V Velani zaupajo vase
Pomanjkanje reprodukcijskega materiala ustavlja stroje
Kdo je kri v, kdo odgovoren za zastoje, ko ni materiala? Vprašanje, ki nanj ne mo-remo kar preprosto odgovori-ti: Nabava je zanič! me je spodbudilo, da sem se skušal približati odgovoru pri njego-vem izvoru. Ta pa je v prete-klosti in v našem, jugoslovan-skem obnašanju v vseh teh letih.
Po končani vojni je bila naša dežela porušena, stro-kovnjakov ni bilo, nova Jugo-slavija s svojim družbenopoli-tičnim sistemom pa v takrat-nem svetu pri mnogih ni zbu-jala zaupanja. Prva leta smo bili zato odvisni prcdvsem od sebe. Obnova je tekla ob veli-kih naporih, z veliko mero požrtvovalnosti, solidamosti in ob ogromnem številu pro-stovoljnih delovnih ur. Šli smo svojo pot v socializem, uprli smo se Stalinu, vodili smo svojo politiko neuvršče-ne, samoupravne socialistične družbe. Potem smo kot dr-žava v razvoju dobivali, ozi-roma najemali kredite. Zaži-veli smo življenje na kredit, pa ne le kot država, temveč vsi. Trošili smo več, kot smo ustvarili s svojim delom. Leta so minevala. Naš standard se je dvignil, veliko smo gradili, vendar velikokrat tudi nepre-računljivo in če nam je kaj spodletelo, smo.z novim kre-ditom popravili prejšnjo na-pako. Vlagali smo tudi v ob-jekte, ki nam niso vračali de-narja. Nismo gradili bazične industrije v taki meri, kot bi morali, in vse bolj smo posta-jali odvjsni od uvoza.
Zdaj pa smo na tem, da »shodimo«, pa vrnemo tudi dolgove za svoje potrošniško
življenje. To pa je nedvomno težka naloga: 2 milijardi do-larjev znašajo vsako leto samo obresti od dolgov.
In kako pridemo do zave-se? Nafto oziroma njena pro-dukgta (etilenglikol in reref-talno kislino) moramo uvaža-ti. Tudi postopek kondenza-cije ima vpeljana samo ena delovna organizacija — Incel iz Banjaluke — medtem ko vsi drugi proizvajalci fila-menta uvažajo ves granulat in šele potem predejo filement. Iz vsega tega je torej dobro vidna naša odvisnost od tuji-ne, ki pa postane še mnogo očitnejša, če pomislimo, da je uvožena tudi vsa tehnologija. Tudi izdelava zaves je torej osnovana na uvozu pletilnih strojev, rez*rvnih delov, bar-vil in kemikalij, plemenitilnih in adjustirniških strojev in tako naprej...
Stabilizacija gospodarstva pomeni zmanjšanje naše od-visnostj od tujine. To pa je možno le tako, da uravnote-žimo uvoz z izvozom in da vr-
nemo dolgove. Instalacija dragih naprav za destilacijo nafte in pridobivanje produk-tov v današnji fazi naše razvi-tosti ne pride v poštev, temveč je možen sedaj le uvoz teh se-stavin, seveda ob resnično izraziti izvozni usmerjenosti. Zastoji v proizvodnji so in po vsej verjetnosti še bodo. Le s pravočasnim in vsestran-skim izvozom ter skrbnim vsakodnevnitn varčevanjem pa se bomo lahko izognili ustavljanju celih proizvodnih verig. Z notranjim povezova-njem delovnih organizacij bomo postali konkurenčni v bitki  na svetovnem  tržišču.
Kdo je kriv, kdo odgovo-ren? »Lov na čarovnice«, iskanje krivcev ali odgovornih nam v teh časih ne bo prineslo deviz, zakuhalo pa bi nestrp-nost, medsebojno nezaupanje ali še kaj dnigega. V teh tež-kih časib nam bo pomagalo le zaupanje v svoje sile, uporao delo in izvoz.
JOŽE PRAPROTNIK