Jurij Perovšek SOCIALNOGOSPODARSKI, IDEJNI IN NARODNO­ POLITIČNI NAZORI IGORJA ROSINE V DVAJSETIH LETIH Slovenski idejni in politični prostor je po letu 1918 zaznamujoče razgibal nov zgodovinski položaj. V novi državi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS), v katero je iz Avstro-Ogrske prešla večina slovenskega naroda, se je politični in ideološki boj bistveno razširil. V okviru liberalnega in marksi ­ stičnega tabora je prišlo do oblikovanja novih političnih subjektov, ki so si bolj ali manj stali nasproti. Marksistični tabor je s pojavom komunistične stranke v slovenski prostor in v tedanjo slovensko politiko vnesel še revolucionarne prvi ­ ne. Ob tradicionalnih političnih taborih - katoliškem, liberalnem in marksistič ­ nem - pa se je v dvajsetih letih oblikovala še vrsta novih političnih subjektov, ki so spodbujali družbeno in politično dinamiko na Slovenskem. Glavno vprašanje, s katerim se je slovenska politika srečala v Kraljevini SHS, je bil nacionalni problem. Kraljevina je bila v državnopravnem pogledu centra ­ listično urejena država, 82 v kateri je imela premoč srbska politika, ki je v skladu 82 Centralistični značaj Kraljevine SHS (od 1929 Kraljevina Jugoslavija) se ni odražal na vseh področjih tedanje jugoslovanske družbene organizacije. Tako je bila Kraljevina SHS/Jugoslavija pravno heterogena država. To se je odražalo v kar šestih pravnih ozemljih (hrvaško-slavonsko pravno ozemlje, dalmatin- sko-slovensko pravno ozmelje, pravno ozemlje Vojvodine z Medmurjem, srbsko pravno ozemlje, pravno ozemlje Črne gore in bosansko-hercegovsko pravno ozemlje), ki jih je kraljevina nasledila iz pravnih sistemov prejšnjih državnopravnih okvirov. Poenotenje prava je potekalo počasi, izvedli pa so ga lahko le na nekaterih pravnih področjih. Podobno je bilo tudi na davčnem področju, saj davki v državi skoraj vsa dvajseta leta niso bili enotni. Davčna obremenitev v krajih iz nekdanje Avstro-Ogrske je bila dvakrat 40 Odvetnik in oblast. Dr. Igor Rosina (1900-1969) z interesi srbske vladarske hiše Karđorđevićev dušila emancipacijska prizadeva ­ nja nesrbskih narodov. Ti, posebej Hrvati in Slovenci, so po večinski opredelitvi svoje politike terjali narodno avtonomijo oziroma federativno državno preu ­ reditev, kar naj bi dosegli z revizijo centralistične in unitaristične Vidovdanske ustave, sprejete leta 1921. V državi sta se oblikovala dva narodnopolitična po­ gleda: unitaristično-centralistični, ki so ga zagovarjali v Beogradu in v unitari- stično-centralističnih strankah zunaj njega, ter avtonomistično-federalistični, ki je poudarjeno živel na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi v Bosni in Hercegovini in Črni gori. Na Slovenskem je avtonomistično-federalistično stališče zagovar ­ jala najmočnejša slovenska politična organizacija - katoliška Slovenska ljudska stranka (SLS). Ob nacionalnem vprašanju so politiko in ideologijo označevala še njuna druga torišča, ki so jih opredeljevali različni svetovnonazorski, socialni, gospodarski, razrednobojni in kulturnopolitični preudarki. Zamisli o razvoju slovenske družbe je bilo veliko. Med tistimi, ki so zaznamovali slovenski idejnopolitični razvoj v Kraljevini SHS, je bil tudi pravnik dr. Igor Rosina. Rodbinsko ime Rosinovih je bilo v slo­ venski javnosti znano že prej, saj je bil oče Igorja Rosine, dr. Fran Rosina, na prelomu iz 19. v 20. stoletje poslanec štajerskega deželnega zbora v Gradcu in dolga leta viden narodnokulturni in narodnogospodarski delavec ter voditelj mariborskih Slovencev.83 Opazno je deloval tudi v narodni telesnovzgojni or ­ ganizaciji Sokol. Leta 1918 je skupaj z dr. Karlom Verstovškom in generalom Rudolfom Maistrom pomembno pripomogel k osvoboditvi Maribora in kot ravnatelj Mariborske posojilnice gmotno omogočil, da je lahko Maister izpeljal osvobodilno akcijo na severni meji.84 Slovenskemu narodno-emancipacijskemu vodilu se je zavezal tudi Igor Rosina. Izrazil ga je že v prvem jugoslovanskem desetletju, ko je politično deloval v okviru Slovenske kmetske stranke (SKS). Igorja Rosino, ki je pripadal prvi generaciji slovenskih maturantov maribor ­ ske gimnazije iz leta 1919,85 so v javnosti prvič omenili septembra 1920. Tedaj je liberalni Tabor poročal, da so ga na občnem zboru Društva jugoslovanskih aka­ demikov v Mariboru izvolili v društveni odbor. Postal je I. računski preglednik Društva, 86 naslednje leto pa njegov podpredsednik. 87 Na Rosinove akademske večja kot v krajih iz nekdanje srbske kraljevine. V nekdanji Kraljevini Srbiji namreč niso poznali davka na dohodek (neposrednega davka), medtem ko je v Avstro-Ogrski obstajal. Na nekdanjem avstroogrskem področju so ga plačevali tudi v novi državi, zato je bilo le-to davčno in gospodarsko veliko bolj obremenje ­ no kot področje nekdanje Srbije. Nevzdržno davčno stanje in velika neenakost med Srbijo in drugimi deli države nista predstavljala le gospodarskega, ampak tudi psihološki problem. - Čulinović, Državnopravna historija, 2, str. 303-333; Perovšek, Liberalizem in vprašanje slovenstva, str. 262. 83 Gl. poglavje Oris življenja, dela in obdobja Frana Rosine, očeta Igorja Rosine. 84 Andrejka, Rosina, F., str. 133-134. 85 Mariborski večernik Jutra, 5. 8.1929, Mariborski in dnevni drobiž, str. 2; Jutro, 6. 8. 1929, Iz Maribora, str. 4. 86 Tabor, 25. 9. 1920, Dnevna kronika, str. 3. 87 Tabor, 11. 10. 1921, Mariborske vesti, str. 3. 41 J. Perovšek: Socialnogospodarski, idejni in narodnopolitični nazori v J ? ' $ ? s s v. S % V * s M j '1 < ,1 - J /; .> 0 I Akademsko društvo Maribor 1923/24. V zgornji vrst je šesti z leve dr. Igor Rosina, nato sledijo dr. Fran Sijanec, Nikolaj Pirnat, dr. Miroslav Deu, dr. Ciril Podrekar; v spodnji vrsti je v sredini predsednik društva dr. Mirko Brolih, ob njem je dr. Makso Šnuderl. (Družinski arhiv Andreja Rosine) dosežke sta nato leta 1923 in 1925 opozorila katoliški Slovenec in Tabor, najprej o prejetju Svetosavske nagrade na ljubljanski univerzi Tl. januarja 1923 za delo Pomen »kesa« za kazensko pravo, nato pa o Rosinovi promociji za doktorja prava na isti univerzi 2. maja 1925.88 Naslednja poročila o Igorju Rosini v slovenskem časopisju so že zadevala njegovo politično dejavnost. Rosina je v politično življenje stopil sredi dvajsetih let. Pritegnili so ga slo­ venski agrarci, politično gibanje, ki je v kmetu videlo temelj gospodarskega in družbenega razvoja. Kmet naj bi s svojim etosom zagotavljal tudi smisel in pravo vsebino politike ter ideologije. Rosina je v štajerskem delu Zveze slovenskega kmečkega ljudstva (ZSKL) - kasneje Slovenske kmetske stranke 89 - opravljal od­ govorne zadolžitve. Bil je član odbora krajevne organizacije ZSKL v Mariboru in član ter nato tajnik okrožnega odbora SKS za Štajersko in Prekmurje oziro ­ ma mariborsko oblast. Dejaven je bil tudi kot tajnik in kasneje prvi podpred ­ sednik Zveze društev kmetskih fantov in deklet (ZDKFD), ki je delovala pod 88 Slovenec, 30. 1. 1923, Dnevne novice, str. 3 in 1. 5. 1925, Dnevne novice, str. 4; Tabor, 1. 2.1923, Maribor ­ ske vesti, str. 5 in 3. 5. 1925, Mariborske vesti, str. 1. 89 ZSKL, v katero sta se 20. 6. 1925 povezali Samostojna kmetijska stranka (ustanovljena 1. 6. 1919) in Slo­ venska republikanska stranka kmetov in delavcev (ustanovljena oktobra 1924), se je na svojem občnem zboru 2. 5. 1926 v Celju preoblikovala v Slovensko kmetsko stranko. 42 Odvetnik in oblast. Dr. Igor Rosina (1900-1969) okriljem SKS.90 V njegovi hiši na Aleksandrovi cesti 16 (danes Partizanska cesta) v Mariboru je bil od 1. junija 1927 tudi sedež okrožnega tajništva SKS.91 Rosina je bil opazen kot funkcionar ZSKL, SKS in ZDKFD.92 12. decembra 1925 je v imenu kmečke mladine pozdravil prosvetnega ministra in predse ­ dnika Hrvaške kmečke stranke (HKS) Stjepana Radiča ob njegovem prihodu v Maribor. 93 Vidna sta bila tudi njegova nastopa na občnem zboru štajerskega okrožnega odbora SKS 14. januarja 1928 v Mariboru in na kongresu ZDKFD 10. junija 1928 v Ljubljani. Zbora SKS v Mariboru so se udeležili strankini najvišji predstavniki, vključno z njenim predsednikom, poslancem in nekdanjim mini­ strom za kmetijstvo, Ivanom Pucljem. Rosina je podal izčrpno poročilo o orga ­ nizacijskem razvoju stranke na Štajerskem, ki so ga z odobravanjem sprejeli. 94 Na kongresu ZDKFD v Ljubljani pa je poudaril pomen srednješolske mladine in inteligence v kmečkem gibanju.95 Poleg omenjenih nastopov v Mariboru in Ljubljani je Rosinova dejavnost v letih 1925-1928 obsegala tudi delovne obi­ ske strankinih krajevnih organizacij in organizacij ZDKFD (njunih političnih shodov, sestankov, ustanovnih in rednih občnih zborov) v Bresternici ob Dravi, Marenbergu (Radljah ob Dravi), Zgornji Vižingi, Konjicah, Sv. Petru, Kamnici in Grušovi pri Mariboru, Sv. Martinu pri Vurbergu, Sv. Juriju ob Ščavnici, Kalobju, Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, Polenšaku, Sv. Andražu v Halozah, Dramljah, Ljubljani, Rogaški Slatini, na Ženiku, na Ptuju in v Mariboru. Na svojih obiskih je poročal o strankinem in zvezinem delovanju in opozarjal na njun politični in družbeni pomen, govoril o političnih in gospodarskih razmerah v državi, agrar ­ ni reformi, socialno-gospodarskem položaju kmeta in razpravljal o kmečkem mladinskem gibanju doma in v tujini ter njegovi idejni usmeritvi. 96 Na njegovo 90 Kmetski list, 25. 11. 1925, Shodi in razne prireditve, str. 3, 12. 5. 1926, Organizacijam in pristašem!, str. 2, 23. 6. 1926, Politične in gospodarske smernice našega pokreta, str. 3, Mladinski vestnik, str. 6, 28. 12. 1927, Člani okrožnega odbora v Mariborski oblasti, kot funkcijonarji okrajnih odborov, str. 2,18.1.1928, Zborovanje mariborskega okrožnega odbora Slovenske kmetske stranke, str. 1-2, 13. 6. 1928, Kongres Zveze društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, str. 2; Organizacijski vestnik, str. 191; IV. redni občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, str. 136. 91 Kmetski list, 1. 6. 1927, Sestanki okrajnih organizacij, str. 5. 92 Gl. tudi poglavje Igor Rosina - ideolog in aktivist kmetskega mladinskega gibanja Zveze kmetskih fantov in deklet v liberalnem taboru. 93 Kmetski list, 16. 12. 1925, Kmetski voditelj minister Stjepan Radič v Mariboru, str. 1. 94 Kmetski list, 18. 1. 1928, Zborovanje mariborskega okrožnega odbora Slovenske kmetske stranke, str. 1. 95 Kmetski list, 13. 6. 1928, Kongres Zveze društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, str. 2. 96 Kmetski list, 17. 2. 1926, Shodi in razne prireditve, str. 3, 24. 2. 1926, Shodi in razne prireditve, str. 4, 17. 3. 1926, Shodi in razne prireditve, str. 4, 24. 3. 1926, Shodi in razne prireditve, Dopisi, str. 3, 19. 5. 1926, Shodi in razne prireditve, str. 4, 15. 9. 1926, Dopisi, str. 4, 22. 9. 1926, Shodi in razne prireditve, str. 3, 15. 2. 1928, Iz stranke, str. 4, 14. 3. 1928, Iz stranke, str. 4, 23. 5. 1928, Mladinski vestnik, str. 3, 11. 7. 1928, Mladinski vestnik, str. 3, 18. 7. 1928, Iz stranke, str. 4, 25. 7. 1928, Iz stranke, str. 5, 1. 8. 1928, Iz stranke, str. 4; Organizacijski vestnik, str. 140-141, 215.-0 Rosinovih nastopih v posameznih krajih je poročalo tudi drugo časopisje. Katoliško Našo Stražo so zmotile njegove kritične besede o načelniku SLS dr. Anto­ nu Korošcu na ustanovnem občnem zboru krajevne organizacije ZSKL 7. 2. 1926 v Bresternici ob Dravi. J. Perovšek: Socialnogospodarski, idejni in narodnopolitični nazori ... 43 delavnost so posebej opozorili na rednem občnem zboru krajevne organizacije SKS v Rogaški Slatini 8. julija 1928, kjer so »odobravali govor našega agilnega tovariša dr. Rosine iz Maribora«. Pozvali so ga, naj se še naprej oglaša v stranki ­ nem glasilu Kmetski list in »piše v istem duhu in ljubezni do kmečkega naroda. Njegovi zadnji članki so našli tu mnogo odmeva.«97 Rosina pa je pri svojih javnih nastopih doživel tudi neprijetne trenutke. Tako mu je na pogrebu člana načelstva mariborskega okrožnega odbora SKS Jakoba Nemca 11. aprila 1928 v Sv. Juriju ob Ščavnici župnik Fr. Štuhec, ki je le z obotavljanjem dovolil govore pred odpr ­ tim grobom, pred njegovo besedo dejal: »Glejte, da boste govorili previdno!« 98 Sicer pa je Rosina ob svojem političnoorganizacijskem delovanju in javnih na­ stopih v omenjenih letih opravljal službo odvetniškega pripravnika. 99 Odvetnik je postal leta 1929, svojo odvetniško pisarno pa je odprl 4. decembra 1929. O tem sta poročala Mariborski večernik Jutra in Slovenec.100 Kot zanimivost lahko navedemo, da je bil poleti 1929 med zagovorniki obtoženih za komunistično propagando. Sodna obravnava je bila 24. julija 1929 pred senatom mariborskega okrožnega sodišča.101 Po poročilu Slovenca je Rosina svojo stranko »zelo živahno (...) branil«. 102 ★ ★ ★ Rosina je svoje poglede na kmečko gibanje in razmere v Kraljevini SHS ce­ lovito predstavil v vrsti člankov, ki jih je v drugi polovici dvajsetih let objavljal v Kmetskem listu in glasilu ZDKFD Gruda. Glavni poudarek je namenil socialno- gospodarskemu položaju kmeta ter njegovi vlogi v družbi in državi. 103 Kmalu po ustanovitvi SKS je poudaril potrebo po posodobljenju kmeta, da se bo zavedal Straža je poleg tega v neresnem tonu trdila, da je Rosini vzpostavitev organizacije ZSKL v Bresternici v resnici spodletela. Udeležence ustanovnega občnega zbora naj bi namreč zavedli, češ da gre za oblikovanje pripravljalnega odbora prevozne družbe, ki naj bi vzdrževala prometno zvezo med Mariborom in Drav ­ sko dolino. Tako naj bi večina udeležencev, ki so bili po pisanju v Naši Straži zanesljivi pripadniki SLS, prišla v ZSKL proti svoji volji in je nato zanikala kakršnokoli zvezo z ZSKL. - Naša Straža, 19. 2. 1926, Dnevne novice, str. 2 in 22. 2.1926, Iz Slovenije, str. 1-2. 97 Kmetski list, 18. 7. 1928, Iz stranke, str. 4. 98 Mariborski večernik Jutra, 12. 4. 1928, str. 2; Jutro, 13. 4.1928, Iz Maribora, str. 4; Kmetski list, 18. 4. 1928, Sv. Jurij ob Ščavnici, str. 4. 99 V zvezi z Rosinovim delovanjem v odvetništvu lahko opozorimo na šaljivo besedno igro, ki jo je Maribor­ ski večernik Jutra objavil o njegovem priimku. Večernik je izbral petnajst Mariborčanov in na vprašanje, s kakšnimi pojmovnimi položaji bi jih lahko povezali, odgovoril z njihovim priimkom. Tako se je odgovor na vprašanje »Kateri mariborski odvetnik je po imenu najslajši?« glasil: »Dr. Igor Rosina.« - Mariborski večernik Jutra, 28.1. 1928, Mariborski šaljivi vseznalec, str. 4. 100 Mariborski večernik Jutra, 5. 12. 1929, Mariborski in dnevni drobiž, str. 2; Slovenec, 6. 12. 1929, Maribor, str. 5, Mali oglasi, str. 8. 101 Slovenec, 25. 7.1929, Kaj je novega, str. 3 in 26. 7.1929, Kaj je novega, str. 3. 102 Slovenec, 26. 7. 1929, Kaj je novega, str. 3. 103 Gl. tudi poglavje Igor Rosina v tridesetih letih. 44 Odvetnik in oblast. Dr. Igor Rosina (1900-1969) svoje moči, interesov in koristi v gospodarstvu, politiki in kulturi. Opozoril je, da je zaradi bojne in interesne neorganiziranosti kmečkega stanu oblast v rokah meščanstva, ki si je po svoji meri ukrojilo celoten gospodarski in pravni sistem ter kulturo. Zato si mora kmetski stan zagotoviti gospodarsko moč in na njeni podlagi oblikovati slovensko kmetsko stanovsko kulturo, ki bo presegla vse na­ pake dotedanjih vladajočih stanov - visoke duhovščine, plemstva in meščanstva. Izognila se bo tudi skrajnostim in ateizmu marksizma. Kmečki stan, ki obenem z delavskim prihaja na vrsto kot vladajoči stan, je namreč demokratičen in hu­ man. Že zato, ker je najbolj številen, kajti številčno šibkejši uporabljajo nasilje, da se obdržijo na oblasti. Tisti, ki ima večino, pa nasilja ne potrebuje. Kmet in na Slovenskem večinoma tudi delavec sta navezana na zemljo, iz nje črpata stalnost in poštenje ter poglabljata svoj verski čut. Ta prek kmeta zagotavlja družbeno pravičnost, kajti kmet iz svojega verskega temelja vé, kaj je pošteno in kaj ne. »In to kar smatra naš kmet kot nizkotno in nepošteno, se vjema z glavnimi načeli krščanstva o dobrem in slabem, o grehu, in za to tukaj ni treba nikake zaščite od zunaj«. Rosina je tu mislil na katoliški tisk in Slovensko ljudsko stranko, odgo­ vor na vprašanje, ali Mahničeva dogmatičnost in intransigenca ustrezata značaju slovenskega kmeta, pa je preložil za kasneje.104 Rosina je trdno zagovarjal stališče, da morata kmet in delavec postati subjekt in nosilec vse politične oblasti, saj imata po svoji večini in ohranjeni poštenosti edina pravico, da državo uredita tako, kot sama menita, da je dobro in pravič ­ no.105 Zagovarjal je oblikovanje vsedržavne kmečke politične stranke, ki bi ščitila kmečke gospodarske interese in kmeta razbremenila posledic zaščitne uvozne carine. Z njo sicer podpirajo domačo industrijo, obremenjujejo pa kmečki stan. Ta je prisiljen v bistveno večjo produkcijo, da lahko kupi ustrezno količino blaga in orodja za svoje potrebe, kar uničuje zemljo in kmeta peha v zadolževanje. Zato - »kakor je svoj čas zaklical Karl Marx delavcem: ,Proletarci vseh dežel, združite se’« - velja zdaj zaklicati: »,Kmetje, bogati in revni, združite se!’«106 Rosina je menil, da bi moral biti kmetskemu stanu prilagojen tudi parlamen ­ tarni sistem. To je poudaril po razpisu volitev v Narodno skupščino Kraljevine SHS 11. septembra 1927, ko je načelnik SLS Anton Korošec na strankinih sho­ dih 3. in 31. julija 1927 v Ljubljani in Kranju poudaril potrebo po nadgradnji jugoslovanskega predstavniškega telesa. Po njegovi zamisli naj bi neodvisno od 104 Kmetski list, 11.8. 1926,1. [gor] Rosina, Kmetska stanovska kultura, str. 2-3. 105 Kmetski list, 29. 12. 1926, Igor Rosina, Volilne parole SLS, str. 4. Prim. tudi Kmetski list, 13. 7. 1927, I.[gor] Rosina, Kulturno-politična potreba kmetske stranke, str. 2-3. - Na gornji Rosinov poudarek se je zajedljivo odzval Slovenec, ki je zapisal, da je »slovenski kmet zaenkrat samo nosilec ogromnih davkov, ki mu jih je pomagala naložiti ta .slovenska kmetska stranka ’ pod vodstvom g. Puclja«. - Slovenec, 31. 12. 1926, Beležke, str. 2. 106 Kmetski list, 29. 6. 1927,1.[gor] Rosina, Gospodarska potreba kmetske stranke, str. 2-3. J. Perovšek: Socialnogospodarski, idejni in narodnopolitični nazori 45 skupščine oblikovali poseben gospodarski parlament, ki bi v lastnem delokrogu reševal povsem gospodarska vprašanja. 107 Obstoječemu parlamentu naj bi torej odvzeli določene pristojnosti, ki bi jih prevzeli in o njih samostojno odločali za­ stopniki posameznih stanov kot gospodarski dejavniki v državi. 108 Podobno za­ misel dvodomnega parlamenta je Korošec zagovarjal že v Ustavodajni skupščini Kraljevine SHS 15. aprila 1921.109 Rosina je ob Koroščevi zamisli poudaril, da bi morali biti v t. i. gospodarskem parlamentu stanovi zastopani po svoji številčni moči in ne po načelu enakopravnega zastopanja vseh stanov. Slednje bi namreč pomenilo, da bi imeli kmetje, ki tvorijo 80 odstotkov prebivalstva in zagotavlja­ jo dve tretjini izvoza, le enakovreden položaj nasproti meščanstvu, delavstvu in industriji. Ti po svojem številu in gospodarskem pomenu ne predstavljajo niti četrtine prebivalstva in njegove gospodarske moči. Kmečkemu stanu bi s tem povzročili ogromno škodo, saj bi mu odvzeli možnost, da bi z večino, ki jo ima, odločal v parlamentu. Tako bi ustvarili sistem, »ki ga uvaja v Italiji Mussolini, po vsem svetu pa izraziti reakcionarji«. 110 Rosina je glede na »ljubezenske izjave«, ki jih je vsem stanovom namenila SLS,111 ocenjeval, da se zavzema za njihovo enakoveljavno zastopanje v gospo­ darskem parlamentu. SLS naj bi namreč spoznala, da so gospodarska in socialna nasprotja med stanovi že tako velika in konkurenčni boj med njimi tako oster, da jih ne more hkrati in enako zastopati. To bi lahko posamezne stanove vodilo k strankam, ki bi zastopale izključno njihove stanovske in stanovskogospodar- ske interese. Vstopili bi v kmečke in delavske stranke, ljudstvo pa bi se politično organiziralo po stanovih. S tem bi nastala nevarnost, da kmečko gibanje dobi večino v državi. SLS jo lahko odpravi prav z gospodarskim parlamentom, sesta­ vljenim po enakopravnem stanovskem načelu. Atentat na kmečki stan, storjen iz bojazni pred socialnim kmečkim gibanjem, bi uspel.112 Rosina je bil prepričan v odločujoč gospodarski in kulturnoduhovni pomen kmečkostanovskega gibanja. To je poudaril v svojem razmišljanju o vzrokih sve­ tovne vojne in nevarnosti novega prelivanja krvi. Opozoril je na dva temeljna vzroka vojne - gospodarskega in psihološkega. Prvi je bila industrijskokapita- listična in kolonialna politika evropskih velesil, predvsem Nemčije in Avstro- Ogrske, drugi pa mišljenje, ki ga je nemško meščanstvo razvilo na podlagi 107 Gl. Slovenec, 5. 7.1927, Zbor zaupnikov SLS v Ljubljani, str. 1 in 2. 8.1927, Znamenit govor dr. A. Korošca v Kranju, str. 1-2. 108 Kmetski list, 17. 8. 1927,1.[gor] Rosina, »Gospodarski parlament«, str. 3. 109 Perovšek, »V zaželjeni deželi«, str. 248-249. 110 Kmetski list, 17. 8. 1927,1.[gor] Rosina, »Gospodarski parlament«, str. 3. 111 Slovenec, 5. 7. 1927, Zbor zaupnikov SLS v Ljubljani, str. 1-2 in 2. 8. 1927, Znamenit govor dr. A. Korošca v Kranju, str. 1-2. 112 Pravtam. 46 Odvetnik in oblast. Dr. Igor Rosina (1900 1969) Nietzschejeve in Heglove filozofije. Rosina seje ustavil ob Friedrichu Nietzscheju, njegovi maksimi o volji do moči ter delitvi na močne in šibke. Nemško meščan­ stvo ju je v svojem razmišljanju s posameznika preneslo na narode. Eni naj bi bili »gospodujoči« (Herrenvolk), drugi pa »sužnjujoči« (Sklavenvolk). To je privedlo do duhovnega razpoloženja, kije botrovalo svetovni vojni.113 Po Rosinovi oceni so gospodarske in psihološke razmere v tedanji Evropi na­ povedovale novo vojno. Najprej zaradi zaščitnih carinskih politik držav Srednje Evrope, ki ustvarjajo bojno razpoloženje, nato pa še zaradi obujanja misli o gospodujočih narodih. »Italijani na primer smatrajo, da so narod, ki je za to tu, da gospoduje. Nas pa nazivajo narod svinjskih pastirjev.« Podobno je tudi Kraljevina SHS do 1. 1925 gledala na Albanijo, srbsko meščanstvo pa še vedno zelo gosposko in kruto vodi svojo politiko v Makedoniji. Tak razvoj lahko ustavi le v Srednji Evropi vedno močnejše kmečko gibanje, ki hoče odstraniti ali vsaj omejiti za kmeta uničujočo industrijskozaščitno carinsko politiko. Zato je kmet glavni gospodarski dejavnik miru v Srednji Evropi, saj se kmečko gibanje zavze­ ma za carinsko zvezo srednjeevropskih agrarnih držav v agrarnem bloku.114 Enako velja tudi v kulturnopsihološkem pogledu. Kmet razume narod in narodnost drugače kot meščan. Meščanu je domovina vse, kar vidi daleč pred seboj, in hoče pridobiti še več. Kmetu pa so domovina njiva, ki jo orje, vinograd, ki ga okopava, senožet, ki jo kosi. Kmetov nacionalizem ni napadalen, naro ­ dni in mednarodni problemi mu ne pomenijo ločitve in sovraštva. Kmet si želi sodelovanja in enakopravnosti, kajti kmečka demokracija povojne Evrope je iz nacionalizma ustvarila pozitivno načelo morale in kulture. Kmečko gibanje je postalo glavni dejavnik miru, tako iz svojega gospodarskega interesa kot iz svoje kulturnoduhovne vsebine.115 V kmečkostanovskem gibanju je Rosina videl glavnega poroka demokracije in branitelja pred komunizmom in kapitalizmom. V kaosu in duhovni neurav ­ noteženosti evropske povojne družbe, ki ju je povzročilo nasilno soočenje kapi­ talističnega in komunističnega nazora, je namreč mirno kri ohranil samo kmet. S fronte se je vrnil k svojemu delu in po svoji prirojeni religioznosti ter demokra ­ tičnem čustvovanju postal moralna in kulturna hrbtenica vseh narodov in držav Srednje in Vzhodne Evrope. Kot gospodarski dejavnik vzdržuje ravnotežje med ekstremi skrajne desnice in skrajne levice, njegovemu demokratičnemu čustvo­ vanju pa odgovarja le demokratično gospodarstvo. 116 113 Kmetski list, 13. 6.1928,1.[gor] Rosina, Kmetski pokret kot glavni faktor miru, str. 1. 114 Prav tam. 115 Prav tam. 116 Kmetski list, 10. 10. 1928,1.[gor] Rosina, Kmetska demokracija in Evropa, str. 1-2. J. Perovšek: Socialnogospodarski, idejni in narodnopolitični nazori ... 47 . Kmetski list Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke. Dr. I. Rosina: Kmetski pokret kot glavni faktor miru. Po miru kliče cela Evropa in trajen mir je potreben predvsem Jugoslaviji, da.se lahko gospodarsko zopet okrepi. Isti vzroki pa, ki so dovedli do svetovne vojne, isti vzroki so zopet, ki ogrožajo mir tudi sedaj in ustvarjajo bojevno ruzpoloienje v povojni Evropi, zlasti v Srednji Evropi in na Balkanu. Kateri so ti vzroki? Gospodarski vzrok, da je priilo do sve­ tovne vojne, je brez dvoma indu-Urijsko- im perla list ièna in kalonialaa politika evrop ­ skih velesil, predvsem pa Nemčije in Awtro- Ograke. Nemčija je po I. W70 uvedla zaščitno politiko (na škodo kmetu), zaprlo uvoz tuje- zemakim Industrijskim produktom tar usta­ novila na ta način mogočno industrijo, ki je — zlasti, ko je Nemčija pridobila Jo kolonije — postala nevarna konkurentinja angleški in francoski industriji, ki jo je potiskala od dne do dne bolj v ozadje. Ideal Nemčije pred vojno je bil gospodarsko tn, da postane država, ki ji ni treba ničesar uvažati, da vse doma pridela (autarktna država) in da samo raz ­ proda h svetu svoje produkte. Druge sosed­ ne države so imele seve isti cilj. To je bil torej peklenski stroj, ki je prej uli slej moral eksplodirati sam od sebe, kar se je zgodilo v svetovni vojski. Drugi, notranji ali duševni vzrok, da je prišlo do svetovne vojne, je bilo mišljenje, lei se je razvilo v nemškem meščanstvu vsled filozofije Nietzscheja in Hegelja. Nemški filo­ zof Nietzsche je učil, da se dele ljudje v moč­ ne osebnosti — gospode; in v slabo in revne — sužnje. Prvim je vse dovoljeno in edini vodnik jim naj bo lastna volja do moči in oblasti. Noben zakon zanje ne velja, niti na lastno vest sc jim ni treba ozirati. Oni so za to tu, da vladajo. Vest in vera velja le ta one. ki naj slalijn; kajti eni so rojeni go­ spodje, drugi rojeni sužnji (Herrenmoral — Sklavenmorat). Tn filozofijo je nemško meščanstvo spre ­ jelo z velikanskim veseljem. Kar pa bi naj veljalo za poedince. naj velja tudi za narode. Eni narodi, so pravili, so za lo tu, da gospo­ dujejo, drugi, da služijo. Seveda so sebe sma­ trali za prve in pravili, da so Herrenvolk (narod gospodov), vsi drugi: Sklavenvolk (narodi sužnjev). Za prve ne velja nobena omejitev; edini zakon jim je oborožena moč in lastna volja. Nas »o pa smatrati za suženj­ ski narod, narod ?hlapcev in dekelc, kakor so pravili NI čuda, da je tako mnenje pri ­ vedlo do duševnega razpoloženja, ki je di­ rektno moralo privesti do svetovne vojske. Rekli smo, da pripravljajo isti vzroki, ki so dovedli do svetovnega klanja, pot tudi po vojski do novega prelivanja krvi. Današnje razmere v Evropi. Države, ki so nastale po svetovni vojni na ozemlju bivio Avstro-Ogrske, pa tudi no­ vonastale države v Srednji Evropi sploh, so rnvnotako kot svoj čas Nemčija uvedle za­ ščitno politiko. Ustanoviti hočejo lastne in­ dustrije in z visokimi uvoznimi carinami (s katerimi povišujejo inozemskemu blagu cene) skušajo otežiti ali onemogočiti (seve zopet na škodo kmeta) tujezemskim državam kon­ kurenco na našem trgu. Seveda hoče zase isto tudi tuju država ali pa se maščuje na ta način, da tudi ona zapre dovoz našim pro ­ izvodom. Naia država predvsem vodi tako carinsko politiko s tem, da je postavila ugromne carine na obleko, sladkor, blago, že­ lezo, jeklo itd. S tem se otežuje trgovina, po­ višujejo se umetno cene industrijskim pro ­ duktom, stvaria se tekma in bojevno razpo ­ loženje med državami, ki prej ali slej vodi do nove vojne. To so gospodarski vzroki za nove vojne. Isto (ut velja tudi psihološko (notranje, duševno). Italijani na primer smatrajo,