uporabljalo pri kurjavi, kot so na pri-
mer stojalo, drog in verige, na katere je bil pri-
trjen kotel, klešče za oglje in kepe oglja (Serva-
is 2014, 189).
Tudi slovenski inventarji ne navajajo ognjišč 
in peči. Tako kot pri belgijskih inventarjih se 
njuna prisotnost v hiši razbere iz drugih zapisa-
nih predmetov. Prvi predmet, ki nakazuje priso-
tnost ognjišča, je kotel. Kotli so prisotni v 10-ih 
inventarjih, in sicer pri vseh kraških in pri štirih 
kranjskih, vseh kotlov skupaj je 19. Drugi pred-
met, ki je nakazoval prisotnost ognjišča je veri-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
bo
g
a
st
v
o 
in
 r
ev
šč
in
a 
n
a 
s
lo
v
en
sk
em
 p
o
d
ež
el
ju
 v
 e
v
ro
ps
k
i p
r
im
er
ja
ln
i p
er
sp
ek
t
iv
i .
..
87
ga, na katero se je kotel pritrdilo. Veriga se na-
haja v treh kraških inventarjih (4 kosi), ena pa 
se najde v inventarju Boštjana Erata. V inventar-
ju slednjega je tudi ognjiščna koza. Drugi pred-
meti, ki lahko nakazujejo prisotnost ognjišča, sta 
lopata za podtikanje ognja (en kos v inventarju 
Marka Gabrovca iz leta 1766) in meh (3 kosi v 
dveh kraških inventarjih). V inventarjih se naha-
jajo tudi predmeti, ki poleg ognjišča nakazujejo 
prisotnost peči. To so burkle (12 kosov v petih 
kranjskih inventarjih), grebljica (1 kos najdene v 
inventarju Boštjana Erata), krušni lopar (4 kosi v 
inventarju Luke Juraja), in razni kosi ter modeli 
za peko (9 modelov in 3 kosi za peko v inventarju 
Boštjana Erata). V inventarju Luke Juraja sta za-
beleženi tudi dve skrinji, v katerih naj bi se shra-
njeval pepel.
V drugo skupino Servais uvršča predmete 
za pripravo in kuhanje obrokov, ki so bili torej 
povezani s prvo skupino, srcem hiše. Tu so bili 
najpomembnejši lonci in velike posode (enolonč-
nice in kastrole), ki naj bi nakazovali pomen ku-
hanja enolončnic. Število kuhalnih loncev se je 
v obravnavani belgijski stvarnosti skozi čas spre-
minjalo, gospodinjstva so najprej imela okoli 23 
kosov, v drugem obdobju 22, kasneje pa le 17 ko-
sov (Servais 2014, 189).
Iz slovenskih inventarjev ugotovimo, da so 
predmeti za pripravo in kuhanje obrokov manj 
številni kot v belgijskih. Le šest kranjskih inven-
tarjev je vsebovalo lonce, med katerimi jih je bilo 
nekaj bakrenih. S časovnega vidika se lonci po-
javijo šele v inventarju Luke Juraja, ki je bil izde-
lan leta 1721, pred to letnico v obravnavanih slo-
venskih inventarjih loncev ni najti. Lonci so tudi 
odsotni v vseh kraških inventarjih. Vlogo lon-
cev so pri nas najverjetneje imeli navedeni kotli. 
Kljub temu je zabeleženih loncev skupaj 31, ven-
dar natančnega števila žal ne moremo zapisati, 
ker imamo v inventarju Boštjana Erata zapisano 
»nekaj loncev«, inventar Mine Kavčič (inventar 
iz leta 1772) pa ima zapisano le besedo »lonci«. 
Dve železni kozici in 6 kastrol najdemo le v in-
ventarju Boštjana Erata. Iz naših inventarjev je 
mogoče dobiti vtis, da bolj kot kastrole in kozice 
so slovenski kmetje za kuhanje uporabljali pon-
ve, na katere naletimo tako v kraških kot kranj-
skih inventarjih. Ponev se kot kuhinjski pripo-
moček pojavi v kraških inventarjih že pri Juriju 
Škapinu in Nikolaju Afabrisu leta 1620, v kranj-
skih inventarjih pa prvo omembo ponve zasledi-
mo pri Luki Juraju, leta 1721. Ponve se najdejo v 
10 inventarjih, skupaj pa jih naštejemo 26 kosov.
V tretjo skupino, poimenovano »skladišče-
nje«, je Servais uvrstil skrinje, omare, komode 
in drugo premično pohištvo, namenjeno shra-
njevanju. Sprva prevladujejo skrinje in v omenje-
nih treh regijah naj bi povprečno gospodinjstvo 
imelo 1,4-2,4 skrinje na gospodinjstvo. Upora-
ba skrinj pa je v zadnjem obdobju (1880-1889) 
upadla in so pristale na petem mestu pomemb-
nih predmetov pri hiši (kateri predmeti zasede-
jo prva štiri mesta, Servais ne omeni). Proti kon-
cu 19. stoletja naj bi začele prevladovati omare 
in predalniki. Omara je bila obenem največji, 
najdražji in najredkejši predmet v gospodinjstvu, 
uporabljala se je za shranjevanje najrazličnejših 
predmetov, od oblek do denarja, suhega blaga in 
papirja (Servais 2014, 190,192).
Tudi v slovenskih inventarjih izmed pred-
metov za shranjevanje prevladujejo skrinje. Iz-
med 28-ih inventarjev jih le šest ne vsebuje skrinj, 
pri ostalih 22-ih pa skupaj najdemo kar 158 
skrinj. S tem je povprečno število skrinj v sloven-
skem gospodinjstvu 7,2, kar je precej več kot v 
obravnavanih belgijskih. Morda je razlika posle-
dica tega, ker slovenski inventarji vsebujejo tako 
skrinje za shranjevanje žita in moke kot skrinje 
za shranjevanje drugih predmetov, čeprav Serva-
is ne omenja namembnosti skrinj. Če sklepamo, 
da so skrinje v belgijskih deželah bile uporablje-
ne le za shranjevanje raznoraznih predmetov in 
oblek, moramo od naših 158 skrinj odšteti 66, ki 
so v inventarjih označene za shranjevanje žita in 
moke, ter dve skrinji za shranjevanje pepela. Os-
tane nam še 90 skrinj, na podlagi katerih dobimo 
nižje povprečje, ki pa je še vedno više od belgij-
skega (4,1 v slovenskem in 2,4 v belgijskem pri-
meru). Če še naprej pregledujemo število skrinj 
na gospodinjstvo, ugotovimo, da je v inventar-
ju Luke Juraja zapisanih 25 skrinj in od tega naj 
bila ena za shranjevanje žita in dve za shranjeva-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
88
nje pepela, tako da ostane 22 skrinj. Ker je to ve-
liko število skrinj za eno osebo in močno vpliva 
na povprečje, jo izločimo iz računa. Tako dobi-
mo 68 skrinj in naše povprečje postane 3,2 skri-
nje na gospodinjstvo. 
Tako kot v treh belgijskih regijah, so tudi 
v slovenskih inventarjih omare redkost. V 8 in-
ventarjih je bilo najdenih 22 omar, od tega sta 
dve omari v kraškem inventarju Vespassiana 
Brunnerja iz leta 1681, ki ni bil kmečkega sta-
nu, ostalih 20 omar pa v kranjskih inventarjih. 
Od teh 20 omar je 12 pripadalo Boštjanu Era-
tu. Nekatere omare spremlja navedba njihove 
namembnosti, tako imamo 3 jedilne omare, 2 
omari za živila, 2 omari za shranjevanje oblek, 1 
pisalno omaro in 3 točilne omare. V kraških in-
ventarjih je navedeno, da so poleg skrinj in omar 
za shranjevanje uporabljali tudi zaboje (9 ko-
sov), kranjski inventarji pa za shranjevanje zelja 
in repe navajajo kadi (43 kosov v enajstih inven-
tarjih). V kranjskem inventarju Jožefa Jankoviča 
(inventar iz leta 1755) najdemo tudi eno komodo, 
ne omenja pa se njen namen oziroma uporaba.
V četrto skupino Servais uvršča predmete za 
razsvetljavo. Poleg sonca in ognja so prevladovale 
sveče oziroma svečniki. Ti so se uporabljali skozi 
vsa raziskana obdobja. Ob teh pa se v belgijskih 
inventarjih najdejo tudi svetilke, ki so najprej 
bile oljne, kasneje so jih zamenjale petrolejke, v 
zadnjem obdobju (1880-1889) pa so se uporablja-
le tudi plinske svetilke (Servais 2014, 190).
Svečnike najdemo tudi v slovenskih inven-
tarjih, pri tem glede števila prevladujejo kranj-
ski, kjer je v osmih inventarjih zabeleženih kar 31 
svečnikov (od tega jih 18 pripada Boštjanu Era-
tu), inventar Mine Kavčič pa navaja le njihovo 
prisotnost, brez števila. V kraških inventarjih je 
zapisan le en svečnik pri Vespansianu Brunner-
ju (ki ni bil kmet), zabeležene pa so kar 4 svetilke 
na olje. Slednje se nahajajo tudi v treh kranjskih 
inventarjih. V nobenem inventarju ni zaslediti 
petrolejk ali plinskih svetilk, kar pa ne presene-
ča, saj se te pojavijo šele kasneje. Kljub navede-
nim svečnikom in svetilkam na olje pa imamo 
še vedno 16 slovenskih inventarjev, ki ne vsebu-
jejo predmetov za razsvetljavo. Iz tega je mogoče 
sklepati, da so ta gospodinjstva za edini vir svet-
lobe imela naravno svetlobo sonca ali pa žarenje 
ognja.
V zadnjo skupino spadajo predmeti, ki so 
vezani na družabnost. Izboljšanje življenjske-
ga standarda je družinam prineslo več prosto-
ra, ki ga je bilo mogoče urediti in uporabljati na 
bolj specializirane načine. Prisotnost pohištva, 
kot so miza, klopi, oblazinjeni stoli, modni kav-
či in oblazinjeni naslonjači, lahko izkazuje viš-
ji družbeni položaj lastnika. Stol je izražal nov 
družbeni vidik sedečega položaja, povezanega z 
užitki branja ali daljšega pogovora (Servais 2014, 
191–193).
Na Slovenskem so mize prisotne v 18 inven-
tarjih (55 kosov). Največ miz (10) je bilo v las-
ti Boštjana Erata, od katerih so bile 4 igralne 
in 1 raztegljiva. Za teh pet miz lahko utemelje-
no sklepamo na uporabo za družabne namene. 
Za sedenje pa so tako v kraških kot kranjskih in-
ventarjih prevladovali stoli. Medtem ko se klopi 
najdejo le v dveh kraških (6 kosov) in v enem sa-
mem kranjskem inventarju (4 kosi), je zabeleže-
nih stolov kar 43 v 11 inventarjih. Tako kot pri 
loncih tudi tukaj ne moremo določiti točnega 
števila stolov, ker v inventarju Andreja Hočevar-
ja so ti zapisani kot »nekaj stolov«. Predmet, pri 
katerem se kraški inventarji razlikujejo od kranj-
skih, pa je naslonjač, ki lahko nakazuje vzpon po 
družbeni lestvici. Tega v kraških inventarjih ne 
najdemo, v kranjskih pa imamo kar 25 naslonja-
čev prevlečenih z usnjem (19 usnjenih naslonja-
čev je pripadalo Boštjanu Eratu, 4 Jožefu Janko-
viču in 2 Antonu Jakliču).
Na koncu Servais omenja še material, iz ka-
terega so bili premični predmeti narejeni. 72% 
predmetov je bilo izdelanih iz navadnega bora, 
takoj za njim je prevladoval hrast, za njim pa se 
je našlo predmete iz jesena in češnjevega lesa. Sle-
dnji je bil zelo popularen pri kmetih, buržoazija 
pa je za predmete iz rdečega lesa raje uporabljala 
mahagonijo (Servais 2014, 192).
Kar se tiče navajanja materiala, so bili kra-
ški inventarji doslednejši. Iz pregleda izvemo, da 
je na Krasu prevladoval smrekov les. Iz tega lesa 
je bila izdelana 1 omara, 11 skrinj in 2 zaboja. V 
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
bo
g
a
st
v
o 
in
 r
ev
šč
in
a 
n
a 
s
lo
v
en
sk
em
 p
o
d
ež
el
ju
 v
 e
v
ro
ps
k
i p
r
im
er
ja
ln
i p
er
sp
ek
t
iv
i .
..
89
inventarju tržana Vespasiana Brunnerja pa naj-
demo 1 skrinjo in 2 mizi iz orehovega lesa. Mizo 
iz orehovega lesa najdemo tudi v inventarju Ju-
rija Škapina iz Tomaja iz leta 1625. V kranjskih 
inventarjih vrsto lesa težko opredelimo, saj so 
predmeti zapisani le kot predmeti iz trdega ali 
mehkega lesa. Edini pravi opis lesa zasledimo v 
inventarju Janeza Krstnika Končarja izleta 1726, 
ki je imel v lasti mizo iz češnjevega lesa. Iz dru-
gih inventarjev pa razberemo, da je 9 skrinj, 27 
miz in 5 omar (skupaj 41 predmetov), narejenih 
iz trdega lesa, ter 22 skrinj, 8 omar in 12 miz (sku-
paj 42), iz mehkega lesa. Na podlagi navedb v 
kraških inventarjih in v članku o Belgiji bi lahko 
postavili domnevo, da so bili predmeti iz mehke-
ga lesa narejeni ali iz smreke ali bora (ki sta edi-
ni omenjeni), trdi les pa naj bi prišel iz oreha, je-
sena ali hrasta. 
Kljub časovnemu neujemanju belgijskih in 
slovenskih inventarjev lahko vidimo neko stop-
njo primerljivosti v materialni kulturi. Tako slo-
venski (ter tržan in obrtnik) kot belgijski kmetje 
so pri kurjavi, kuhanju, shranjevanju in razsvet-
ljavi uporabljali podobne predmete. Število teh 
predmetov lahko tudi nakazuje, da so v hiši, po-
leg glavnega prostora, kjer se je nahajalo ognjišče, 
obstajali še drugi prostori. Kljub temu, da se 
prostori navajajo le v kraških inventarjih, lahko 
pri vsaj treh kranjskih kmetih (Luka Juraj, Bo-
štjan Erat in Janez Krstnik Končar) domneva-
mo več prostorov v hiši. Na podlagi luksuznih 
predmetov (usnjenih naslonjačev) lahko pri ne-
katerih kmetih sklepamo tudi vzpon po družbe-
ni lestvici.
Obravnavani inventarji omogočajo le del-
no primerljivost. Primerjava je mogoča le na rav-
ni prisotnosti predmetov v inventarjih, ne pa 
tudi njihovem številu. Servais skozi celotno raz-
pravo nikoli ne navede natančnega števila pred-
metov, temveč omenja le tiste, za katere meni, da 
prikazujejo modernizacijo pri belgijskemu kme-
tu. Edini predmet, za katerega je bilo mogoče iz-
vesti podrobnejšo primerjavo, je skrinja, za kate-
ro smo lahko izračunali in primerjali povprečno 
število v slovenskem in belgijskem gospodinj-
stvu. Podoben izračun se pri loncih ni posrečil 
zaradi nepopolnega popisa le-teh v slovenskih 
inventarjih.
Zaključek
Različna stopnja natančnosti in popolnosti na-
vedenih podatkov v obravnavanih inventarjih 
onemogoča celovito rekonstrukcijo življenjske-
ga standarda, potrošniških navad in vsakdanje-
ga življenja kmetov tako v evropskem, kot tudi 
v slovenskem kontekstu. Nepopolnost pogosto 
izhaja že iz samih primarnih virov, v našem pri-
meru pa tudi iz načina, kako so različni avtor-
ji predstavili in uporabili svoje gradivo. Kljub 
temu lahko iz vsakega obravnavanega območja 
izluščimo posebnosti, ki se nanj nanašajo in so 
s slovenskimi inventarji najbolj primerljive. Ra-
zlični načini popisovanja inventarjev dajejo ra-
zlične rezultate, poleg tega pa nam lahko povedo 
kateri predmeti so začinili kmečko življenje, kat-
eri so ga olajšali in kateri pripovedujejo o statusu 
posameznika. Ugotovili smo, da je bilo z vidi-
ka vsakdanjih predmetov življenje povprečne-
ga kmeta na različnih koncih Evrope in tudi v 
Sloveniji dokaj podobno.
Na primeru čeških in slovenskih inventarjev 
je mogoče opaziti, da so predmeti češkega in slo-
venskega podeželja precej primerljivi, kar naka-
zuje na podoben življenjski standard. Opazna so 
določena odstopanja med češkimi in slovenski-
mi inventarji v skupini predmetov kuhinja in go-
spodinjski pripomočki (na Slovenskem so pon-
ve relativno pogoste, medtem ko so na Češkem 
redko omenjene) ter odsotnost zibk na češkem 
podeželju. Bistvena razlika v popisu inventarjev 
je pri vpisu gotovine, saj je na češkem podeželju 
predstavljalo prvo kategorijo zapuščinskega in-
ventarja, na Slovenskem pa temu ni tako. 
Iz primerjave katalonskih s slovenskimi in-
ventarji je mogoče ugotoviti, da v obeh prevla-
dujejo čvrsti in vzdržljivi predmeti, ki so izrazi-
to praktični. Očitno je pomanjkanje podatkov 
o ozimnici in hrani v slovenskih inventarjih, v 
kranjskih inventarjih manjkajo tudi podatki o 
sredstvih za proizvodnjo in oblačilih, kar je mo-
goče vsaj deloma pripisati Baševi selekciji obja-
vljenih informacij. Iz kranjskih inventarjev kme-
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
90
tov nižjega in srednjega družbenega segmenta je 
razvidno tudi pomanjkanje luksuznih predme-
tov v primerjavi s katalonskimi kmeti enakega 
sloja. Pri slovenskih kmetih višjega sloja je slika 
povsem drugačna, kajti tukaj prevladuje luksu-
zno pohištvo, predvsem zlati predmeti in ogle-
dala, posebej zanimiva pa je prisotnost pribora 
za kavo in čokolado, kar nakazuje višjo potro-
šniško kulturo in življenjski slog bogatejših kme-
tov s Kranjskega, ki se lahko v nekaterih katego-
rijah primerja tudi z buržoazijo iz katalonskega 
Penedesa.
Pri primerjavi madžarskih s slovenskimi in-
ventarji je mogoče opaziti podoben proces, in si-
cer da so premožnejši kmetje s časom povečeva-
li število in raznolikost pohištva za shranjevanje 
predmetov. Poleg tega je na primeru omar in to-
čilnih omar iz slovenskih inventarjev opaziti, da 
je tako kot v madžarskem Kiskunhalasu tudi na 
slovenskem podeželju bila prisotna stalna spre-
memba v hierarhiji pohištva za shranjevanje 
predmetov, ki je s časom vključevala vedno bolj 
izvrstne in drage dele pohištva. Revnejše prebi-
valstvo je lahko sledilo tem trendom šele z več 
desetletnim zamikom.
Med belgijskimi in slovenskimi inventarji je 
kljub časovnemu neujemanju videti, da so tako 
slovenski kmetje (in dva ne-kmeta) kot belgij-
ski pri kurjavi, kuhanju, shranjevanju in razsvet-
ljavi uporabljali podobne predmete. Število teh 
predmetov nakazuje, da je hiša slovenskega kme-
ta tako kot v Belgiji poleg glavnega prostora, kjer 
se je nahajalo ognjišče, imela še druge prostore. 
To lahko domnevamo tako pri kraških kot tudi 
pri vsaj treh kranjskih kmetih.
Ugotovili smo torej, da so predmeti iz slo-
venskih kmečkih zapuščinskih inventarjev v 
glavnem primerljivi z izbranimi evropskimi pri-
meri. Kljub časovni razliki, v vseh obravnavanih 
območjih srečujemo podobne predmete. Izsto-
pajoči inventarji obrtnikov in bogatejših kmetov 
prikazujejo razslojenost in vzpon posameznikov 
na podeželju. Predmeti, ki so oziroma niso priso-
tni pa nakazujejo na potrošnjo prebivalstva. Do-
ber primer so tisti, ki nakazujejo specifično vrsto 
potrošnje, kot so strelno orožje, ogledala, tehtni-
ce, slike. Izpostaviti pa je treba dejstvo, da čeprav 
predmeta ni vpisanega v zapuščinski inventar, to 
še ne pomeni, da ga kmet dejansko ni imel v las-
ti, začenši z denarjem, ki manjka v slovenskih in-
ventarjih.2 Številčno se predmetov v inventarjih 
ne da primerjati, saj večkrat naletimo na očitno 
nepopoln opis, iz katerega se ne da razbrati toč-
nega števila (nekaj skrinj, par loncev ipd.), drugič 
pa nam primerjavo onemogoča umanjkanje po-
datkov v objavah, ki so nam služile za podlago. 
Najočitnejša razlika se med obravnavanimi ob-
močji pojavi v različnem časovnem obdobju. Pri 
tem vsekakor ne smemo trditi, da je bil slovenski 
kmet revnejši, če ga primerjamo s kmetom, ki je 
živel več kot stoletje kasneje. 
Zapuščinski inventarji nam nudijo tako 
kvantitativne podatke kot tudi kvalitativne in-
formacije. Z metodološkega vidika je mogoče 
potrditi, da je sezname raznolikih predmetov iz 
inventarjev smotrno združevati v skupine, in si-
cer tako v namen analize kot zagotavljanja pri-
merljivosti med različnimi stvarnostmi v prosto-
ru in času. Pomembna je tudi sama postavitev 
predmetov po prostoru, ki lahko nakazuje njiho-
vo uporabo in namembnost.
Da je slovenski kmet po materialni kultu-
ri in življenjskemu standardu ustrezal evropske-
mu kmetu oziroma da je bil nad ali pod povpre-
čjem, si na koncu ne upamo z gotovostjo zatrditi, 
saj je bilo za tako opredelitev predelanih in anali-
ziranih premalo zapuščinskih inventarjev. Lah-
ko pa zaključimo, da so slovenski zapuščinski in-
ventarji po materialni kulturi in standardu, ki 
ga nakazujejo, povsem primerljivi z inventarji iz 
drugih delov Evrope in tako slovenskega kmeta 
brez obotavljanja postavimo ob bok kmetom iz 
analiziranih držav. Če odmislimo razlike v sa-
mih virih, v našem omejenem vzorcu ni zasle-
diti nekih bistvenih, globokih in sistematičnih 
odstopanj med različnimi stvarnostmi. Če pa bi 
kljub vsemu poskusili zarisati hipotetično lestvi-
co ob upoštevanju primerljivih slojev v kmečkih 
družbah v predindustrijski dobi, bi standard slo-
venskega kmeta še najbolj enačili s češkim ter ga 
2 Zaradi epidemije v letih 2020 in 2021 ni bilo mogoče pre-
veriti izvirnikov v arhivu.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
bo
g
a
st
v
o 
in
 r
ev
šč
in
a 
n
a 
s
lo
v
en
sk
em
 p
o
d
ež
el
ju
 v
 e
v
ro
ps
k
i p
r
im
er
ja
ln
i p
er
sp
ek
t
iv
i .
..
91
uvrstili nekolike više od madžarskega in niže od 
katalonskega. 
Povzetek
Prispevek predstavlja poskus uporabe kmečkih zapu-
ščinskih inventarjev z namenom preučevanja življenj-
skega standarda nižjih slojev v 17. in 18. stoletju. Anali-
ziranih je bilo 28 zapuščinskih inventarjev od katerih je 
bilo 22 že objavljenih in smo jih poimenovali »kranjski« 
ter šest neobjavljenih, ki smo jih poimenovali »kraški«. 
Rezultate analiz inventarjev smo primerjali z rezultati 
izbranih študij, objavljenih v delu Wealth and Poverty in 
European Rural Societies, ki preučujejo stanje na Češkem, 
Madžarskem, v Belgiji in v Kataloniji. 
V glavnem so predmeti iz analiziranih slovenskih in-
ventarjev primerljivi z izbranimi evropskimi primeri. 
Razslojenost in vzpon posameznikov na podeželju do-
kazujejo izstopajoči inventarji obrtnikov in bogatejših 
kmetov, prisotnost oziroma odsotnost nekaterih pred-
metov pa nakazuje na potrošnjo prebivalstva. Zapuščin-
ski inventarji nam nudijo tako kvantitativne kot tudi 
kvalitativne podatke in nam z združevanjem predme-
tov v skupine zagotavljajo primerljivost med različnimi 
stvarnostmi v prostoru in času. Slovenski zapuščinski in-
ventarji so po materialni kulturi in standardu, ki ga na-
kazujejo, povsem primerljivi z inventarji iz drugih delov 
Evrope. 
Summary
The paper presents an attempt to use peasant probate 
inventories in order to study the standard of living of the 
lower classes in the 17th and 18th century. 28 probate in-
ventories were analyzed. 22 probate inventories were al-
ready published and we named them „Carniolan“ and 
the six unpublished ones we named „Karst“. The results 
of the inventory analyzes were compared with the re-
sults of selected studies published in Wealth and Poverty 
and the European Rural Societies, which examine the sit-
uation in the Czech Republic, Hungary, Belgium and 
Catalonia.
In general, the items from the analyzed Slovenian in-
ventories are comparable with selected European ex-
amples. The stratification and rise of individuals in ru-
ral areas is evidenced by the outstanding inventories of 
craftsmen and wealthier farmers, meanwhile the pres-
ence or absence of some items indicates the consump-
tion of the population. Probate inventories provide 
us with both quantitative and qualitative data and, by 
grouping objects into groups, provide us with compa-
rability between different realities in space and in time. 
Slovenian probate inventories are completely compara-
ble to inventories from other parts of Europe in terms of 
material culture and the standard they indicate.
Viri
Archivio di Stato di Trieste, Archivio Torre 
Tasso Antico, b. 196.1, fasc. 6.
Literatura
Baš, Angelos (1953-54). »Hišna oprema 
svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. 
stoletju«. Slovenski etnograf 23 (24): 121–
138.
Broad, John in Anton Schuurman (ur.). 
2014. Wealth and Poverty in Europian 
Rural Societies from the Sixteenth to the 
Nineteenth Century. Turnhout. Brepols.
Claverias, Belen Moreno. 2014. Class versus 
consumption and consumption versus 
class: the role of consumption in processes 
of upward social mobility in pre-industrial 
Catalonia. Wealth and Poverty in Europian 
Rural Societies from the Sixteenth to the 
Nineteenth Century, Anton Schuurman 
in John Broad (ur.). 139 – 155. Turnhout. 
Brepols.
Gomiršek, Tanja. 2020. „Brgeše ma iz štuka, 
kolence mu ven kuka“ : inventarni popisi 
kot vir za raziskovanje oblačilne kulture 
kmečkega prebivalstva Goriških Brd konec 
18. in v 1. polovici 19. stoletja. Goriški 
letnik: zbornik Goriškega muzeja 44: 45–
72.
Granasztoi, Peter. 2014. Fashion, consumption, 
and material culture in a rural town in 
the region of the Great Hungarian Plain 
(Kiskunhalas), 1760 – 1850. Wealth and 
Poverty in Europian Rural Societies from 
the Sixteenth to the Nineteenth Century, 
Anton Schuurman in John Broad (ur.). 157 
– 180. Turnhout. Brepols.
st
ud
ia universitatis
he
re
d
it
at
i
st
u
d
ia
 u
n
iv
er
si
ta
t
is
 h
er
ed
it
a
t
i, 
le
t
n
ik
 9
 (
20
21
), 
št
ev
il
k
a 
2 
/ 
v
o
lu
m
e 
9 
(2
02
1)
, n
u
m
be
r 2
92
Grulich. Joseph. 2014. The material culture 
in South Bohemian rural society in the 
seventeenth and eighteenth centuries. 
Wealth and Poverty in Europian Rura 
lSocieties from the Sixteenth to the 
Nineteenth Century, Anton Schuurman 
in John Broad (ur.). 81–116. Turnhout. 
Brepols.
Hobsbawm, Eric 2010. Čas revolucije. Evropa 
1789–1848, 2010. Ljubljana: Založba 
Sophia.
Pamuk, Şevket in van Zanden, Jan-Luiten, 
2010. Standards of living. The Cambridge 
Economic History of Modern Europe, 1: 
1700–1070, Stephen Broadberry in Kevin 
H. O‘Rourke. 217-234. Cambridge: 
Cambridge University Press.
Panjek, Aleksander. 2018. Kruh naredi človeka. 
Kdo je kdaj sit na primorskem podeželju v 
17. in 18. stoletju, v Mojca Šorn (ur.) Lakote 
in pomanjkanje: slovenski primer. 25–41. 
Ljubljana. Inštitut za novejšo zgodovino. 
Servais, Paul. 2014. Material culture, quality of 
life and property regime in the countrysid 
earound Liege from the eighteenth to the 
nineteenth century. Wealth and Poverty 
in Europian Rural Societies from the 
Sixteenth to the Nineteenth Century, Anton 
Schuurmanin John Broad. 181 – 194. 
Turnhout. Brepols.
Štuhec Marko. 2009 Besede, ravnanja in stvari. 
Plemstvo na Kranjskem v prvi polovici 18. 
stoletja. Ljubljana. Slovenska matica.
Štuhec, Marko. 1995. Rdeča postelja, ščurki in 
solze vdove Prešeren. Ljubljana. ŠKUC: 
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Verginella Marta, 1996 Ekonomija odrešenja in 
preživetja. Odnos do življenja in smrti na 
tržaškem podeželju. Koper. Zgodovinsko 
društvo za južno Primorsko.
Zwitter, Žiga 2015. Subsistence, Prosperity and 
Abandonment of Alpine Isolated Farms in 
the Dynamic 17th Century Environment: 
Case Study from the Upper Savinja 
Valley with Special Emphasis on Tenants’ 
Inventories. Ekonomska i ekohistorija: 
časopis za gospodarsku povijest i povijest 
okoliša, Vol. 11, No. 1, 139–181.