Odnos do učenja in učna motivacija Opredelitev gradnikov Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada venija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Odnos do učenja in učna motivacija OPREDELITEV ODNOSA DO UČENJA V najširšem smislu mo vacijo opredeljujemo kot psihološki proces, ki spodbuja in usmerja naše vedenje (Petri in Govern, 2004; v Kobal Grum, Musek, 2009). Preplet različnih mo vacijskih sestavin (fi ziološki procesi, potrebe, cilji, čustva, vrednote …) nas spodbudi, da začnemo ak vnost in v njej bolj ali manj zavestno vztrajamo, dokler cilja ne dosežemo. Kadar mo vacijske sestavine spodbudijo učenje, govorimo o učni mo vaciji. To so duševni procesi, ki dajejo pobudo za učenje, ga usmerjajo, mu določajo intenzivnost, trajanje in kakovost. Legenda kra c ONM – odnos do učenja (naravoslovja in matema ke) NA-MA POTI – Naravoslovje, matema ka, pismenost, opolnomočenje, tehnologija, interak vnost Pojasnilo Pri naštevanju črka č ni uporabljena, ker je tako zagotovljeno enako zaporedje v prevodih v druge jezike. Posameznik/-ca izkaže tako, da: GRADNIKI UČNE MOTIVACIJE 1. gradnik učne motivacije Usklajevanje učnih ciljev z osebnimi in iskanje osebnega smisla v njih (ONM1) Posameznik/-ca izkaže tako, da: 1.1 svoja prizadevanja za doseganje učnih ciljev doživlja/razume kot osebno odločitev, ki je rezultat ene ali več mo vacijskih spodbud 1.2 osebne cilje prilagodi svojim zmožnos m in odločitvi o tem, koliko truda je pripravljen/-a vloži v njihovo doseganje 1.3 s svojim načinom razmišljanja o učenju in znanju, s svojim odnosom do obojega ter s svojim ravnanjem izkazuje, da oboje ceni 2. gradnik učne motivacije Uravnavanje čustev (prijetnih in neprijetnih), pozornosti in volje tako, da ga/jo spodbujajo k učinkovitemu doseganju ciljev (ONM2) Posameznik/-ca izkaže tako, da: 2.1 ima dobro razvito čustveno samozavedanje 2.2 v danih okoliščinah si zna učno okolje in način učenja organizira tako, da je učenje zanj/-o čim prijetnejše 2.3 čustva z nega vno valenco (strah, jeza, frustracija ob ovirah in neuspehu, sram …) zmore uravnava tako, da ga/jo usmerjajo v konstruk vno reševanje problemov in premagovanje ovir 2.4 zmore spremlja nihanje svoje pozornos med učenjem in jo ohranja 2.5 uporablja različne strategije za ak vacijo in vzdrževanje volje 3. gradnik učne motivacije Razmišljanje o sebi na način, ki mu/ji v konkretni učni situaciji omogoča usmerjenost v doseganje učnih ciljev in ne v obrambo občutka lastne vrednosti (ONM3) Posameznik/-ca izkaže tako, da: 3.1 ima dobro razvito samozavedanje načina razmišljanja v učni situaciji 3.2 verjame, da zmore doseči učni cilj 3.3 verjame, da je napredovanje pro načrtovanim učnim ciljem predvsem rezultat kakovos njegovih/njenih odločitev o učenju 4. gradnik učne motivacije Uporaba socialne mreže za učinkovito učenje in vzpostavljanje oz. ohranjanje visoke ravni učne motivacije (ONM4) Posameznik/-ca izkaže tako, da: 4.1 zmore vzpostavlja in vzdrževa kakovostne odnose z ljudmi 4.2 zmore vzpostavi in vzdrževa konstruk ven odnos do avtoritet 4.3 v skupini si učinkovito prizadeva za skupne cilje | 3 Odnos do učenja in učna motivacija OPIS GRADNIKA/PODGRADNIKA KAKO GA UČENEC/-KA IZKAZUJE ONM1: Usklajevanje učnih ciljev z osebnimi in iskanje osebnega smisla v njih, kar izkaže tako, da: ONM1.1: Svoja prizadevanja za a) iz učnih ciljev zna izpelja osebne cilje in jih jasno ubesedi doseganje učnih ciljev doživlja/ b) v učnih okoliščinah se odzove z raziskovanjem, razmišljanjem … razume kot osebno odločitev, c) uporablja učne strategije globinskega učenja, ki vodijo do višjih ki je rezultat ene ali več taksonomskih ravni znanja mo vacijskih spodbud.* d) prevzema odgovornost za svoje učenje (npr. svoje uspehe in neuspehe pripisuje kakovos in količini svojega učenja, ob ovirah išče pomoč, išče kri čno povratno informacijo in jo upošteva, objek vno vredno svoje dosežke …) e) samostojno uravnava svoje učenje *MOTIVACIJSKE SPODBUDE a) učne okoliščine, ki so zanj nove, nepričakovane ali v njih z obstoječim znanjem/razumevanjem ne more delova ustrezno, v njem vzbudijo radovednost, čudenje oz. kogni vni konfl ikt b) v doseganju učnih ciljev vidi priložnost za osebnostno rast in razvoj (npr. želja »bi velik« pri predšolskem otroku, opažen napredek na po do cilja, uresničevanje svojih življenjskih ciljev itd.) c) posamezne elemente učne situacije poveže s svojimi osebnimi izkušnjami ali se nanje čustveno odzove d) pozna svoja interesna področja in v učnih ciljih zmore vide priložnost za razvoj svojih interesov e) ima (bolj ali manj jasno) oblikovano predstavo o svoji karieri in v doseganju učnih ciljev zmore prepozna etapne cilje na svoji karierni po f) v učnih ciljih zmore prepozna njihovo uporabnost za življenje g) želja po doseganju učnih ciljev izhaja iz njegovega odgovornega odnosa do narave in družbe (skrb za trajnostni razvoj, za dobrobit družbene skupnos , bi »državljan sveta« ipd.) ONM1.2: Osebne cilje a) zmore realno oceni svoje znanje, svoja močna in šibka področja prilagodi svojim zmožnos m in b) postavlja si konkretne, realno dosegljive učne cilje (npr. po odločitvi o tem, koliko truda je kriterijih SMART) pripravljen/-a vloži v njihovo doseganje. ONM1.3: S svojim načinom a) izraža prepričanje, da sta znanje in učenje zanj/-o vredno razmišljanja o učenju in znanju, b) to dokazuje tudi s svojim vedenjem s svojim odnosom do obojega ter s svojim ravnanjem izkazuje, da oboje ceni. ONM2: Uravnavanje čustev (prijetnih in neprijetnih), pozornos in volje tako, da ga/jo spodbujajo k učinkovitemu doseganju ciljev, kar izkaže tako, da: ONM2.1: Ima dobro razvito a) zmore začu telesne spremembe, ki spremljajo doživljanje čustveno samozavedanje. čustev v konkretnih okoliščinah (zmore jih opisa z besedami) b) zmore razume svoja čustva: jih ubesedi , poveza jih s svojimi potrebami v konkretnih okoliščinah in s svojim načinom razmišljanja v njih (npr. zna odgovori na vprašanja: kaj doživljaš, kaj te je razburilo/prestrašilo …, kaj potrebuješ v tem trenutku ipd.) c) zmore spreje svoja čustva (še posebej neprijetna) kot normalno trenutno stanje v nenehno spreminjajočem se umu (npr. razume, da je v tem trenutku jezen/-na na prijatelja/-ico, vendar bo jeza verjetno minila; kadar doživlja neprijetna čustva, sebe ne vredno nega vno – je sočuten do sebe ...) 4 | ONM2.2: V danih okoliščinah si a) ima izoblikovan svoj učinkovit učni s l, ki ga doživlja kot zna učno okolje in način učenja prijetnega in zanimivega; kadar je to mogoče, se uči na ta način organizira tako, da je učenje b) učno okolje si organizira tako, da se v njem dobro poču zanj/-o čim prijetnejše. c) na svoj napredek/dosežek je ponosen/-na in ga »praznuje« po svoje ONM2.3: Čustva z nega vno a) neprijetna čustva razume kot koristna, kot sporočilo samemu valenco (strah, jeza, frustracija sebi: »Poskrbi zase!« ob ovirah in neuspehu, sram …) b) razume, kaj je v njem/njej sprožilo neprijetna čustva in kaj v zmore uravnava tako, da ga/ danem trenutku potrebuje jo usmerjajo v konstruk vno c) zmore zadrža impulzivno reakcijo: vzame si čas in prostor, da reševanje problemov in se toliko umiri, da lahko ponovno vzpostavi nadzor nad svojim premagovanje ovir. vedenjem d) svoja neprijetna čustva izrazi tako, da ne prizadene drugih e) energijo, ki jo sprožijo neprijetna čustva, usmeri v konstruk vno (dolgoročno) reševanje problema, ki jih je sprožil (in ne v ak vnos , ki ga/jo kratkoročno razbremenijo napetos ali pomenijo beg iz neprijetne situacije) ONM2.4: Zmore spremlja a) zmore »odmisli « moteče dražljaje nihanje svoje pozornos med b) takoj ko mu/ji pozornost skrene drugam, to opazi in jo usmeri učenjem in jo ohranja . nazaj na ak vnost, ki vodi v doseganje zastavljenih ciljev c) zaveda se dogajanja v svojem umu, kar mu/ji omogoča ugotovi vzroke težav s pozornostjo v danem trenutku d) uporablja strategije, ki mu/ji pomagajo ohranja pozornost med učenjem (npr. organizacija učnega okolja – odstranitev motečih dejavnikov, izbira učnih strategij, ki pozornost spodbujajo) e) zmore prepozna svojo utrujenost in si organizira primeren počitek ONM2.5: Uporablja različne a) zmore zače ak vnost, pri njej vztraja , dokler cilja ne doseže, strategije za ak vacijo in in vztraja kljub oviram vzdrževanje volje. b) pozna različne strategije za vzdrževanje volje in jih uporablja ONM3: Razmišljanje o sebi na način, ki mu/ji v konkretni učni situaciji omogoča usmerjenost v doseganje učnih ciljev in ne v obrambo občutka lastne vrednos , kar izkaže tako da: ONM3.1: Ima dobro razvito a) v konkretni učni situaciji zmore ozaves svoje razmišljanje samozavedanje načina o sebi, okoliščinah in učnih ciljih (npr. občutek »zmorem«) razmišljanja v učni situaciji. b) pozna svoja močna in šibka področja (predznanje, učni s l, kogni vne zmožnos itd.) c) pozna svoja stališča in vrednote, ki jih je prevzel/-a iz svojega kulturnega okolja ONM3.2: Verjame, da zmore a) zavzeto se lo dela doseči učni cilj. b) uporablja učinkovite učne strategije in jih prilagaja posebnos m posameznih učnih ciljev c) prožno usmerja svoje učenje (npr. če ugotovi, da izbrana pot ne vodi do cilja, poišče drugo) d) ob ovirah in začasnih neuspehih vztraja | 5 Odnos do učenja in učna motivacija ONM3.3: Verjame, da je a) verjame, da s trudom ter izbiro pravih načinov učenja in napredovanje pro razmišljanja, lahko napreduje načrtovanim učnim ciljem b) svoj uspeh/neuspeh pripisuje dejavnikom, na katere lahko vpliva predvsem rezultat kakovos (npr. količina in kakovost učenja) njegovih/njenih odločitev c) samozavestno se loteva težjih učnih izzivov in je pripravljen/-a o učenju. tvega , da bo naredil/-a napako d) med učenjem ak vno išče in izkoris vse možne vire informacij in podpore e) napake in začasne neuspehe vidi kot priložnost za učenje in krepitev svojih sposobnos f) vztraja v urjenju veščin, utrjevanju znanja in drugih ponavljajočih se učnih procesih, saj pri tem lahko spremlja svoj napredek pri doseganju zastavljenih ciljev g) išče povratne informacije o svojem znanju in načinu učenja ter jih upošteva h) je samokritčen/-na; neuspeh ga/jo spodbudi, da analizira vzroke, spremeni način učenja, poveča trud itd. i) če je treba, poišče pomoč in jo konstruk vno uporabi (za poglobitev razumevanja, ki vodi do kasnejše samostojnos pri doseganju učnih ciljev) ONM4: Uporaba socialne mreže za učinkovito učenje in vzpostavljanje oz. ohranjanje visoke ravni učne mo vacije, kar izkaže tako, da: ONM4.1: Zmore vzpostavlja in a) v odnosu do drugih (še posebej do različnos ) je spoštljiv/-a vzdrževa kakovostne odnose z b) zmore spreje pomoč in pomaga drugemu ljudmi. c) na s ske drugega se odzove z sočutjem d) svoje želje in potrebe uveljavlja na konstruk ven način (npr. reševanje konfl iktov) e) zmore odkloni zanj/-o nesprejemljiva pričakovanja drugih f) zmore vzpostavlja prijateljske odnose ONM4.2: Zmore vzpostavi in a) učitelja/-ico razume kot vir podpore in pomoči vzdrževa konstruk ven odnos b) sledi učiteljevemu/učiteljičinemu vodenju, pri tem pa ohranja do avtoritet. avtonomnost (npr. upošteva navodila, ker oceni, da so smiselna) c) prizadeva si za čim večjo neodvisnost v razmišljanju in delovanju (daje pobude, izraža mnenja, kri čno presoja itd.) ONM4.3: V skupini si učinkovito a) odgovorno prevzema in izvaja svoje naloge prizadeva za skupne cilje. b) sodeluje z drugimi: posluša, daje predloge, analizira in išče skupne rešitve c) neguje dobre odnose v skupini in skrbi za dobro počutje vseh članov skupine 6 | Zbirka NA-MA POTI ISSN 2820-4182 Urednica zbirke: Jerneja Bone Odnos do učenja in učna motivacija Opredelitev gradnikov Avtorji: mag. Cvetka Bizjak in mag. Andreja Bačnik, Mojca Buzeti, Marjeta Capl, Vesna Mozetič Černe, ddr. Melita Hajdinjak, Janja Hrastnik, dr. Janja Majer Kovačič, mag. Nada Nedeljko, Mirjam Pirc, Sara Predovnik, mag. Sonja Rajh, Martina Rajšp, Dominika Rotovnik, Tina Stanič, Karmen Usar Jezikovni pregled: dr. Zala Mikeln Oblikovalec: Simon Kajtna Grafi čna priprava: ABO grafi ka, d. o. o., zanj Igor Kogelnik Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Urednici založbe: Andreja Nagode in Petra Weissbacher Spletna izdaja Ljubljana, 2022 Publikacija je dosegljiva na www.zrss.si/odnos_do_ucenja_gradniki.pdf Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Gradivo je nastalo v okviru projekta NA-MA POTI, 2016–2022, vodja projekta: Jerneja Bone. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 103291139 ISBN 978-961-03-0671-9 (PDF)