^^TO XXXIV., ŠT. 34 Ptuj, 3. septembra 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE 10. dan perutninarjev (stran 2) Brez kulturnega napredka delavcev .. (stran 4) Če je volja do dela, potem gre (stran 7) Vokalni kvintet „Gorenjci (stran 8) Cvetje je odraz kulture (stran 15) ANDREJ MARINC IN FRANC ŠETINC MED BRIGADIRJI V DGRNAVI MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO JE TREBA BOLJE VREDNOTITI Brigadirje zadnje izmene zve- j,e mladinske delovne akcije slovenske gorice 81 sta v torek 25. jvgusta obiskala Andrej Marine, član predsedstva CK ZKJ in prane Šetinc, sekretar predsed- stva CK ZKS. V prostorih nove osnovne Sole v Dornavi sta se pogovarjala najprej s predstavni- tidružbeno političnih organizacij občin Ptuj in Lenart ter s člani šiaba letošnje akcije. Goste je pozdravil Janko Lah, |(omandant akcije, za tem pa je dosedanje uspehe brigadirjev na jelovišču in na področju intere- snih dejavnosti predstavil Savo K.ozjak, predsednik skupščine ZMDA SG 81. Tri dni pred toncem akcije so za udeležence razgovora bili prav gotovo zani- mivi podatki, daje v treh izmenah jkrog 520 brigadirjev iz 12 ob- činskih konferenc mladih sirom Jugoslavije izkopalo blizu 12.300 m jarkov za vodovod na manj razvitem območju ptujske občine. Pri tem so opravili 40.250 efekti- vnih delovnih ur. Celotno vre- dnost opravljenih del vključno z osmimi udarniškimi akcijami v KSJanški vrh, Destrnik,Zerjavci, Zgornja Ščavnica, Rogoznica in Stoperce, je ovrednotena na več kot 14 milijonov dinarjev. Andrej Marine in Franc Šetinc sta v razpravi menila, da so bri- gadirji svoje delo dobro opravili. saj -SO naredili več, kot je bilo na- črtovano. Enako uspešni so bili tudi na področju interesnih deja- vnosti, saj je v vsaki izmeni pre- težna večina brigadirjev obisko- vala mladinsko politično šolo Edvarda Kardelja, ter številne krožke, od likovnega, dramskega, novinarskega in pevskega, do te- čajev za radioamaterje, za nepla- valce, za slovenski jezik, cestno prometne predpise in prvo po- moč, karate in ostale športe. Skratka tudi ptujska in lenarška občina ter domačini na vseh tra- sah so pripomogli, da lahko tudi letos s ponosom ugotovimo — akcija, prvič zvezna M DA Slo- venske gorice, je uspela. Gosta sta kljub temu menila, da je treba v bodoče delo brigadirjev Andrej Marine in Franc Šetinc med odhodom na pogovor z brigadirji na trasi. bolje planirati in vsklajevati z iz- vajalci del. Ni dovolj, da gradimo primarne vodovodne cevovode, čim prej je treba dograditi vse se- kundarne vode, da bodo imeli koristi od tega domačini na po- sameznih vodo deficitarnih ob- močjih. Ugotovili so tudi, daje na akcijah še zmeraj premalo štu- dentske mladine, ki pozablja na sicer povojno, vendar še zmeraj resničnogeslo mladih brigadirjev: mi gradimo progo — proga gradi nas. Ni ga dobrega mladinca, pozneje delavca in očeta ali ma- tere, ki ne bi dal skozi življenske šole na katerikoli akciji. Treba se je zavedati, da ima vsaka akcija razen delovnega in tovariškega predvsem vzgojni smisel, zato bo treba spodbuditi tudi študente k sodelovanju na akcijah. Ni je fakultete, so menili, ki bi dala takšno stopnjo izo-' brazbe in na tak primeren način, kot jo lahko da akcija. Prav zaradi tega bodo v bodoče posvetili več pozornosti političnemu delu s študentsko mladino. Meniii so tudi, da je treba mladinsko prostovoljno delo bo- lje vrednotiti. Tako v družbenem, kot v političnem smislu. Sodelo- vanje na akciji bi moral postati ponos vsakega mladinca in hkrati tudi spontana želja. Sicer smo lahko zadovoljni z razmahom MDA, z odnosom do njih pa še ni vse v redu. . Andrej Marine in Franc Šetinc sta nato odšla še na traso, kjer sta se pogovarjala še z brigadirji na posameznih deloviščih. M. Ozmec SKLENJENO LETOŠNJE BRIGADIRSKO POLETJE PRESEGLI VSE NORME V SR Sloveniji je od 7. junija do 30. avgusta sodelovalo nad 5.000 brigadirjev združenih v 123 mla- dinskih delovnih brigadah na 10 mladinskih delovnih akcijah. Štiri so bile zvezne 6 pa republiških. Brigadirji so v slabih treh mesecih položili blizu 13 km vodovoda, zgradili nad 25 km cest, očistili nad 19 ha pašnikov, na 22 ob- mejnih kmetijah so opravili nie- 'ioracije, gradili so kanalizacijo, PTT omrežje, igrišča, skratka nji- hovo delo je tudi letos dokazalo njihovo privrženost napredku na manj razvitem območju in trdo voljo, da nadaljujeja Titovo in našo pot. V soboto 29. avgusta so zaklju- čili z delom tudi brigadirji ZMDA Slovenske gorice 81. Na slovesnosti ob zaključku akcije v Dornavi pri Ptuju so se razen brigadirjev zadnje — tretje izme- ne zbrali tudi predstavniki druž- beno političnih organizacij Le- narta in Ptuja, kjer je akcija po- tekala, ter predstavniki republi- ške konference ZSMS in Rdečega križa, skupaj s številnimi doma- čini. Slavnostni govornik je bil Savo Kozjak. predsednik skup- ščine letošnje akcije, ki je med drugim dejal, da so brigadirji presegli vsa pričakovanja. V treh izmenah je sodelovalo nad 520 brigadirjev iz 12 občin- skih konferenc ZSMJ in brigada Rdečega križa. Sodelovalo je tudi pet pobratenih brigad iz bratskih občin sodelujočih brigad. Na pe- tih deloviščih v občini Lenart in Ptuj so izkopali okoli 12.800 m jarka za vodovod, na 9 udarniških akcijah na območju manj razvitih KS pa so urejali ceste in kopali jarke za sekundarne vodovodne vode. Z brigadirji so tesno sode- lovali z domačini na posameznih deloviščih in KS. izkazali pa so se tudi člani kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone iz Ptuja, ki so na akciji sodelovali s štirimi udarni- škimi dnevi. V povprečju so brigadirji pre- koračili postavljeno normo za 80 odstotkov, posamezne brigade pa tudi do 400 odstotkov. Planirano delo so izpolnili pred rokom. tako. da so zadnji teden delali še na dodatnem delovišču v KS Juršin- ci, kjer so izkopali še okoli 1000 m jarka za vodovod. Celotna inve- sticijska vrednost planiranih del je znašala 28 milijonov din. od tega je vrednost opravljenega dela brigadirjev ovrednotena na okoli 15 milijonov dinarjev. Nič manj niso bili uspešni na področju in- teresnih dejavnosti. V vsaki iz- meni je pretežna večina brigadi- rjev sodelovala v mladinski poli- tični šoli Edvarda Kardelja ali enem od 11 tečajev. Potekala so tudi številna športna srečanja z domačimi mladinci in sosednjimi osnovnimi organizacijami ter mladimi iz združenega dela. V imenu Rdečega križi' Slove- nije se je brigadirjem b. igade Rdečega križa in mentorjem zahvalil za njihovo sodelovanje Alojz Arko. v imenu domačinov se je zahvalil Konrad Vrtič, ob koncu pa je zbranim govoril še Rober Cerne, sekretar republiške konference ZSMS, ki je akcijo tudi zaključil. Težko je bilo slovo brigadirjev, a vsi so si obljubljali, da se pri- hodnje leto spel vidijo na akciji. M. Ozmec ^Jovesnosti ob zaključku ZMDA Slovenske gorice 81 v naselju akcije v uornavi ^^^0 je bilo težko — a brigadirsko z obljubo, ki obvezuje Z rezultati V prvem polle^u ne moremo biti zadovoljni Organizacije združenega dela so v prvem pol- letju 1981 dosegle po nominalni vrednosti dokaj ugodne finančne rezultate, kljub temu, da indu- strijska proizvodnja ni bila dosežena v planira- nem obsegu. Po fizičnem obsegu je bila celo nižja za 2,6 v primerjavi z enakim obdobjem' lanskega leta. Združeno delo je v prvih šestih mesecih ustva- rilo za 38,9 % več celotnega prihodka kot v ena- kem obdobju lani. Neplačana realizacija je v pri- merjavi s stanjem konec lanskega leta višja za 12 %. Od celotnega zneska neplačanih prihod- kov je 62 "lo le teh iz skupnih prihodkov, ki jih je v celoti obračunala TOZD Gosad. Porabljena sredstva so za 2,2 indeksni točki rasla hitreje od celotnega prihodka, kar vpliva na poslabšanje ekonomičnosti poslovanja. Na povečanje porabljenih sredstev je močno vpliva- la rast cen surovin, materiala in energije, kakor tudi izdatki za prehrano, ki so se letos prenesli iz dohodka v porabljena sredstva. Dohodek organizacij združenega dela se je povečal za 33,1 % in je za 3,2 % nižji od planiranega. Izgu- bo v višini 1565 tisoč din je v prvem polletju obračunala SLOVINOVA TOZD Gostinstvo. V letošnjem letu je sam dohodek višje obreme- njen kot v lanskem letu, predvsem zaradi spre- menjenega načina financiranja zdravstva in prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj, katerima je letos vir dohodek, pretekla leta pa so se plačevali v breme čistega dohodka. Zaradi teh sprememb je tudi rast čistega dohodka v leto- šnjem prvem polletju le 21,1 "lo. Akumulativna sposobnost združenega dela se je ob 39,9<^o rasti povprečno porabljenih sred- stev znižala od 2,5 "7o na 2,4 %. Sredstva akumu- lacije so bila ustvarjena v višini 48.290 tisoč din, in pomenijo 60'Vo akumulacijo lanskega leta. Zaposlenost v gospodarstvu občine Ormož se je v primerjavi z enakim obdobjem povečala za 1,5 % z upoštevanjem Tovarne sladkorja. Masa sredstev za čiste osebne dohodke je za 31,1 % vi- šja kot v enakem obdobju lani, povprečni čisti osebni dohodek na delavca pa se je povečal za 31,4 «^0 in znaša 8.142 din. Kljub ugodni stopnji rasti povprečnega čistega osebnega dohodka na delavca je le ta ob 46,4'yo rasti življenjskih stroškov, realno za 10,3 °7o nižji kot v lanskem prvem polletju. Rezultati poslovanja organizacij združenega dela za prvo polletje 1981 kažejo, da so organizacije združenega dela delno upoštevale smeri družbenoekonomskega razvoja. Delež sredstev za razširitev materialne osnove dela se je povečal, osebna poraba je rasla počasneje od do- hodka, le del dohodka za skupno in splošno porabo je rastel precej neodvisno od dohodka. Na videz rezultati poslovanja niso tako slabi, vendar če upoštevamo vpliv infiacije, z njimi ne moremo biti zadovoljni. Milena Zemljak MEDOBČINSKI SVET ZKS MARIBOR Kako izkoriščamo gozdno bogastvo? Mnogo slabše, kot bi ga glede na naravne danosti lahko, so ugo- tavljali člani medobčinskega sveta ZK za Podravje, skupaj s predstavniki gozdarskih in lesarskih organizacij, kooperanti in gosti iz republike — Ivom Marenkom, predsednikom republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Štefanom Korošcem, članom predsedstva CK ZK Slovenije. Ni moč zanikati, da imamo surovine, kadre, osvojeno tehnologijo, domači in zunanji trg. Zanikati pa je moč trditev, da se več kot je storjenega ne da narediti. Lesarska industrija bi lahko še posebej povečala prodajo izdelkov na tujem trgu, vendar ji primanjkuje surovin. Da bi zadovoljili potrebam, bi morali vzpodbuditi k prodaji lesa pred- vsem zasebne lastnike gozdov in to tiste, ki imajo več kot 10 hektarov gozdnih površin. Takih pa je v Podravju 1268. Gozdno gospodarstvo Maribor je uspelo med njimi vezati s kooperacijsko pogodbo 1001 lastnika ali 79 odstotkov. Se vedno pa ostaja izven kooperantskih od- nosov precejšnje število kmetov, ki imajo do največ tri hektare gozdnih površin. Le — ti s stališča blagovne proizvodnje ne predstavljajo po- membnega deleža, prav zavoljo razdrobljenosti posesti. Res pa je tudi, da daje družbeni sektor, ki ima v lasti dvakrat manj gozdov kot zasebni, 162 tisoč kubičnih metrov lesa letno, medtem ko ga zasebni sektor prispeva 124 tisoč kubičnih metrov. Iz tega je razvidno, da je potrebno ustaviti drobljenje posesti in na drugi strani graditi ko- operantske odnose na temeljih, ki bodo vzpodbujali zasebne lastnike k večji prodaji lesa. Potem bi se lahko izognili tudi črni trgovini z lesom, ki vzame letno okrog 20 tisoč kubičnih metrov lesa. Črna prodaja seveda pomeni za prodajalca ugodnejši zaslužek, saj se z njo izogne tako dragemu žaganju lesa kot precej visokim dgjatvam. V Marlesu in v LIP Slovenske Konjice načrtujejo precej visok izvoz svojih izdelkov, vendar potrebujejo za uresničitev planiranega izvoza več surovin. Teh pa kljub za tretjino manjšem izvozu lesa — primanjkuje. Kako torej čim bolje izkoristiti naravno bogastvo? Najbrž ie rešitev v povezavi gozdarskih lesarsko predelovalnih organizacijah ki bi mo- rala temeljiti na delitvi skupnega prihodka. Potem bi bilo tudi razmerje med izvozom in uvozom gozdnih asortimentov ugodnejše. Sedanje je pet proti ena v prid uvoza. Udeleženci seje MS ZKS Maribor so se strinjali, da bo potrebno narediti več na področju urejanja in utrjevanja kooperantskih odnosov, medtem ko so predstavniki GG Maribor posebej opozorili še na škodo, ki jo povzroča v pohorskih gozdovih divjad in na potrebo po ureditvi gozdnih komunikacij. Najti bo treba tudi način združevanja sredstev za pogozdovanje in tesneje so- delovati s turističnimi delavci, ki posebej še na Pohorju prav tako posegajo v gozdove. Morda preveč smelo in ne zavedajoč se, da so gozdovi dolgoročna investicija, kot je bilo slišati v razpravi. N. Dobljekar DVANAJSTI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ V RITMU VALČKA IN POLKE Na letnem prireditvenem prostoru, pod arkadami nad 700 let starega minoritskega samostana bodo jutri zvečer zopet zadonele do- mače melodije v ritmu valčka in polke. Z njimi bo zaživel Ptuj in njegovi ljudje, ne le zobmočja mesta, temveč širše okolice, saj je domača zabavna glasba — nadaljevanje tradicije ljudskega pesništva in pesmi, del kul- turno-zabavnega življenja, s katerim sije na.š kmečki človek vsaj občasno popestril življenje, se sprostil in tako pridobil novih moči in volje za delo, za vsakodnevni trdi boj za obstanek na tej zemlji, ki sojo naši pradedje naselili pred 1400 leti. Prav zato tudi ni slučajno festival domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju uvrščen med prireditve v okviru Ptujskih kulturnih srečanj, saj je del našega kulturnega življenja. To potrjuje tudi dejstvo, da festival že nekaj letpotekapod okriljem Zveze kulturnih organizacij Slovenije in ob pomoči RTV Ljubljana, ki na Ptujskih festivalih sodeluje že od vsega začet]ca. Število prijavljenih ansamblov domače zabavne glasbe, ki vsako leto,sodelujejo na festivalu v Ptuju, predvsem pa imena krajev iz katerih prihajajo, kaže. da upravičeno nosi naslov Festival domače zabavne glasbe Slovenije, saj m večjega kraja v Sloveniji, kjer obstaja ansambel te glasbene zvrsti, ki ne bi sod.eloval na festivalu v Ptuju. Tudi letosje za prvi večer — festival ansamblov — prijavljenih in izbranih 26 ansamblov IZ raznih krajev od Bleda do Dobove. od Kopra do Murske Sobote. Nekoliko manj »vseslovenski« pa je festival v Ptuju glede materi- alne pomoči za izvedbo festivala. Tu še vedno nosijo glavno breme delavci in delovni ljudje, ki združujejo delo v OZD na ptujskem ob- močju. To je tudi razvidno iz oglasov, ki so objavljeni v tej številki Tednika. Vse druge podrobnosti o poteku festivala prvi in drugi večer, o nagradah in o pokrovitelju — Kreditni banki Maribor in Poslovni enoti Ptuj, lahko preberete na 9. strani; na naslednjih straneh pa objavljamo tudi nekaj besedil pesmi, s katerimi se bodo predstavili ansam.bli prvi festivalski večer. PP 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 3. september 1981 — TEDNIK Priznanje jedilnemu olju bistriške Tovarne olja Letošnja, že tradicionalna akcija ocenjevanja kvalitete jedilnih olj, j ki jih prodajajo v našem glavnem mestu Beogradu, je prineslo po-j membno priznanje tudi slovenskemu proizvajalcu jedilnih olj. Tovarni I olja iz Slovenske Bistrice. Uspeh je toliko pomembnejši, kerje bil vzorec; vzet iz prodajnih polic in ni bil poslan namensko za ocenjevanje. Zai proizvodnjo tako pakiranega rafiniranega jedilnega olja pa so se v; Tovarni olja Slovenska Bistrica odločili komaj pred dobrim letom in ga i po svojih grosistih že prodajajo na širšem jugoslovanskem trgu. ' Na eni od prodajnih polic na širšem območju Beograda je posebna' komisija vzela tudi olje pakirano v tri litrski pločevinski ročki. Letos sicer: ni bilo podeljeno največje priznanje, ki ga ob tej priložnosti podeljujejo,^ to jeZlatni pobednik Beograda, zato pa seje proizvod bistriške Tovarne; olja uvrstil na pomembno drugo mesto intako prejel posebno diplomo za^ najkvalitetnejše olje med 14 vzorci, ki so jih zbrali od različnihjugoslo-i vanskih pa tudi tujih proizvajalcev jedilnih olj. ; Nagrajeni proizvod na polnilni liniji v Tovarni olja Slovenska Bistrica V Tovarni olja sedaj dnevno napolnijo že 1600 tri litrskih ploče- vinskih ročk tega olja. To priznanje pa 125 članskemu kolektivu ni prvo večje odličje. Pred letom so na kmetijsko živilskem sejmu v Novem Sadu za olje Favorit prejeli najvišje priznanje. S svojim v Beogradu nagrajenim proizvodom pa se predstavlja bistriška Tovarna olja tudi na letošnjem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Slika in besedilo: Viktor Horvat ŠE O SEJI PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ ¥se za sanacijo razmer Odkrito in odgovorno spopadanje s sedanjimi gospodarskimi te- žavami, je prvi korak za dosego gospodarske stabilizacije. V tem trenutku sicer že odgovorneje pristopamo k razreševanju nastalih problemov, vendar je še veliko nejasnosti pri razdeljevanju notranjih in zunanjih vzrokov za slabo gospodarjenje. Pri vsem tem ne moremo mimo sklepov I. konference o planiranju, II. konference o nagrajevanju po delu in rezultatih dela in III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Vse pre- malo se namreč sklepi teh najvišjih sindikalnih dogovorov uresničujejo v neposredni družbeni praksi. Izhod iz vseh težav je dobro gospodarjenje, za katerega sije po- trebno prizadevati v slehernem okolju. Veliko primerov je, da se stvari vlečejo iz leta v leto in da se določeni investicijski programi prenašajo na dislocirane obrate oziroma temeljne organizacije, ki v nadaljevanjih postajajo bremena posameznih občin. Na cene pa se v sedanjih razmerah ne moremo zanašati, prav tako si je prizadevati za red na področju investicij, ki niso dovolj preštudirane in ki pozneje ne prinašajo željenih učinkov. Tudi s sistemi »lažnih solidarnosti« bi bilo potrebno že enkrat nehati. Gospodarjenju je potrebno v teh obdobjih posvetiti največjo po- zornost. Posebna naloga se nalaga pri analizi vseh vrst stroškov, ki nenormalno naraščajo (prispevki za skupne službe, zavarovalne pre- mije . . .) in ki so v nesorazmerju z rastjo dohodka. Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj je ugodno ocenilo delo štaba za izvajanje stabilizacijske politike, ki dela v okviru izvršnega sveta SO Ptuj; pri tem je menilo, da naj štab stalno in sprotno spremlja razmere v gospodarstvu. Kritično je ocenilo potek sprejemanja sanacijskih pro- gramov, ki so jih temeljne oziroma OZD dolžne sprejeti v 45 dneh po sprejemu ZR. Sanacijske programe v ptujski občini doslej niso sprejeh v nobeni TOZD, razen v AGIS-u. Sanacijski programi pa morajo biti pripravljeni po vseh kriterijih. Predsedstvo je postavilo tudi vprašanje pokrivanja izgub v kmetijstvu — v ptujski občini je po prvih podatkih iZgube v kmetijstvu za okrog 7 odstotkov narodnega dohodka. Doslej smo bili vajeni, da smo se srečevali z izgubo v primarni kmetijski proizvodnji, sedaj, letos pa je ta večja v vinogradništvu. Le-ta pa je še večja, če upoštevamo velika vlaganja v to proizvodnjo. V kmetijstvu je bolj kot kjerkoli drugje težek boj za večji dohodek. Začaran krog je na relaciji surovine (ki so brez kontrole) in končni izdelek, ki je pod družbeno kontrolo! Premalo pa smo doslej v občini naredili pri pre- strukturiranju gospodarstva: pri tem gre kritika tudi na medobčinsko gospodarsko zbornico. Posebno pozornost je predsedstvo namenilo informaciji o zvišanju cen olja. sladkorja in mleka, ki je zaradi nepreverjenosti povzročila veliko nepotrebnega »razburjenja«. Koliko pa je bilo pri tem izgube delovnega časa. pa se nihče ni vprašal . . . Govorimo pa o tem. da itak slabo delamo v že razpoložljivem delovnem časi^ Predsedstvo je obravnavalo tudi nekatere predloge za zvišanje cen, kijih je obravnavala skupnost za cene občine Ptuj. Pri tem je politično ocenilo predlagane predloge in se zavzelo, da se pri tem dosledno upošteva sprejeti program politike cen v občini Ptuj v letu 1981. Vsi predlogi, kijih sprejema skupnost, morajo imeti vse zahtevane podatke, katerim se naj dodajo še primerjalni podatki poslovanja v preteklern obdobju, podatki o osebnih dohodkih, ki morajo biti primerjalno prika- zani s sorodno podskupino oziroma glede na družbeni dogovor. Pred- sedstvo je tudi predlagalo, da se v okviru izvršnega sveta SO Ptuj nemudoma nastavi ustreznega referenta za cene oziroma v komiteju za družbeno-ekonomske odnose in planiranje. MG NA OBiSKU V mom " MERKUR PTUJ Želje kupcev - vodilo razvojnih načrtov v tej ptujski trgovski organizaciji dosegajo iz leta boljše poslovne rezultate. Pregled struk- ture realizacije kaže. daje z največjim odstot- kom udeležena prodaja tehničnega blaga; le-ta dosega 73. prodaja tekstila pa 27 odstotkov. Organizacija ima 9 specializiranih prodajaln neprehrambene stroke s 3259 m^ prodajnih površin in 2I(X) m^ skladišč. Pred dnevi smo jih ponovno obiskali in ob tej priložnosti postavili nekaj vprašanj Vilku Pe- šcu, analitiku. Ob polletju ste v delovni organizaciji sicer dosegli dobre rezultate in dosegli planska predvidevanja; kako pa ob koncu leta? »Čeprav smo dosegli dokaj ugodne rezultate poslovanja v prvih šestih mesecih tega leta. saj je dohodek narastel za 20 %. skupaj porabljena sredstva pa za 16% glede na enako obdobje lanskega leta. pa z rezultati poslovanja nismo bili zadovoljni. Drobnoprodaja je zaradi slabše kupne moči prebivalstva realno padla, čutiti pa je bilo tudi pomanjkanje konjukturnih artiklov v proda- jalnah (bela tehnika, elektro material). Spre- menili so se tudi pogoji za najemanje potjo- šniških kreditov. Pri obravnavi periodičnega obračuna 1—6. 1981 smo tem problemom posvetili veliko po- zornost. Da bomo lahko dosegli začrtana planska predvidevanja v letu 1981. se bo po- trebno v največji možni meri prilagoditi zah- tevam in željam tržišča. Predvsem se bomo trudili za boljšo in pestrejšo ponudbo blaga v prodajalnah, posvetili večjo pozornost repro- dukcijski prodaji, ter dajali večji povdarek koordinaciji komercialnega poslovanja znotraj same delovne organizacije ter v SOZD Emona. Sprejeli smo že konkretne ukrepe na pod- ročju gospodarjenja z obratnimi sredstvi ter za vzdrževanje tekoče likvidnosti poslovanja. Začrtane planske cilje pa bo možno doseči oziroma nekoliko preseči le z maksimalnim angažiranjem vsakega posameznega člana naše delovne organizacije.« Manjša kupna moč prebivalstva se že kaže; sedaj se bo v resnici potrebno boriti za sleher- nega kupca. Kako se na to pripravljate? »Boj za kupca seje pričel v naši DO že lansko leto, ko so se zaostrili pogoji gospodarjenja. Predvsem si želimo pri naših kupcih utrditi ugled in zaupanje, kar pa je možno le s sohdnim poslovanjem in korektnimi odnosi z dobavitelji in tudi kupci. Veliko pozornost dajemo ka- drovski politiki, predvsem pa dodatnemu izo- braževanju naših delavcev, saj nam na tak način uspeva, daje naša ponudba solidnejša, bolj strokovna — skratka kvalitetnejša. Velik povdarek dajemo tudi ekonomski propagandi, saj sproti seznanjamo naše potrošnike z ugod- nimi in kvalitetnimi nakupi tero raznih drugih ugodnostih in novitetah pri našem poslova- nju.« Kupci si želimo, da bi bile vaše trgovine čimbolj založene z modnim blagom; žal pa je do tega včasih zelo težko priti. Kakšen izbolj- šan asortiman blaga nam boste v bodoče po- nujali v vaših trgovinah? »Želje in potrebe potrošnikov so naše vodilo pri izbiri blaga za prodajo. Trudimo se, da bi bila naša ponudba blaga v skladu z modnimi zahtevami — pa tudi kvalitetna. Žal pa proiz- vajalci, predvsem tekstilne konfekcije, veliko- krat iz različnih vzrokov zamujajo za modnimi zahtevami trga. kar se pozna tudi pri skro- mnejši ponudbi v prodajalnah. V želji, da bi popestrili naš asortiman, i.šče- mo in bomo še v naprej iskali nove dobavitelje z novim blagom. Zavedamo se, da nam ne sme biti pri izbiri le-teh edini motiv boljši zaslužek, temveč celovitejša in kvalitetnejša ponudba blaga.« Tudi s posodobitvami lahko prispevate k večjemu obisku. Kakšne načrte imate v zvezi s tem? »Načrt posodobitev in investicij smo skrbno obdelali že v srednjeročnem planu naše DO za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Posodo- bitve prodajaln ter izboljšana izbira blaga bi- stveno prispevata h kvalitetnejši ponudbi, prispevata pa v veliki meri tudi k boljšim po- slovnim rezultatom. Že prve dni septembra bomo odprli novo sodobno prodajalno otro- ških oblačil »Biserka« v Lackovi ulici. Novost pa ne bo samo v novem, sodobnem videzu prodajalne. Gre namreč za kompletno po- nudbo otroških potrebščin s povdarkom do 3 let starosti. Zraven oblačil bodo na voljo tudi kozmetika za najmlajše, cuclji, igrače, vozički, skratka vse. kar potrebujemo za najmlajše. Otroške pesmi ter pravljice v prodajalni pa bodo nakupe še popestrili. Skladno s srednjeročnim planom se pripravljamo že na nove adaptacije naših prodajaln.« Sodelovanje s sveti potrošnikov. Kai^o ocenjujete? { »Menimo, da sveti potrošnikov niso zažiy v pravi meri. Čeprav zaenkrat še ne prodajaj osnovnih prehrambenih artiklov, s katerim? ti sveti bolj ukvarjajo, pa navezujemo stitj posameznimi krajevnimi skupnostmi, ki t žejo interes za sodelovanje pri drobnopro/ na njihovem področju. Seveda bi boljše lovanje s sveli potrošnikov v veliki meri q pomoglo k boljšemu sodelovanju delovne^ ganizacije s krajani.« \ ■ Več razprav je v zadnjem času o delovna, času trgovin. Ali se tudi pri vas pripravljate j to, saj bo resnici na ljubo potrebno varčevjJ tudi s časom? »Že dalj časa si prizadevamo povečati duktivnost poslovanja. Z boljšo izrabo delo vnega časa ter z ukinitvijo nonstop prodaje y nekaterih prodajalnah nam bi to v veliki metj tudi uspelo. Nastajajo pa takoj problemi j presežkom delovne sile, z deljenim delovni^ časom pa je povezano otroško varstvo, orgj. nizirana prehrana itd. Kljub temu nam i( uspelo zmanjšati število zaposlenih kar za ( delavcev (odhod v druge DO, pokoj itd.), sj, veda ob omejitvi zaposlovanja novih. Izrabij, boljšemu izkoristku delovnega časa bomo 4: naprej posvečali veliko pozornost.« Za konec še vprašanje: kako je z gradnj« vašega E-centra in kako seje na vašem razvo odrazilo vključevanje v SOZD Emona Lju Ijana? »Velika pridobitev za Ptuj in delovno orgj nizacijo bo izgradnja E nakupovalnega centn v Rabelčji vasi-zahod. Kljub zaostrenim po gojem gospodarjenja in omejevanju investicij načrtujemo izgradnjo E nakupovalnega centr do konca tega srednjeročnega obdobja, ko smo predvidevah s srednjeročnim planom Velik interes za izgradnjo tega centra je tudia ravni SOZD Emona, karje zelo pomembno.saj bo izgradnja v veliki meri odvisna od združenil sredstev za investicije, ki jih vse člani« SOZD-a namensko združujemo pri Inten banki SOZD. Sicer pa imamo vse članice SOZD EmonaS mnogo skupnih interesov, saj gre dejansko z pravo povezavo med proizvodnjo in trgovino, turizmom itd. Sprejeli smo tudi samoupravn sporazum o temeljih plana SOZD Emona, kje so skupni interesi tudi konkretizirani.« Pripravila M. C lii.cian perutninarjev Delavci in kooperanti Perutni- ne Ptuj so minulo soboto že de- setič praznovali svoj DAN PE- RUTNINARJEV. Še dan pred prireditvijo so zaskrbljeno razmi- šljali, kaj bo z vremenom, saj je postalo že skoraj pravilo, da za dan perutninarjev dežuje. Tokrat pa. kakor da bi hotelo še vreme, prispevali svoj delež k jubilejne- mu prazniku tega prizadevnega in delovnega 1300 članskega kolek- tiva. V lepem sončnem popoldnevu je slavnost začel predsednik de- lavskega sveta Me-sokombinata Perutnine Ptuj. Anton Pišek. kije zbrane perutninarje. kooperante in druge goste seznanil z delom tega kolektiva in s tem. kako se vključujejo v stabilizacijske toko- ve. Povdaril je, da so se delavci Perutnine vedno stabilizacijsko obnašali, zato novi ukrepi za njih niso bili novost. Zato. ker so vedno varčno gospodarili so »vzdržali« tudi letošnjo pomlad, ko so imeli zaradi neurejenih cen izredno velik izpad dohodka. Za stabili- zacijo našega gospodarstva je pomembna tudi močna pre- usmeritev v izvoz in skrb tega ko- lektiva za proizvodnjo rcproma- tenala. Govoril je tudi o samo- upravljanju v tej delovni organi- zaciji in svoj govor sklenil rekoč: »Tudi v tem trenutku še nismo zadovoljni z današnjo stopnjo sa- moupravnega razvoja, tako da že razmišljamo in pripravljamo nove izboljšane oblike samoupravlja- nja z namenom, da bi še bolj pri- bližali osnovne pridobitve naših delovnih ljudi bazi. saj bi s tem dosegli zopet nove proizvodne uspehe.« Po govoru predsednika delav- skega sveta je zbrane navdušil s svojim petjem Moški komorni pevski zbor Ptuj. ki zanje vedno večje uspehe s svojim ubranim petjem. Sledil je lep in pester na- : stop folklorne skupine »Vinko Korže« iz Cirkovec. ki letos pra- : znuje svoj lepi jubilej 50-letnico ^ uspešnega dela. Razglasili so še uspešnost rekreativno športnih aktivnosti perutninarjev. za tem pa je začel goste, katerih se je zbralo več tisoč zabavati ansam- bel Tornado. Prijazna strežba delavcev Ha- loškega bisera, specialitete PP in dobra kapljica po zmernih cenah in še izjemno lepo vreme, je pri- vabilo na prireditev okrog se- demtisoč obiskovalcev. Obisk pa je iz leta v leto večji, zato je dan perutninarjev že pred leti prerasel SVOJ prvotni namen (srečanje ko- lektiva in kooperantov) in postal ena izmed pomembnejših prire- ditev naše občine. Tega se prav dobro zavedajo tudi delavci ptujske Perutnine, zato že razmišljajo o novi organi- zacijski obliki te. za njih in za Ptuj pomembne manifestacije. Prire- ditev namreč ni več srečanje pe- rutninarjev med seboj, marveč srečanje Ptujčanov s kooperanti iz skoraj vseh pobratenih občin in z delavci Perutnine iz skoraj vseh republik. Kot je v Perutnini Ptuj že na- vada, da vse načrte tudi realizi- rajo, lahko pričakujemo v bodoče še pestrejše in zanimivejše dneve perutninarjev. Sicer pa je težko, pričakovati kaj več, saj je bila to ena tistih prireditev^katere ob- iskovalcem ostanejo vedno v pri- jetnem spominu. L. C. Mo.ški komorni pevski zbor je navdušil z ubranim petjem Nastop folklorne skupine »Vinko Korže« iz Cirkovc Masovno srečanje Ptujčanov s perutninarji in njihovimi kooperanti Foto: L. CjaiJ"" Priprave na volilne konference komunistov v Ptuju in Ormožu Na včerajšnjih sejah so člani ptujskega in ormoškega komiteja OK ZKS namenilivpozornost pripravam na programsko volilne konference v osnovnih organizacijah ZIČ. posebej še evidentiranju v vseh okoljih. Ptujski komunisti so se pogovorili tudi o pripravah na sejo občinske konference, medtem ko so člani ormoškega komiteja OK ZKS ocenili rezultate gospodarjenja v prvem f)olletju. N. D. — 3. september 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 , ^jjrji M> na udarnii^kem dnevu krepko vihteli krampe in lopate Ob koncu akcije iU; skupni posnetek članov kluba brigadirjev, mladih z Majskega vrha in domačinov iz Kukave Foto: M. Ozmec KLUB BRIGADIRJEV JRANC BEIŠAK TONE' PTUJ UDARNIŠKI DAN NA KUKAVI jyet Kluba brigadirjev »Franc Belšak- Me« Pt^J ^ ^^"^ ''^^u organiziral že četrti ■jjrniški dan na zvezni mladinski delovni ^(jii »Slovenske gorice '81«. Skupaj z doma- L Kukave je na delovišču delalo 14 članov ?lubabrigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj in jflanov osnovne organizacije ZSMS Majski jiti iz krajevne skupnosti Videm pri Ptuju. Delovno vzdušje na delovišču je bilo enkratno, jjjsoprav vsi udeleženci udarniškega dneva [^pko vihteli krampe in lopate. Udeleženci udarniškega dneva so na za- yji]čno slovesnost v Dornavo poslali 3-člansko delegacijo, ki sojo sestavljali naslednji aktivni J zaslužni člani Kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj: Stanko KOVACEC, KS Kidričevo. Marija ŠPRAH, KS »Boris Ziherl« Ptuj in Boris ŽLENDER. KS Heroja Lacka Rogoznica. Po opravljeni delegatski funkciji se je delegacija vrnila na delovišče. ponovno so poprijeli za delo. ob tem pa tudi poročali, kako je potekala zaključna slovesnost ob zaključku zvezne mladinske delovne akcije »Slovenske gorice '81« v Dornavi. In ob zaključku še naslednje. Domačini Kukave so nas udeležence udarniškega dneva zelo prisrčno sprejeli in rečemo lahko, da so zelo dobri in pridni ljudje, zato nam bo dan. ki smo ga preživeli skupaj z njimi ostal v lepem spominu. Obljubili smo jim tudi. da bomo verjetno v .septembru še enkrat prijeli za krampe in lopate ter jim pomagali pri gradnji vodovoda. Z nami je delala tudi skupina mla- dih iz osnovne organizacije ZSMS Majski vrh, bili so zares zelo pridni in brigadirji veterani smo zelo veseli, da so delali z nami. V tem letu člane Kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj čakajo še trije udarniški dnevi: Kukava '81, Rogoznica ob krajevnem prazniku in Haloze — trgatev grozdja '81, torej dva več, kot smo načrtovali za leto '81. Vse tiste člane kluba brigadirjev, ki še v tem letu niso imeli v rokah krampa in lopate pa vabimo, da se nam v prihodnje pridružijo! FB PREDSTAVNIKI ŠOLSKIH CENTROV ZA BLAGOVNI PROMET SO ZBOROVALI V PTUJU Z optimizmom v novo šolsko leto - prvič z usmerjenim programom Pod pokroviteljstvom Emone — Merkur Ptuj in MIP Ptuj je v preteklem tednu v Ptuju v centru srednjega usmerjenega izobraževa- nja potekal 17. občni zbor skupnosti šolskih centrov za bla- govni promet Slovenije. Blizu 120 siiteljev iz vse Slovenije je še zad- jjiJ pred začetkom novega šol- skega leta, ki začenja pionirsko pot v usmerjenem izobraževanju tudi za profile trgovskega poklica. Ta preizkus pa bo matura tudi za profile trgovskega poklica. Ta preizkus pa bo matura tudi za uči- telje. Skozi občni zbor, na kate- rem so učitelji pregledali aktivno- sti v v pripravah na usmerjeno izo- braževanje, je sicer zelo veliko tejasnosti, vendar so učitelji izra- zili veliko mero optimizma, saj je Me včasih še več negotovosti. Prvi dan zbora je potekal v znamenju predstavitve šole, pre- Wa dela skupnosti med dvema zboroma ter predstavitvi trgovin- il^ega programa v usmerjenem izo- braževanju. Zbor so pozdravili Avgust Kokol, ravnatelj TOZD gospodarsko upravne šole ..Jože Lacko", Alojz Cucek, predsednik izvršilnega odbora izobraževalne skupnosti občine Ptuj in Franc Za- dravec, pomočnik direktorja MIP Ptuj. Vsi so želeli, da občni zbor uspešno zaključi z delom in da po- stavi trdne temelje bodočega izo- braževanja trgovcev v okviru usmerjenega izobraževanja. V strokovnem predavanju je bilo po- sebej poudarjeno, da je še veliko odprtih vprašanj glede prehodnosU med smermi v trgovski dejavnosti. Predmeti bodočega izobraževanja teh profilov pa se dele v splošna izobraževalna znanja, temeljna strokovna znanja in specialna stro- kovna znanja. Drugi dan zbora je po programu bil namenjen delu predmetnih ak- tivov in sprejemu zaključkov za prihodnje še boljše delo skupnosti. Udeleženci zbora so se razšli v prepričanju, da bodo uspešno prebrodili začetne težave pri prehodu na usmerjene oblike izo- braževanja. Prihodnji zbor bo v Novi Gori- ci. MG Delovni zbor učiteljev Šolskih centrov za blagovni promet foto: OM Polletni rezultati gospodarjenja v DO »Olga Meglic" ,^ petek. 21.8. so v proizvodnem ^ratu DO Olga Meglic v Dola- m pregledali rezultate gospo- "2i]enja v prvi polovici letošnjega le ■ u"-'''"' '^'^^'^ zadovoljni. *^Jim bodo sevcd^Dodobni še oni J^fugi polovici. Številke in pri- "^rjave z lanskim letom so same sicer precej relativne za- tega, ker so lani poslovali z ^"00, vendar imajo določeno ''"^erjalno vrednost, e-rfoi^vodnja se je glede na 5i!o/ obdobje lam povečala za 3 za 12% na je bil presežen pj"'letošnji pfan. Dohodek je v ^ inenavi z lanskim letom nara- teanegt^'^°P'J'''^'j'"'^ na- laiS^*'"' dohodek so glede na Dov«A^§? (ko so bih med nižjimi) SO pre- ii^)P'an, povprečni OD znaša bilo i'^'"- Akumulacije lani ni ""^lovS presegli Indeks uvoza je 66, indeks iz- voza pa 52, kar pomeni, da sta oba, glede na lansKo stanje prvih .šestih mesecev, padla skoraj za polovico. Takšen je grobi številčnipresek njihovega gospodarjenja. Gotovo pa bi bilo marsikaj potrebno po- jasniti z besedami. Na primer: tako izvoz kot uvoz sta pod pla- niranim. Padel je finančni obseg izvoza. Vendar — DO Olga Me- glic je vso zunanjo trgovino pre- nesla v SOZD Elkom. Katere član je. Pred tem .so v )>01gi Meglic« navezah nekai zelo obetaiočih gospodarskih stikov s tujimi pa- rtnerji. Toda čim je zadeve dobila v roke SOZD Elkom. je vse ali večina padlo v pozabo, verjetno zato. ker ni bilo v neposrednem interesu večjih podjetij, članov združenja. . V »Olgi Meglič<< so precej iz- važaliposredno, toje biloprejsnia leta. Sodelovali sp s proizvajalci avtomobilov kot so TAS, IM V, SIMCA, vendar ti sčasoma niso hoteli več odstopati deviz in de- viznih pravic, tako da so bili v »Olgi Meglic« prisiljeni zmanjšati uvoz, iz katerega so dobivali re- pro-material. Danes potrebujejo približno milijardostarih dinarjev deviz za uvoz. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da nekateri pro- izvodi v »Olgi Meglic« nadome- ščajo uvoz podobnih izdelkov v Jugoslaviji. lako seje t. i. »stan program«, ki je prej dobival naročila ravno od avtomobilske industrije, začel postopoma preusmerjati v izde- lavo kovinske galanterije za po- hištveno industrijo. Zaradi manj- ših možnosti uvoza so delovne organizacije, ki so kovinske pro- file za svoje potrebe nrei uvažale, te naročile v »Olgi Megfič«. Tako .so tu tehnološko osvojili veliko popolnoma novih izdelkov, ki prinašajo dobre poslovne rezul- C C bodo v TOZD HI DO kjer proizvajajo hidravlično opremo, še dvignili kvaliteto in vztrajno prodirali na domače in tudi tuje tržišče, kjer njihovih proizvodov še ne poznajo dovolj, se, kot pra- vijo, kljub temu, da se pojavljajo konkurenčni proizvaiaici, ki iz- delujeio podobne izdelke, v DO Olga Meglic ne bojijo prihodno- sti. Prizadevajo si povečati pro- duktivnost, zmanjšati odsotnost z dela in več skrbi posvetiti delitvi OD. predv.sem v pripravljalnih službah, za katere ni pravih meril (ki jih ne moremo ali nočemo najti). V DO tudi razmišljajo o smi- selnosti povezave s SOZD EL- KOM. kjer ima nekaj večjih or- ganizacij prestižno vlogo, ostale pa so v vsem prepu.ščene same sebi. Sodelovali so samo s stro- kovno skupino SOZD. ki pa je prav tako delala samo po naro- čilih, kijih v Olgi Meglic ča.sovno niso uspeli izpeljati, ni pa raz- iskovala možnosti in planirala za vnaprej, kar .so od nje pričakovali. Tako so prekinili tudi to sodelo- vanja. Mnoge manjše delovne orga- nizacije, med njimi tudi Olga Meglic, imajo težave z nabavo materialov, kijih dobivajo iz na- ših večjih DO. Te na najrazlič- nejše načine izsiljujejo majhne proizvajalce, ki so odvisni od njih — eden od takih načinov je za- drževanje materiala zaradi priča- kovanih višjih cen. drugi izvažajo material v tujino, ker se jim pač bolj splača prodajati za devize,kot da ne bi vedeli, daje škoda, ki jo povzročijo v domačih DO zaradi težav in zastojev v proizvodnji, na kakršenkoli posredni način tudi niihova. ali bolje naša skupna škoda itd. V DO Olga Meglic imajo vsak teden proizvodne sestanke, na katerih sproti spremljajo vso proizvodnjo in tuai finančno do- seganje planov. Zalconec: glede na republiško povprečje rezultatov gospodarje- nja letos so pod slovenskim po- vprečjem, na zveznem nivoju pa se vsaj ujemajo z njim ali pa so nad njim. D. Petrovič Aktualne naloge sindikatov 0bftP?.15s in lutri je v Poljčah posvet za predsednike m sekretarje •^red • medobčinskih in mestnih svetov ZSS. Ob tej priložnosti bo nomzPJ^ pozornost veljala uresničevanju resolucije o družbenoeko- Posvei5"^ razvoju SR Slovenije v letu 1981. Druge pomembne točke SociaiJ.^ Pi» Ml priprave na 111. konferenco slovenskih sindikatov o iij)r ',' politiki, uresničevanje stališč in resolucije III. kongresa samo- ^">dik^f cev Jugoslavije, priprave na občne zbore osnovnih organizacij naloge sindikatov v pripravah na delegatske volitve leta 1982 SI(eo^O'^or o vsebini in organizaciji obiskov delovnih skupin republi- ''^'Un^^^'^ ZSS v občinskih organizacijah sindikatov. V zaključnem Cemj5"^veta pa bo govor še o delovanju sindikalnega izobraževalnega 1^ Radovljici. ^'Cev"^^^^ izredno aktualne naloge sindikata; osnova za njihovo ure- ^fo^^^je so osnovne organizacije sindikata. Tako je sklepati, da po poletju, sledi vroča in delovna jesen. MG Zdravniški konziliji od 1. septembra dalje tudi v Ptuju S sprejemom sporazuma o postopkih in načinih za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva, smo postavili temelje za ustanovitev zdravniških konzilijev, ki bodo nadomestili sedanje zdravniške komisije, ki so bile v pristojnosti občinskih zdravstvenih skupnosti. Zdravniški konziliji bodo delali v okviru zdravstvenih delovnih organizacij oziroma zdravstvene službe. V okviru interesne skupnosti pa bodo nadaljnjega ostala pritožbena instanca. Za prehodno obdobje delovanja, ki bo trajalo vsaj eno leto, je to bolje, zlasti, ker vsi člani konzilijev .še ne poznajo dosedaj veljavnih predpisov s tega področja. Kot je povedal dr. Mitja Mrgole, direktor ZC Ptuj — Ormož je prenos dela komisij na konzilije oziroma na zdravstveno službo izre- dnega pomena, vendar je pričakovati, da bodo v začetku še nekatere težave, ki pač spremljajo novotarije. Kot primer navajamo predpiso- vanje ortopedskih pripomočkov v bodoče; na nivoju konzilijev bo f>o- trebno pri tem voditi skrbno evidenco, da ne bo prišlo do prekoračenja oziroma pretiranega predpisovanja. V Ptuju bomo imeli dva konzilija in sicer konzilij na nivoju osno- vnega zdravstvenega varstva in na nivoju bolnišničnega zdravljenja, ki bo samo odobraval podaljšano zdravljenje v zdraviliščih. Konzilij za borce pa bo itak obravnaval specifična vprašanja te populacije. Naloge in pristojnosti zdravniških konzilijev so opredeljene v sklepu.ki gaje sprejela zadnja skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj. V tem sklepu je tudi določeno, da morajo zdravstvene delovne organizacije do prvega septembra sprejeU vse akte v zvezi s konsutu- iranjem in nemotenim delom zdravniških konzilijev. mg Člani nekdanjih DKFD v okviru prireditev ob 40-letnici vstaje in tekme koscev v Gaberniku pri Juršincih, .so se v nedeljo 16. avgusta srečali tudi člani nekdanjih društev kmetskih fantov in deklet z območja ptujske in ormoške občine. Kot smo že večkrat zapisali, so ta društva na našem območju delovala v letih od 1930 do 1941. večina njenih članov pa je aktivno podpirala narodnoosvobodilno gibanje, bili so borci NOV in aktivisti OF. Nekoč fantje in dekleta, danes večinoma že dedki in babice, vendar v srcu še enako mladi kot pred več kot 40 leti, zbrani pri gasilskem domu v Gaberniku Foto: Rudi Rakuši: SEJA V ORMOŽU Plan pridelovanja sladkorne pese in gradnja skladišč Minulo sredo je bila seja izvršilnega odbora poslovne skupnosti za proizvodnjo sladkorja v Sloveniji. Na seji .so se pogovorili o planu setve za leto 1982. financiranju pospeševalne službe, oceni letošnjih posevkov sladkorne pese. programu spravila letošnjega pridelka, o kmetijski mehanizaciji in o ostalih pomembnejših vprašanjih. Odbor za pridelavo sladkorne pese in mehanizacijo pri poslovni skupnosti je že v začetku meseca julija obravnaval plan pridelovanja 5ese za leto 1982. Po planu naj bi zagotovili 6.900 ha površin. V Sloveniji ■)i zasejali s peso 6.000 ha, v Hrvatski pa 900 ha. Od navedenih površin bi bil delež družbenega sektorja 3.775 ha, zasebnega pa 3.125 ha. V setvene površine bi vključevali tudi področje celjske in drugih regij, ki do sedaj v pridelovanje še niso bila vključena. Sprejetje bil tudi predlog odkupne cene za kg pese v prihodnjem letu v višini 2,50 din pri 15,5 % digestiji. Pogoj za uspešno pridelovanje pese je tudi ustrezno organizirana strokovna služba, s tem v zvezi pa tudi način financiranja, oziroma zagotavljanja sredstev. Sredstva za pospeševanje bomo zagotovili iz sledečih virov: — od čiste pese iz kooperacije v višini 3 % na ceno — od celotne količine sladkorja 3 % na ceno — od celotne količine melase 3 % na ceno Tako zbrana sredstva bi porabili za financiranje pospeševalne službe v kmetijskih zadrugah v znesku 0,12 din po kg čiste sladkorne pese iz kooperacije in za sofinanciranje zbirnih deponij, ki služijo za odkup sladkorne pese od kmetovalcev in bi jih morali urediti po programu 16 cestnih in 22 na železnico. V programu uresničevanja izgradnje sprejemnih skladišč so bile spodbujene vse občine na katerih območju se naj bi gradila sprejemna .skladišča, kmetijske zadruge, ki naj bi nastopile kot nosilke gradrije sprejemnih skladišč. Tovarna sladkorja Ormož kot organizator gradnje. Zavarovalna skupnost Triglav, Kmetijska živilska razvojna skupnost in Kreditna banka Maribor, ki naj bi skupaj združile in zagotovile ustrezna finančna sredstva. V letošnjem letuje v programu gradnja sprejemnih skladišč v Črenšovcih. Hotizi, Turnišču, Dobrovniku, Puconcih, Vidmu ob Ščavnici, Domašincu, Moškanjcih Turnišču, 2 v Lenartu, Križevcih in Črncih v skupni površini 13.100 m . Glede na sedanjo višino cen in planirane količine v letu 1981 bi za fX)speševalno službo zbrali 7.200.0(X).— din in za zbirne^ deponije. 11.976.(XX) din. S tako zbranimi*sredstvi bi v treh do štirih letih lahko^^ uredili vse deponije. : V razpravi je bilo povdarjeno, da bi na ta način pospeševalni službi' trajno omogočili nemoteno in sistematično delo. ki bi tako lahko do- sledneje izpolnjevala program dela, zlasti kvaliteto, kar je pogoj za še hitrejše širjenje pese med kmetovalci. Franc Trstenjak 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 3. september 1981 - fEDl^M Hvaletova mama in njenih sedemdeset let Marija Hvala, doma z Mestnega vrha, medvojna aktivistka in obveščevalka. na Tolminskem bolj poznana kol »Hvaletova mama« je te dni praznovala svoj 70. rojstni dan. Rojena v Ponikvah, na Šentviški planoti med Ba.ško in Idrijsko grapo, s se je že v rani mladosti srečala z revščino in kot kraški kamen trdim življenjem. Na krpi zemlje, zajezeni v hribu s kamenjem, je komaj pridelala toliko, da je lahko preživela dve kravici, a ne dovolj za šestčlansko družJno, je sanjala, da bi postala šivilja. Sanje soji niso uresničile. Bili so prerevni in storila je to kar je bilo edino možno. Sla je za deklo. Osem let ji je bilo, ko so na ta košček slovenske zemlje prišli Italijani. Se govoriti niso smeli slovensko, kaj še da bi zapeli. Počutila seje kot tujec na svoji zemlji. V vasi Lisca, kjer je služila, je spoznala Jerneja. Vzklila je jubezen in |x>stala sta mož in žena. Rodila mu je štiri otroke Stanka, Marico, Franca in Justina. Po vojni je rodila še dva, Ivana in Danila. Njihova domačija je bila pravi partizanski dom Že leta 1942 so prišli k hiši prvi partizani, od takrat naprej ni bilo dneva, da ne bi na vrata potrkala partizanska roka. Marija je postala partizanska obveščevalka in kurirka. Od veze do veze je prenašala zaupno pošto, obvestila in sanitetni mate- rial. Po strmih poteh in grapah jo je vodila pot, v vsakem vremenu. Hodila je tudi v Tolmin do kamor je bilo tri debele ure hoda. Na njihovi domačiji v Lisci so se zdravili ranjeni in bolni parti- zani. Italijanski fašisti jih niso odkrili. Zvedeli pa so zanjo do- mobranci, domačijo požgali in pogorela je do tal. Nekaj časa so domači živeli v hlevu. Marijine trdne volje, da pomaga partiza- nom to ni strlo- Se bolj je poma- gala in še bolj uporno je prenaša- la pošto. S še bolj radodarno roko je ponudila lačnemu in žejnemu partizanu zadnji lonček mleka. Kaj več sama ni imela. Blizu njene domačije je delovala kurirska postaja P—23, nekakšna osrednja kurirska postaja na Primorskem, ki je vzdrževala zvezo med partizanskimi enotami — severnim in južnim primorskim odredom ter soškim odredom. Čest gost njihovega doma je bila tudi Gradnikova brigada. Z Jernejem sta kasneje kupila v Selah nad Podmelcem hišico in nekaj zemlje. Prebrala nista veliko. Tudi tu zemlja ni bila radodarna. Živilskih kart niso imeli, kajti bih so kot je rekla »zakleti ljudje«. Le mleko in maslo je bilo pri hiši. To pa je bilo tudi nekaj. Z novo domačijo pa Marija tudi tu ni imela sreče. Ko je nekoč spekla za partizane — takrat je bila pri njih komanda mesta Tolmin — tri peke kruha zapovrstjo so se vnele saje v dimniku i in domačija je zof>et šla po zlu. Pogorela je do tal. 2k)pet je družina ostala brez strehe. Konec vojne je pričakala Marija že kot prekaljena aktivistka. Posta- la je tajnica AFZ (Anlifašistične fronte žena). Ponudila se ji je prilika, da bi lahko odšla v Banat in dobila zemljo. Ni .seji dalo iti tako daleč od rojstnega kraja. Zvedela je, da bo nekje na Štajerskem pri Ptuju formirana kmetijska zadruga in da potrebujejo delavce. Sama je odšla 1947. leta na Osojnik pri Ptuju in se zaposlila. Leto kasneje je za njo prišel tudi Jernej z otroci. Sedaj živi Marija z Jernejem v majhni hišici na Mestnem vrhu pri 'vuju. Upokojena je in ima že osem vnučkov in enega pravnuka. i^estokrat jo obiščejo trije bratje, ki so vsi bili v partizanih. Brat Jože ipokojeni f>odpolkovnik. Ivan še vedno aktivni polkovnik, Ludvik j bi! borec III. Prekomorske brigade in udeleženec znane bitke za Sin Ivan je pravi sin partizanske matere. Zaposlen je v Kmetijskem kombinatu Ptuj, je član Zveze komunistov in dober strojni delovodja. Življenja na Primorskem se Marija spominja z grenkobo a tudi s ponosom. Kraje kjer je živela najtežje dni svojega življenja še vedno rada obišče. Pred dvema letoma je bila na Selah in je na Štajersko prinesla pravi tolminski sir — za otroke in vnučke. Za svoje delo med vojno ima Marija priznano dvojno štetje, še veliko več pa ji pomeni priznanje — Red zasluge za narod. Hvaletovi mami z Mestnega vrha želimo še veliko let zdravja in mirnega življenja. Z. G. POSLOVNA ENOTA PREVOZNIŠKE ZADRUGE V PTUJU Od prvega avgusta dalje dela v Ptuju poslovna enota obrtne zadruge avtoprevoz Maribor. Trenutno je v poslovni enoti združeno 35 od skupno 120 avtoprevoznikov. kolikor jih je v ptujski občini. Poleg avtoprevoznikov, združuje poslovna enota tudi gradbeno mehanizacijo za zemeljska dela. Člani p>oslovne enote dobijo zaposlitev na podlagi sklenjenih po- godb z razhčnimi podjetji; v zadnjem času pa se vse več pogodb sklepa tudi s krajevnimi skupnostmi. V letošnjem letuje bilo na območju SR Slovenije ustanovljenih 5 avtoprevozniških zadrug, ena izmed teh je tudi v Mariboru, ki ima poslovno enoto v Ptuju, ki pa dela tudi za potrebe orm.oške občine. Ostale poslovne enote .so še v Murski Soboti, Slovenski Bistrici, Celju in Slovenj Gradcu. Članstvo v poslovni enoti ima več prednosti in kot pravi vodja enote Franc Seruga, daje družbi večje možnosti za nadzor. Predvsem pa v enoti skrbijo za enakomerno zaposlitev članov, za usklajeno delo med eno- tami in podobno. V kratkem bi naj podpisali samoupravni sporazum s špediterji v večjih mestih v Jugoslaviji tako, da bi se vozniki ne vračali s poti prazni. Tudi tako želijo racionalizirali stroške prevoza, ki danes že vrtoglavo naraščajo. MG Upokojenci v Grajeni bodo razvili prapor Grajenski upokojenci so ustanovili svoje društvo že leta 1978 aktivneje pa se vključujejo s svojo dejavnostjo v krajevni skupnosti od januarja 1979 dalje. Že od ustanovitve naprej so izražali željo po svojem praporu, vendar so z zbiranjem denarja začeli v preteklem letu. Na predlog takratnega predsednika je akcijo podprl ceioten odbor društva in v začetku letošnjega leta je začela ideja dobivati tudi trdnejšo mate- rialno osnovo. Že to nedeljo dopoldan ob 10. uri in 30 minut bodo pripravili na Grajeni pred domom Franca Osojnika priložnostno slovesnost na kateri bodo spregovorili tudi o minulem jubileju 40-letnici ustanovitve OP slovenskega naroda. Kot pravi tajnik društva Jože Sakelšek, so izredno hvaležni vsem upokojencem — članom društva, drugim društvom in krajanom, ki so jim tudi tokrat dobroholnopriskočili na fX)moč zato velja vsem še vabilo na nedeljsko srečanje na Grajeni. Mari^ Hvala Foto: Zvone Gjurin „Brez kulturnega napredka delavci ne bodo zmogli upravljanja" je dejal tov. Tito, leta 1950. ob sprejetju zakona o delavskem samoupravljanju. Na sedmem kongresu Zveze sindikatov Ju- goslavije so sprejeli resolucijo o kulturnem ži- vljenju delavcev. Tako naj bi bila sindikalna organizacija neposredna nosilka interesnih dejavnosti delavcev. V njenem okrilju bi se odvijal pomemben del življenja delovnih ljudi, ki bi jih bogatil kot svobodne ustvarjalce in jih oblikoval v vsestransko kulturno razvite oseb- nosti, kot piše tudi v Priročniku za organiza- torje kulturnega življenja, ki naj bi bili pobu- dniki kulturnih dogajanj v OZD. Kot z mnogimi drugimi seje zgodilo tudi s to resolucijo, da je ostala — reso ucija pač, list zgodovine za poznejše rodove. Kajti f>oklicnih organizatorjev kulture v ptujskih delovnih or- ganizacijah ni! Zapisano je, da naj bi zaposlile poklicnega organizatorja kulture delovne organizacije s približno tisoč zaposlenimi. V naši občini imamo nekaj DO, v katerih se število zapo- slenih suče okoli dva tisoč. Vendar je v dolo-- čenih primerih naše gospodarstvo zelo varčno. In ker je, kakor je splošno znano, administra- cije že preveč, se na to sklicujejo tudi delovne organizacije in tako s tem, da ne zaposlijo or- ganizatorja kulture, pokažejo resno voljo do varčevanja. Najbrž v naslovu navedenih besed ne jemljejo dobesedno. Torej v kaj naj dvomimo v današnji situaciji — ali v kulturni napredek ali v samoupra- vljalske sposobnosti delavcev? Na obisku v nekaterih delovnih organizaci- jah sem se pogovarjala z ljudmi, ki poznajo stanje na kulturnem področju v svoji DO. Na začetku pogovorov v TGA in AGIS-u je bilo postavljeno izzivalno vprašanje, kako blizu oziroma kako daleč je že ideal delavca kot svobodnega ustvaijalca in vsestransko razvite osebnosti, ideal, ki je postavljen kot naloga sindikalne organizacije. Sogovornik v TGA, tov. Podbreznik, je na to vprašanje sicer od- govoril zelo na široko, vendar je glavna misel ta. da je potrebno veliko, veliko dela na tem področju in šele čez leta so vidni prvi rezultati, ki dajo slutiti, da se ta ideal bliža, ali bolje, da se mi bližamo njemu. Maks Menoni. predsednik komisije za kul- turno dejavnost pri sindikalni organizaciji v AGIS-u pa je dejal, da si ideal p>ostavlja vsak delavec sam oz. ga razvija, kolikor sam hoče, kolikor čuti potrebo. Zaradi očitne težavnosti tega vprašanja v vseh drugih organizacijah potem nisem postavljala. V nadaljnjem pogovoru v Agisu je tovariš povedal, da se pri organiziranju kulturne de- javnosti najprej zatakne pri sredstvih. »Najprej se sredstva režejo tu, kar pa mislim, daje po- x)polnoma zgrešeno, kajti čez čas se nam to ahko kot bumerang vrne in nas udari nazaj!« je dejal tov. Menoni. V tovarni ustanavljajo pevski zbor. Za pro- store ne bo problema, tuui denar bi se dal kje izbezati. Mogoče bo zanimiva primerjava, koliko denarja namenijo kulturni dejavnosti v Agisu in kolikovTGA. Razmerje bi bilo 1:5, če bi v Agisu odobrili vsa planirana sredstva. Tako gre v TGA za te namene 250.000 din letno, v Agisu imajo letos odobrenih 25.000 dinarjev. V tovarni v Kidričevem delujeta pihalna godba pod vodstvom Marjana Rusa in pevski zbor, ki ga vodi Ladislav Pulko. V bolnišnici oz. v zdravstvenem centru Ptuj-Ormož delujeta folklorna in dramska skupina. Pred leti je deloval še pevski zbor in gledališka skupina, ki je uprizorila dve uspeli predstavi, Mandragolo in Operacijo. V letoš- njem letu so formirah novi odbor za kulturno in telesnokulturno dejavnost, katerega naloga bo vključiti čimveč delavcev in oživiti kulturno dejavnost. Poleg tega delavci zdravstvenega centra zbirajo denar na drugačne načine, kot je to sicer v navadi. Letos so prostovoljno pri- spevali 50 din po zaposlenem, težav ni bilo, pravijo sicer, da to ne bo dovolj, vendar bo za začetek zadostovalo. Njihova folklorna skupi- na je prejšnje leto večkrat uspešno gostovala v domači občini in zunaj nje. Marjan Stolfa, jredsednik konference sindikata je dejal, daje cultura pomemben element povezovanja de- lavcev in veliko prispeva k boljšim medse- bojnim odnosom med delavci. Razumljivo je, da ljudje, ki prebijejo del svojega prostega časa na skupnih vajah in nastopih, opravljajo tudi svoje redno delo v drugačnem vzdušju. Mnenje tov. Stolfe je tudi to, da kulturniške skupine, kot so gledališka, dramska, folklorna, pevski zbor, potrebujejo kot svoje vodje stro- kovnjake. »Kajti tudi amaterji morajo pokazati kvali- teto!« je dejal. Splošen vtis o organiziranosti kulture v ptujskih delovnih organizadjah je, da je za- enkrat naša kultura še vedno beračica, grbasta, zanikrna, revna in stara, ki jo vsi odganjajo od praga. Tu in tam se je usmilijo le redki posa- mezniki. Očitno si še nihče ne drzne pomisliti, da bi lahko bila drugačna. Da ni nujno, da se vsaka proslava začne z Intemacionalo in konča s tem ah onim citatom, da ni nujno, da se zniki gredo govorniško navdahnjene ne, vendar s klavrnimi modrostmi, ki ^ senca sence velikih Grkov, ki menda v^' vrsti služijo za vzor. Če tisti, ki se že letau" s kulturo v delovnih organizacijah, vidij^^ ixlziva pri delavcih, da se ti ne udeU'^ raznih prireditev, za katere dobijo hr^i^ vstopnice, da ne hodijo na tovarniške da ne berejo in poslušajo informacij, ki ij^ posredujejo, bi morali kljub svojemu ^ malo razmisliti. V današnjem časuježivlij" okolje povprečnega človeka tako zasi,^ informacijami, s televizijskim in radS programom, da se mu preprosto ne ljubi Q za vsem tem še kam drugam. ^ Ljudje ne hodijo v kino, ker lahko prjijj^ na gumb in gledajo film doma, ne gledališče, ker imajo drame na televizij Zato bi se moralo tam, kjer delajo, doJ nekaj takega, kar bi bilo izven standajj okvirov televizijskega programa in amafe ma kot slabih kopij profesionalcev. Kaj bi se še dalo napisati o kulturi v pt,,j4 DO: V DO Olga Meglic imajo knjižnico^ poslovno literaturo, kar je menda primer v občini, ki je prav gotovo vreden« snemanja. To, da imajo relativno majhno! vilo knjig, okoli sto, ne zmanjšuje njenega« mena. Kajti človek, ki bo prebral sto W tovarniški knjižnici, jih bo znal poiskati^ drugje. V TOZD Delta imajo folkorno skupino; člani, organizirajo pa tudi likovne razstave, V Kmetijskem kombinatu imajo kultu^ dejavnost omejeno na praznovanje ob 29.no ko podeljujejo tudi jubilejne nagrade za ICi in30-letnodelov KK. V MIP-u so komisijo za kulturo ustanoy letos in o programu še razmišljajo. Za konec: Dokler se bomo tolažili s tem,) večina zaf>oslenih ljudi nima časa za kultu daje izobrazbena struktura takšna, da jedi na kulturnem področju zelo težko, karjesuj res in dokler bo delalo samo nekaj navdiiSena in takih, ki se zavedajo pomena kultumt] prosvetljevanja. dokler dobo vsi ostali imelii kulture odnos kot do stvari, ki pride navn daleč, daleč za vsem ostalim, dokler ne bon poskušah najti drugačnega pristopa kdelav« z drugačnimi, svežimi idejami, tako dolgol tako, kot je. Pravijo, kdor seje veter, zanje vihar, ta kdor ne seje ničesar, še tega ne zanje! Danica Petro) USPEŠNO SODELOVANJE PTUJSKIH RADK}AMATERJEV Z BRIGADIRJI RAPORT ZA YZ 3D V naselju ZMDA Slovenske gorice 81 je bil ves čas z brigadirji tudi radioamater Polde Rodošek ki je skrbel za stalno zvezo med štaoom akcije in drugimi sloven- skimi ter neTcaterimi jugoslovan- skimi MDA. Razen tega je skrbel tudi za interno razglasno radijsko postajo in za glasbo, ki joje vrtel v prostih brigadirskih popoldnevih. Teden dni pred koncem akcije smoga zmotili pri njegovih vsak- danjih opravilih in zabeležili tale razgovor. Polde, člani kluba radioamate- Pev Dušan Kveder-Tomaž iz tuja ste pripravili za brigadirje poseben tečaj, ki le potekalv vseh treh izmenaii. kalcšna je bila udeležba? »Res je s tečajem za brigadirje — radioamaterje smo pričeli s pričetkom akcije. V prvi izmeni je tečaj obiskovalo le 11 brigadirjev. Vsi .so ob zaključku izmene opra- vili posebne izpite. Naj povem, da so na tem tečaju zvedeli nekaj s področja elektrotehnike, največ dela na je bilo iz tako imenova- nega E programa, ko se mora vsak posameznik naučiti, kako poteka sporazumevanje med radioama- terji. V glavnem smo jih učili le fonije. za telegrafijo je premalo časa. Mislim, daje tečaj zelo ko- risten. Ne samo zaradi spoznava- nja novih prijateljev. Dobro vemo. da so radioamaterji opra- vili že marsikatero odgovorno ali pomembno nalogo, predvsem kar se tiče hitrega podajanja infor- macij. V drugi izmeni je tečaj ob- iskovalo 11 brigadirjev. Vsi so opravili izpit zelo dobro. In ob- ljubili so, da si bodo nabavili ra- dijske postaje, čeprav so te raz- meroma drage. Vsekakor pa se bomo še večkrat slišali prek naših radijskih postaj. V tretji izmeni je obiskovalo tečaj za radioamaterje kar 25 bri- tadirjev in tudi ti so opravili izpite rez težav.« S kakšnimi aparaturami pa razpolagate tukaj v naselju? »Tukaj imamo dve radio-od- dajni postaji. Ena je UKV, druga paKV.NaUKV postaji vzposta- vljamo zveze s foniio, se pravi z govorno besedo, na K V postaji pa le telegrafsko, torej le z Morsejevo abecedo. Obe postaji sta zelo dragi in jih je tudi težko dobi Naj še dodam da ima naša iii staia oznako YZ 3 D, torej kadai kdo pokliče, navadno sliši »ipsilon Zagreb tri Drvar, ki te .. .« in jhjtem se javim jaz kdo od dežurnih, steče pogovor, §a registriramo ... tako pai neva v dan. Včasih je tn vzjx)staviti zvezo tudi z našo i bilno postajo YZ 3 D/ mobi zelo je praktično, če samo sežd mikrofonu, ni treba telefoniti čas je zlato.« S Poldetom, sicer domačin in članom ptujskega kluba rad amaterjev oi lahko kramljala! nedogled, pa naju je zmotil klk mobilne postaje se je javil tri Ivan Skedeli in sicer iz Z^ Sčavnice. Zelo čisto in razloc« bilo slišati, da je pripeljal tnal brigadirjem na traso m, da vrača v naselje. Praktično kaf da. kajti Polde mu je sporo61 prijetno novico za komand* brigad. YZ 3 D je sedaj že« bretneniena, kajti brigadin' zapustili naselje v Dornavi iB oclpravili na svoje domove. »i 55 brigadirjev, ki je obisko« tečaj za radioamatene pa I prav gotovo še posebno doj vtise, saj so na akciji spoznali vse čare radioamaterstva. M.Ozi* Poide Rodo$ek med pogovorom v naselju ZMDA Slovenske gorice 81. V ptujski občini prejema otroški dodatek 8000 otrok s prenosom otroškega dodatka na občinske skupnosti otroši varstva, to nalogo smo v občini prevzeli z letošnjim Ittom, sis" solidarnosti ne zagotavlja enake minimalne višine otroškega dodatka izpolnjevanju enakega dohodkovnega p>ogoja, ker ni upoštevan^' janska struktura upravičencev. Tako ostaja še vedno odprto vpraJ*' nadaljnega dograjevanja .solidarnostnega sistema ker bodo nastajal*' večje razlike med razvitejšimi in manj razvitimi občinami. V ptujski občini je okrog 8000 otrok zaposlenih staršev, ki dobi*' družbeno denarno pomoč — otroški dodatek. 35 odstotkov je upf^ čenih do najvišje pomoči — to je 1000 dinarjev ob izpolnjevanjih' hodkovnega pogoja do 22000 dinarjev na družinskega člana v preie'''' letu. . Po družbenem dogovoru o načinu zagotavljanja in usmerjanja" družbenih sredstev za pospeševanje izvoza, sklenjenem v občini Pt^h skupnost otroškega varstva morala do konca tega leta izločiti pi"^ doma 1.110.000 dinarjev. Za zagotovitev teh sredstev bo pof*., nekoliko skrčiti predvideno dejavnost v letošnjem letu in zma^J: obseg sredstev, ki so namenjena za otroške dodatke. To pa ?^^^3[ manj vzgojnovarstvene dejavnosti kot je bila predvidena v letu 1^^ krčenje kroga upravičencev ali celo zniževanje otroških dodatkov, bomo dobili dodatnih solidarnostnih sredstev iz republiške skup"^ otroškega varstva. H ROGOZNICA OSREDNJE SLOVESNOSTI BODO 20. SEPTEMBRA Predsedstvo krajevne konference SZDL KS Heroja Lacka Rogo- znica je pred nedavnim obravnavalo program prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga krajani te slovenskogoriške krajevne sku- pnosti praznujejo 17. septembra. Tega dne se v.sako leto spomnijo narodnega heroja Jožeta Lacka ter padlih borcev in aktivistov, ki so dafi svoja življenja za svobodo. Tako so se dogovorili, da bo osrednja slovesnost 20. septembra v Spodnjem Velovlaku. Tega dne bodo kmečke žene pripravile razstavo kruha in pogač, gasilska društva pa se bodo pomerila za prehodni pokal krajevne skupnosti. V okviru krajevnega praznika pa imajo v programu še več drugih prireditev v Kicarju, Pacinju, Podvincih in Rogoznici. Na predsedstvu pa so tudi podprli predlog kandidatov za leto.šnja krajevna priznanja. V okviru krajevnega praznika KS Heroja Lacka Rogoznica bodo gasilci v Pacinju razvili svoj prapor in sicer že to nedeljo ob 14. uri xtpoldan. To društvo je eno izmed najaktivnejših mladih društev v tej crajevni skupnosti, njegova dejavnost pa je močno prisotna tudi v aktivnostih Socialistične zveze delovnega ljudstva. FB — 3. september 1981 DELO DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ - 5 Skrb ribičev za ohranjanje čistih voda ^Ijiib stalnim prizadevanjem enskih ribiških organizacij, da *'wihranili naše reke in potoke t),' je v Sloveniji vse več one- ^ žeiiih \ oda. Težko je govoriti v *"jlkah. nedvomno pa je ta ^'^rtna/L-nost že zdavnaj prerasla nino točko. V zadnjem času je ''■ilv Sloveniji že več množičnih nin*^^ ^ glavnem zaradi P^Lenih industrijskih odplak. *'i>kaj krivcev so sicer odkrili. \\>uno ribištvo razvijati do skora) net)mejenih mo/nosti. Prediu>Nt jc predvsem v lem. da v sladkih \"odah človek lahko ne posredno vpliva na ribji stalež, medtem ko recimo v morju to ni mogoče, ker gre /a i/kljucno na- ravni prirastek. Druga prednostje recimo v organiziranosti našega ribištva. Mislim, da smo edina tovrstna organizacija na svetu, ki upravlja in tudi samoupravlja. Naši odnosi slonijo na delegatski osnovi, so odraz naše družbene stvarnosti. Vsi naši člani sami plačujejo SVOJO dejavnost m tudi to le precej, sai nismo v tem pri- meru od nikogar odvisni. Dodam naj še. da se zadnja leta povečuje interes za ribiško rekreacijo, saj nam članstvo narašča.« In kakšna je vaša ocena o slo- venskih lekot^^ih vodah, kje so reke najbolj onesnažene? »Natančno je na to težko od- govoriti, mislim celo. da bi bilo bolje vprašati, kje so reke še čiste, ("ivili/aciia zahteva svoje, člove- ške potrene po vodi naraščajo iz dne\a v dan. Za primenavo naj povem, daje povprečen Slovenec porabil pred 40 leti na dan okrog 15 litrov \()de za vse svoje potrc; be. Dandanes porabi z vsemi strojnimi pripomočki, od pralne- ga stroja naprej dnevno cez 250 Rlrov. To je prepričljiv dokaz, da se voda pojavlja v našem življenju v i/redno velikih količinah in da je potemtakem tudi precej več od- plak. Zal moram opozoriti, da se ljudje ne obnašamo do vode tako. kot se voda obnaša do nas. Ne gre sedaj za zmanjševanje normalne porane vode. za oviranje tehnič- nega napredka. Gre za to. da bi vse posege v vodo organizirali in iz\edli tako. da ne ni osnovne karakteristike in življenja v vodi na noben način zmanjševali. Ne zavedamo se. da je voda vir ži- vljenja in če je ta nečista, mrtva, potem lahko sčasoma to ogroža celo človeški obstoj. Mislim, da čaka vse nas. ne samo ribiče še veliko dela. Navsezadnje si vsi želimo čistih rek in potokov.« M. Ozmec V TGA Boris Kidrič dela okroa 400 mladih Mladi v delovnih organizacijah 5e vedno nimajo tistega mesta in besede kot ostale družbenopoli- tifne organizacije, pa tudi s samo aktivnostjo ZSMS v Tovarni gli- nice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem se ne moremo preveč pohvaliti, čeprav je vrsta objekti- vnih vzrokov — so nam povedali ob našem nedavnem obisku v tej veliki delovni organizaciji v kateri je zaposlenih okrog 400 mladink in m adincev. Med te objektivne vzroke je potrebno šteti izmensko delo. oddaljenost od delovne or- pnizacije. družinske obveznosti m tudi vključenost v delo v kra- jevnih skupnostih. V TGA Boris Kidrič so mladi organizirani v osnovnih organi- zacijah po tozdih in DSSS, v okviru tovarne pa deluje koordi- nacijski svet, ki ga sestavljajo vsi predsedniki osnovnih organizacij in tudi povezujejo delo med TOZD in DSSS. Nekoliko slabša je ta povezava v okviru SOZD Unialinmed TOZD v Trbovljah. '^»rija Hojnik — dosedanja predsednica KS ZSMS v TGA "Oris Kidrič v Kidričevem. Marija HOJNIK — dosedanja predsednica koordinacijskega ^^eta takole ocenjuje delo mladih v TGA: '»Med vsemi zaposlenimi nas je okrog 400 mladih, vendar malo resnično aktivnih v ZSMS. Res pa |p tudi. da smo vključeni v vse ^^uge družbenopolitične organi- ^'■'ije od sindikata do ZK ter ^^^ne samoupravne organe. O P^niembnejših dogodkih v delo- organizaciji — kot so razna Poročila o poslovnih rezultatih in ^"go, se enakovredno vključu- ]5!^o v razprave kot ostali delavci, "^orda so le materiali včasih pre- obširni, s preveliko tabel in jih ^'0 tudi premalo prebiramo. ^Ofda bi bilo za lažje razumljiva S^adiva več zanimanja. Mi vsako leto pripravimo pro- Krain dela v katerega vključimo [J^f>a športna srečanja, kulturne prireditve, zajamemo pa tudi ^^lala področja, ki mlade zani- J^^jo- Letos smo na primer pe- ?^.Sali pri urejanju počitniških v Nerezinah na Malem Lo- ''^JU. da smo jih lahko pripravili ^ začetek oddiha naših delavcev. Sodelovali smo tudi v nekaterih humanih akcijah, poskušali pa smo organizirati osnovno šolo za tiste, ki je še nimajo. V TOZD namreč ugotavljamo, daje pone- kod zelo nizka izobrazbena struktura in tudi toje eden izmed vzrokov za našo premalo akti- vnost. Sicer pa imajo mladi de- lavci možnost, da si v okviru na- šega izobraževalnega centra pri- dobijo poikvalifikacijo ali kvali- fikacijo — za karje tudi precejšnje zanimanje. Pri svojem delu tudi ugotavlja- mo, daje vse preslabo sodelovanje zOKZSMS. Dogovorili smo se za redne obiske, realizirali pa žal samo enega. Premalo je pomoči v nasvetih in tudi v konkretnih re- šitvah pri delu mladih v našem kolektivu. Tudi s krajevno sku- pnostjo ne sodelujemo posebno dobro, le nekaj manjših skupnih akcij smo imeli. Nekaj stikov pa je tudi ob raznih obiskih v tovarni. Delo z mladimi in mladih pri nas je zaradi narave delo res težko Janez Kiseljak — namestnik predsednika koordinacijskega sveta ZSMS v tovarni. in morda bo novemu vodstvu, kije bilo izvoljeno v mesecu maju. uspelo te aktivnosti poživeti s pomočjo družbenopolitičnih or- ganizacij v kolektivu in OK ZSMS v Ptuju, da bodo lahko vse nastale probleme bolje reševali. Prepri- čana pa sem. da to še ne bo jutri, kar nekaj časa bo moralo preteči, da bo mladina aktivnejša.« Janez KISELJAK - je na- mestnik novega predsednika ko- ordinacijskega .sveta. Dejal nam je. da se sestajajo nekaj pred drugo uro s čimer je omogočeno vsem. da pridejo na sestanke še pred koncem delovnega dne. oziroma tudi tistim, ki delajo v izmeni. Zgodi pa se. da nekdo iz TOZD zaradi svojih delovnih obveznosti ne more priti. »Mislim, da je z vodstvenimi organi v tovarni zelo dobro sodelovanje in da ni pri- mera, da mladi delavec ne bi smel na sestanek. Doslej smo se že po- govarjali po osnovnih organiza- cijah o nekaterih težavah, o naši neaktivnosti in tudi o tem kako mlade organizirati, da bodo voljni delovati. V programu našega dela ima- mo tudi družabni del aktivnosti. Tako smo že organizirali piknik na letališču v Moškanjcih in ga povezali s panoramskimi poleti nad ptujsko občino. Precej nas je bilo in lahko rečem, daje srečanje v celoti uspelo. Sedaj, v dopustih smo imeli nekoliko zatišja, v sep- tembru pa nameravamo urediti vprašanja okrog članarine in ce- lotnega članstva, jeseni bomo v naših počitniških domovih uredili spet vse potrebno, o drugih akci- jah pa se bomo sproti dogovarja- li.« Marija Hojnik: »Rada bi ome- nila še nekaj težav.]ci tarejo mlade delavce, ko pridejo v tovarno. V naši DO ni več tako lahko priti do stanovanja oziroma samske .sobe za mladega delavca. Primoran je iskati podnajemniški prostor, ki ga po večini zelo drago plačuje. Veliko mladih delavcev imamo iz drugih republik, ki so povečini brez kvalifikacije in si jo pridobijo v našem izobraževalnem centru. Dragica I^skovar — predsednica OO ZSMS v DS skupnih služb. Poleg tega pa imajo še vse pogoje za izobraževanje ob delu — od štipendije do študijskega dopusta. Za nove — mlade delavce bomo v prihodnje morali bolj skrbeti že v začetku, kar nam do sedaj ni uspevalo. Takoj jih bomo morali vključiti v naše osnovne organi- zacije ZSMS. da bodo lažje pre- mostili začetne težave, kijih imajo z jezikom, z že omenjenim stano- vanjskim vprašanjem in podo- bno.« Janez Kiseljak: »V jeseni ima- mo v načrtu, da poživimo naše delo v dramski in folklorni deja- vnosti, ki bo steklo ob pomoči tovarniške konference sindikata. Morda bo tudi to privlačevalo mlade in jih pritegnilo k delu.« Dragica LESKOVAR — je predsednica OO ZSMS v skupnih službah TGA Boris Kidrič v Ki- dričevem: »Pri nas je sicer izo- brazbena struktura mladih zelo dobra, aktivnost pa nič boljša kot v ostalih TOZD. Kot objektivni vzrok je gotovo ta. da .so to ljudje, ki so povečini že poročeni in imajo družine. Tudi na sestankih imamo zelo slabo udeležbo. V okviru tovarne imamo infor- macijski center za katerega pred- sedniki OO ZSMS poročajo o de- javnosti s katero po internem ra- diu seznanimo vse zaposlene. To navadno opravimo v času malice in tako seznanimo vse delavce kaj mladi delamo, poročamo pa tudi v naše Novice in tovarniški časopis Aluminij. Sicer pa imamo na sploh na voljo veliko informacij — toliko kolikor sami želimo, le da smo včasih premalo zainteresirani, da jih poiščemo ali se z njimi sezna- nimo. Menim, da hi lahko bilo naše delo boljše v skupnih službah. Tu nas je okrog 70, aktivnih pa le slaba polovica. Se veliko bomo morali storiti, da bomo vse to odpravili in se v kolektivu polno uveljavili.« Marija Hojnik: »Mislim, daje delo v mladinski organizaciji pri nas tako kot v večini drugih de- lovnih kolektivih. Problemi so enaki ali podobni, res pa je, da bo tudi mladina morala končno do- biti tako \logo kot JO imajo ostale družbenopolitične organizacije in da bo mnenje na — mladih ena- kovredno njim.« mš 60 let borca in aktivista Luke Dabanoviča Prejšnji mesec je praznoval svoj pomembni jubilej eden velikih borcev za osvoboditev Jugoslavije in njeno povojno izgradnjo, Luka Dabanovič. Prav gotovo je eden najstarejših aktivistov na območju občine Slovenska Bistrica. Rodil seje pred 60 leti. 22. avgusta 1921 v Baru v Črni gori, materi gospodinji in očetu, naprednemu oficirju stare Jugoslavije. Takšen je postal vzor tudi svojemu sinu Luki. ki seje po končani srednji šoli zaposlil pri tovarnarju v Baru. kjer seje že v mladosti v 18 letu srečal z oblikami izkoriščanja delavcev. S svojimi naprednimi idejami je bil kmalu sprejet v SKOJ. Deloval je v eni od takrat še maloštevilnih skojevskih celic v Baru. Sestajali so se predvsem v okviru športnih društev, kjer so orga- nizirali tudi ilegalne sestanke. Udeleževali so se tudi vseh manifestacij, ki so naglašale osvobajanje delovnega človeka izpod jarma izkorišče- valcev. Napad na Jugoslavijo je Luko Dabanoviča spodbudil, da seje takoj vključil v odporniško gibanje. Prva akcija je bila zbiranje orožja raz- puščene starojugoslovanske vojske. Zaradi velike aktivnosti je bil že po nekaj mesecih delovanja v letu 1941 zajet in zaprt v Baru, nato pa še mučen po zaporih v Albaniji in Italiji. Bilje med prvimi aktivisti v Črni gori. kijih je okupator zajel. Zasliševanja in mučenja so trajala vse do leta 1943, ko mu je uspelo pobegniti iz zapora v Italiji. Peš je prišel do Istre, kjer je takoj našel stik s tamkajšnjimi partizani. Velika požrtvovalnost in neustrašnost sta pri- spevala, daje kmalu postal član okrožnega komiteja za Istro. Za tem je bil izvoljen še za komisarja komande Opatija, kije takrat delovala na Učki. Pozneje je ustanovil komando mesta Plomin, kjer je prav tako opravlja nalogo komisarja. Pri operativnem štabu 11. korpusa za Istro je končal nižjo in srednjo partijsko šolo. V kasnejših mesecih pa je opravljal še nalogo komisarja II. istrske divizije. Dobro se še spominja tudi osvoboditve Jugoslavije, saj seje zadnjih 15 dni boril kot komisar v bojih za osvoboditev Reke. Ob osvoboditvi je imel čin poročnika in postal je vodja proti obveščevalne službe za območje Istre. Leta 1945 pa seje preselil v Slovensko Bistrico, kiji ostaja zvest še danes. Tukaj je bil leta 1957 tudi invalidsko upokojen. , Luka Dabanovič (levo) ob sprejetju enega od številnih odličij. j \ Za zasluge v NOB in povojni izgradnji Jugoslavije je Luka Daba-| novic prejel številna visoka odlikovanja, med njimi tudi red za hrabrost, i red za vojne zasluge, red zasluge za narod, medaljo ob 10. obletnici j ustanovitve JLA in še vrsto drugih priznanj. Pred nedavnim pa mu jel France Popit izročil še zlato značko ZK. j Luka Dabanovič ni bil aktiven samo na vojaško strokovnem pod-; ročju. takoj po prihodu v Slovensko Bistrico seje dejavno vključil v! družbeno-politično življenje kraja in širše okolice. Pomembno mesto je \ imel tudi pri razvoju športnih dejavnosti. To področje mu je še posebno ;j pri srcu, saj se srečuje z mladimi na katere še danes uspešno prenaša bogate izkušnje in cilje NOB. Vrsto let je nepretrgoma opravljal številne j .odgovorne naloge v občinskih družbenopolitičnih organizacijah, dru-- štvih in drugih sredinah, še posebno na področju narodne obrambe. Bil j je tudi več let član OK ZKS Slovenska Bistrica, raznih komisij in sekcij. \ Pomembne zasluge ima tudi za razvoj športa v občinskem središču. \ Tako je bil med ustanovitelji kegljaškega in šahovskega društva, j predsednik TVT Partizan Slovenska Bistrica. Velik del svoje energije in | prostega časa pa je porabil kot trener in predsednik nogometnega kluba : Osankarica. Za svoje delovne dosežke tako na družbenopolitičnem področju kot j tudi prizadevanja za razvoj športa v občini Slovenska Bistrica, je Luka j Dabanovič prejel mnoga odličja. priznanja in diplome. Prav gotovo j največje zadovoljstvo pa mu predstavlja spoznanje, daje med mladimi i uspel vzgojiti veliko število dobrih športnikov in poznejših samoupra-j vljavcev. ' Volja do dela tudi danes v Luki Dabanoviču ni prenehala, saj se še i sedaj aktivno vključuje v krajevno samoupravo KS Pohorski odred ■ Slovenska Bistrica, še posebno v nekaterih njegovih komisijah in od- i borih je čutili vpliv njegovih bogatih izkušenj, pridobljenih skozi dese- i tletja aktivnega dela. Prav gotovo pa ga ne manjka na nobeni športni; manifestaciji v občinskem središču, kjer je vedno lepo sprejet. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat \ MED MLADIMI V OPEKARNI PTUJ Takrat smo se odpravili med mlade v ilclovno organizacijo Opekarne Ptuj. Predsed- nik OO ZSMS Opekarna Ptuj je Andrej Krajnc. \' |iogovoru je dejal: ..Naša osnovna organiza- cija mladine šteje 37 članov. V njo so vključeni delavci iz neposredne proizvodnje. Izobrazbena struktura je povprečna, lahko bi rekel, da se precej nagiba k nižji izobrazbi, vendar se stanje bistveno spreminja. kajti delavci imajo mo7nost, da se izobražujejo ob delu. Največ delavcev se prekvalificira v profilne poklice, opckarje ipd. Sicer pa jc delo v naši osnovni organizaciji dokaj razgibano. Pripravljamo razne akcije, ena od malo večjih akcij je bila gradnja hale montažnih nosilcev. Tudi z družbeno politi- čnimi organizacijami se zelo dobro povezujemo, saj je precej mladih v "ZKS, sindikatu itd. Ko pripravljamo kakšne proslave pa se povežemo povsod, kjer je to možno, da lahko pripravimo proslavo, kot si jo delavci sami želijo. Letos smo izvedli program za prvi maj, ob osmem marcu, nato ob otvoritvi nove hale. Vodstvo poskuša na razne načine pritegniti mlade v svojo osnovno organizacijo. Sicer je to bolj težko toda rezultati so vidni vsaj takrat, ko pripravljamo razna tovariška srečanja v obliki piknikov in športnih srečanj. Moram pa pri/nati, da tudi vodstvo v določenih obdobjih ni naredilo dovolj, saj so v vodstvu predvsem mladi, ki imajo določene obveznosti in v bodoče mislim, da bomo z večjo prizadevnostjo in s pomočjo drugih družbeno političnih orga- iii/acij nadoknadili to kar smo izgubili in opravljali svoje funkcije tako, kot je potrebno. Tudi povezovanje z drugimi osnovnimi organizacijami, je dokaj dobro. Sicer se pove- zujemo največ v športnih srečanjih in včasih organiziramo tudi kakšen kvizl V naši krajevni skupnosti je tudi osnovna organizacija Rogoz- nica, s katero imamo dokaj dober odnos. Sku- paj smo bili že na akcijah. Včasih pomagamo mi njim oziroma oni nam. Sicer sodelujemo tudi z drugimi osnovnimi organizacijami, in ne samo iz krajevnih skupnosti marveč tudi iz delovnih organizacij, saj si tako nabiramo delovne i/kiišnje, ki nam veliko pomenijo." J. H. 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 3. september 1981 - TEDNlV S skupnimi vlaganji in udarniškim delom do novih telefonov »Na osnovi srednjeročnega plana PTT zmogljivosti načrtujemo v ptujski in ormoški občini nekaj novogradenj, ki jih delno tudi izvajamo. Tu gre za krajevna in delno medkrajevna telefonska omrežja in povezave ter montažo končnih avtomatskih telefonskih central. Pri medkrajevnih povezavah predvidevamo, da bomo položili telefonski kabel na relaciji Borovci—Dornava, zgradili medkrajevno povezavo Ptuj — Trnovska vas in Ptuj — Tomaž pri Ormožu z montažo ustreznih visokofrekvenčnih sjstemov,« je v pogovoru povedal direktor TOZD Pošta v Ptuju Lojze Čuček, ki nas je obširneje seznanil tudi z akcijama postavitve novega telefonskega omrežja med Juršinci in Go- milo ter Zavrčem in Cirkulanami kjer bodo dela izvajali to soboto in nedeljo. Pravkar so bila končana tudi dela pri vzpostavitvi visokofre- kvenčnega sistema na relaciji Ptuj—Ormož s čimer so delavci pošte zagotovili zadostno število telefonskih zvez za potrebe telefonskih na- ročnikov iz ormoškega območja. Iz smeri Ormoža sta sedaj dve možni povezavi — medkrajevna in sistem radio relejnih povezav, kar omogoča večje število zvez in tudi majhno možnost popolnega izpada. Zgraditev in rekonstrukcijo krajevnih telefonskih omrežij pa de- lavci pošte že izvajajo z akcijo na relaciji Juršinci—Gomila in Zavrč Cirkulane, delno v Peršonovi ulici v Ptuju do Rabelčje vasi. Pripravljajo pa sporazume o skupnih vlaganjih v krajevno telefonsko omrežje v Podlehniku na relaciji Podlehnik—Tržeč—Jurovci in Lancova vas. Velika Nedelja—Hendl in Miklavž—Kog. Tako je pričakovati, da bodo do konca leta še uspeh z montažo krajevne avtomatske centrale v Tomažu pri Ormožu in Trnovski vasi. Z vključitvijo krajevne AC v Trnovski vasi pa bo možnost vključitve sedanjih telefonskih naročnikov v Vitomarcih, ki so še povezani z induktorsko telefonsko centralo. Z zgraditvijo krajevne linije Zavrč—Cirkulane pa bo odstranjena pri tej pošti induktorska telefonska centrala, naročniki pa vključeni v krajevno AC v Cirkulanah. Tako bo lahko dobilo telefon tudi okrog 50 novih telefonskih naročnikov. Ta nova trasa teče tudi prek Turškega vrha in bo tako omogočena povezava s svetom tudi v tem zelo oddaljenem kraju ptujske občine. V vseh teh primerih so prisotna skupna vlaganja s prizadetimi krajevnimi skupnostmi, pomagajo pa tudi vojaki mariborske garnizije in delno mladinske organizacije PTT Ptuj ter mladi iz krajevnih skupnosti. mš LAPORJE Krst avtocisterne Krajevna skupnost Laporje se uvršča med tri nerazvite KS v občini Slovenska Bistrica. Za razliko od KS Makole in Studenice se v KS Laporje srečujejo z velikim pomanjkanjem pitne vode, ki jo morajo skoraj dnevno dovažati s cisternami iz Slovenske Bistrice. Ob tem pa je pomemben tudi nič kaj razveseljiv podatek, da na območju celotne KS Laporje nimajo niti enega vodnega hidranta. Gasilci kot tudi vsi o$tali prebivalci KS Laporje so zato z velikim veseljern pričakali soboto. 22. avgusta, ko so na posebni svečanosti krstili novo gasilsko kombinirano vozilo, avtocisterno. To pa je v kratkem obdobju že druga velika pridobitev gasilcev tega društva, saj so pred kratkim predali svojemu namenu tudi prenovljeni gasilski dom. vanj so vložili precejšnja lastna sredstva in tudi veliko število prostovoljnih delovnih ur. Tudi za novo vozilo so člani društva prispevali pomemben delež. Največ sredstev pa je prispevala občinska samoupravna interesna skupnost za požarno varnost Slovenska Bistrica. Ne samo za gašenje požarov, tudi za pomoč krajanom pri oskrbo- vanju s pitno vodo bodo lahko uporabljali vozilo. To pa je nova prido- bitev na katero so težko čakali še posebno v nedavnih suhih poletnih dneh, ki so dobro izsušili še tistih nekaj uporabnih vodnjakov. Viktor Horvati GLASBENIKU Obiščite našo prodajalno MELODIJA v Gosposki ulici 11 v Mariboru. Nudimo vam glasbila, ojače- valce, notni material in pribor. Upoštevajmo prometne znake, varujmo javne zelenice OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Cas počitnic in dopustov je za nami, za večino delovnih ljudi tudi čas dopustov. Za šolarje, di- jake in študente se je začelo novo šolsko leto. Zopet se vsako jutro in vsak popoldne valijo kolone otrok in mladine od železniške in avto- busne postaje do šol in obratno, da tistih, ki stanujejo na mestnem območju (teh je par tisoč) in hodi- jo v šolo od doma, niti ne ome- njam. Promet na javnih prometni- cah je vedno gostejši, vse več je vmes kolesarjev — tako tistih na nožni kot onih na motorni pogon. Zato je treba toliko večja pazlji- vost, dosledno upoštevanje pro- metnih znakov vseh udeležencev v prometu, obenem pa upoštevanje tudi drugih pravil odnosov med ljudmi in do skupnih, t. j. do jav- nih površin. Ce bomo upoštevali vse to, bo mnogo manj tragičnih dogodkov, težkih poškodb in materialne ško- de. To pa je še toliko pomembnej- še v teh razmeroma težkih časih zaostrenih mednarodnih odnosov, samoodrekanja, varčevanja in sta- bilizacijskih prizadevanj na vseh področjih. Ob tem se moramo za- vedati, zlasti še mladi, da je vse to, kar nas obdaja plod dela naših rok, sad našega samoprivspevka in drugih naših samoodrekanj, da smo zgradili vse to za naš lepši da- nes in jutri. Pišem v imenu krajevne skupno- sti ,,Boris Ziherl", ki je po številu prebivalstva največja med ptujski- mi krajevnimi skupnostmi, odko- der okrog 700 osnovnošolcev dnevno hodi v kar tri ptujske os- novne šole, saj je zaradi po- manjkanja šolskega prostora območje KS razdeljeno na tri šol- ske okoliše. Skozi to KS gre večina učencev srednjega usmerjenega izobraževanja, tu so lepo urejene zelenice, tu je staro mestno poko- pališče, tu so novi stanovanjski bloki, zgrajeni iz stanovanjskega prispevka. Vse to moramo varova- ti, da bo ostalo okolje vedno ure- jeno, da bo vzdrževanje zahtevalo čimmanj sredstev. To je naloga vseh, tako tistih, ki tam stanujejo, zlasti staršev, hišnih svetov in or- ganizacij posebno ZSMS, kot šo- larjev in dijakov, ki jih vodi pot v šolo in iz šole skozi to krajevno skupnost. Prav vse opozarjam, da nai pov- sod pazijo na prometne znake, in jih dosledno upoštevajo, pešci zla- sti prehode za pešce in prehode skozi križišča, nadalje, da ne bodo stopali po zelenicah in okrasnih nasadih, tisti, ki jih vodi pot čez staro mestno pokopališče pa ne po grobovih, saj se moramo zavedati, da je tu počivališče naših ljudi, ki so nam bili nekoč najdražji, da tu počivajo borci NOE, da je tu sto tišine. Vse to upoštevajmo, pa se bon, izognili marsikateri nesreči, Q. marsikateri mandatni kazni, J j bodo komunalni nadzorniki',3 j kali mandatne kazni tudi za Eo zelenicah, prihranili bomo vef o družbenih sredstev. To velja ' di za stanovalce KS Boris Ziheri" ki morajo z lastnim vzgledom S" spevati k vsemu temu. To naj \^ števajo tudi tisti, ki z nočnC vožmami z mopedi ali s hruw (smehom, juckanjem in p^je^^ ko se vračajo iz veseljačenj, motii spanec počitka potrebnim delo, nim ljudem, parajo živce Ijudea" ki morajo imeti mir, in do kjtS rega imajo tudi ustavno pravico Vsem želimo ob novem šolske« letu mnogo uspeha in znanja v Jq lah, delovnim ljudem pa uspeij pri delu za naš skupni napredek) Doljši jutri. Za KK SZDL,,Boris Ziherr Rudi Kol Tretji krajevni in tretji Icmečki praznik Krajani krajevne skupnosti Gradišče v Slo- venskih goricah bodo praznovali 4., 5. in 6. sep- tembra tretji in 3. tradicionalni kmečki praznik. V okviru obeh pomembnih in tradicionalnih praznikov se bodo v Gradišču vrstile številne pri- reditve, istočasno pa bodo predali svojemu namenu dva pomembna objekta. Najpomembnejše bo vsekakor otvoritev prve faze razširitve vodovodnega omrežja in sicer iz Gradišča v Zg. Porčič v dolžini L580 m in v smer iz Gradišča v Zg. Verjane v dolžini 920 m. Pri tajniku KS Gradišče Dragotu Lipiču smo izvedeli, da bodo v okviru 3. krajevnega prazni- ka predali svojemu namenu tudi javno telefon- sko govorilnico, ki je bila dolgoletna želja vseh krajanov, KS Gradišča je zanjo prispevala 100.000 din, ostala sredstva pa PTT Maribor, postavljena pa bo neposredno v bližini osnovne šole Borisa Kraigherja v Gradišču. Na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in vseh drujtgv v^ kraju bodo v nedeljo podelili priznanja Oh naj- zaslužnejšim delavcem na teh področjih za leto 1980. Po slavnostni seji bodo borci KO ZZB NOB Gradišče razvili svoj prapor. Krajevna skupnost Gradišče se šteje med najbolj aktivne krajevne skupnosti v občini, vsa društva zelo aktivno delujejo, med njimi še posebno KPD Ernestek Golob-Peter, ki vsako leto pripravi re- publiško prireditev srečanje pesnikov in pisate- Ijev-začetnikov z soorganizatorji, aktivno je tudi turistično društvo Gradišče, ki si je že v leto- šnjem letu zadalo nekaj pomembnih nalog. S tretjim krajevnim praznikom bodo združili tudi njihov tradicionalni kmečki praznik, ki bo letos tretji za povrstjo in ki je bil do zdaj še ved- no množično obiskan. Predsednik TD Gradišče Leopold Peter je povedal, da bo letošnji 3. kme- čki praznik zelo obširen, na njem bo vrsta akcij, kjer bodo prikazane kmečke navade nekoč in da- nes. . Na. kme^keip^razrtiku si bodo obiskovalci lahko ogledali izvirne kmečke jedi, kijih botnofl tudi kupiti, prikazana bo razstava kmetijske meJ hanizacije, najpomembnejše pa bo seveda ogfe| spretnostne vožnje s traktorji in ogled prehram-j benih proizvodov na tem območju. Pri organizaciji 3. kmečkega praznika sodeluje še sklad za razvoj kmetijstva občine Le- nart, kmetijska zemljiška skupnost Lenart, agro- kombinat in kmetijska zadruga Lenart, GG Ma- ribor enota Lenart in Radenska iz Radenc. Naj. večji delež pa bodo prispevali krajani in občani sami, predvsem pri pripravi kmečkih jedi in pri organizaciji in izvedbi praznika. Obe prireditvi bodo sklenili v nedeljo popol- dan na veliki kmečki zabavni prireditvi, kjer si bodo lahko obiskovalci po ogledu kmečkih raz- stav, na zabavišču pri kulturnem domu privošjilj tudi domačo vino, domače kmečke specialitete ob zvokih ansambla 6 mladih iz Maribora in pevko Heleno Brglez iz Maribora. Janez Lorber Delo pri asfaltiranju ceste. Povsod v Hajndlu rastejo nove hiše. SIVI TRAK SKOZI VAS HAJNDL V Hajndlu želijo urediti vrsto krajevnih potreb. Naj začnem s kratko predstavitvijo tega kraja. Povedati moram, da je Hajndl eno izmed tistih naselij v ormoški občini, kjer žive ljudje v slogi. Rezultati skupnih stremljenj pa se kažejo na vsakem koraku. Prav gotovo na vaških poteh, ki bodo skoraj vse asfaltirane. ,,Sivi trak" so sicer položili pred nekaj dnevi: osnovno plast, takoj zatem pa še fino prevleko. Slednja investicija iih je veljala precej; odsek od regionalne ceste okrog štiristo metrov, asfaltiranje in zemeljska .dela financirajo v celoti.iz sredstev krajevnega samoprispevka, 175 m odseka proti ,,vili" in 350 m odse- ka proti kmečkemu turizmu pa bo plačano v obliki anuitet. Treba je bilo tudi nadzorovati ves potek dela, ki so ga opravljali predvsem mehansko, na določenih mestih, kjer stroj ni mogel opraviti zemeljskega dela, so pristopili na pomoč krajani sami. Brez pravega nadzora bi seveda delo potekalo bolj počasi in površno, zato je prostoNoljno prevzel delo nadzor- nega l\aii Brodnjak, ki živi \ tem kraju. Pomembnejša pridobitev je bila ludi. ki je v bistvu življenskega pomena za krajane, da imajo sedaj vodovod, saj so morali v prejšnjih letih nositi vodo iz oddaljenih kra- jev, oz. studnecev. Velika pridobi- tev je bila tudi rekonstrukcija električnega omrežja, saj je zato poskrbel transformator, da ne br- lijo več žarnice, tudi motorji se lažje obračajo in na televizijskih ekranih je slika povsem čista. Hajndl je srednje velika vas, ki jo sestavlja okrog trideset gospo- dinstev. v katerih živi nad sto pre- bivalcev. Bližina Ormoža in možnost združitve dela sta omogočila, da gre vsak dan na delo veliko število ljudi; Med njimi jemalo lakih, ki bi delali v tujini, raje so ostali doma. Denar, ki pri- haja v vas v obliki osebnih dohod- kov, spodbuja nenehen razvoj tega kraja. Poleg modernizacije cest, ki je najpomembnejša skupna inves- ticija, saj je ,,sni trak" še bolj pove/al krajane. Med pridobit- vami, ki služijo v korist vseh, je treba omeniti še naglo stanovanj- sko i/giadnjo. Ce se kak tujec pe- lic gor ali dol, in še po čez, vendar siarc bajte ne vidi: veliko je pov- sem novih, nekatere so celo nad- stropne. Prav tako so si nekateri prebivalci pomagali z raznimi adaptacijami, dozidavami in dru- gimi posegi, da so hiše prenovili. Prožen je korak po sivem traku. Zato ni čudno, da se število pre- bivalcev Hajndla ne zmanjšuje kot je to v nekaterih drugih"^ krajih, ampak stalno narašča. Tudi lastniki počitniških hišic" tem kraju so prispevali za asfalt Ce posežemo nekaj let nazaj, je ta zemlja bila neizkoriščena, saj rasla samo trava, torej zemljišče je bilo last kmetijskega kombinata!' Ormoža, zato so s prodajo omogočili zainteresiranim kupcem, da si je vsak sedanji lastnik posta- vil počitniško hišico, ostali kos zemlje pa je izkoristil za vinogradi' oz. sadovnjak ali vrt. Zato bi bilo prav omeniti, da s" ljudje v tem kraju tesno povezani, medsebojni odnosi pa dokazujejo, da v njih klije sloga. Besedilo in posnetki: Viktor Rajn EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb pozdravljajo vse obiskovalce festivala DZG Ptuj '81. — 3. september 1981 NAŠE KMETIJSTVO - 7 POGOVOR Z ANGELO LORBER S STOPERC ,,Če je volja do dela, potem gre!'' X avgustovski dan je bil, ko '^^biskali Sioperce. Slučaj nas ncljaJ Lorberjevo kmetijo, ''"'oas j* i\i\2i\ z laježem :J'Lniil na dvoriSče, polno grad- materiala. Dišalo je po l^ju, po hlevskem gnoju, muhe ""^leno brenčale, tu in tam je „lcala krava, zarožljala z veri- ^ _ pa se odpro vrata hiše, ki v ^ji notranjosti skriva življenjsko pJed na Lorberjevo domačijo jjodbo Angele Lorber, kmečke jjjpodinje. Nasmeh, prijazen stisk ^( in že smo bili prijatelji. Kar se je smehljala, ne vem, jjradi zadrege, ali pa je zmeraj aio dobre volje. Seveda pogovor g mogel steči brez opravičevanja, uradi razmetanega in še ne do kraja urejenega dvorišča. Pa kaj bi tol Hišna okna polna cvetja, vedra {ospodinja in topla dobrodošlica — vse to je zastrlo pogled na dvo- rišče. Dobrih trideset let že Angela gospodinji na kmetiji. Priženila se je sem, ko so bili težki časi. Mlada je bila, ,,pa cel kup starih žensk je bilo tukaj," pravi, ,,kar težko mi je bilo. Nič nisem znala narediti tako, kot bi one hotele." Pa se zasmeje in že hiti z besedo brskati po preteklosti, po otroških letih. ,,Ja, mlada leta so bila v naši domači hiši težka. Bilo nas je devet otrok, samo mati je bila z nami. Strašno smo morali delati. Najbolj hudo je bilo med vojno. V hišo so prihajali partizani, tudi nemška vojska je prišla, nas preganjala . . . Brat je padel v partizanih . . . Nič kaj dobrega nismo doživeli, ko smo bili mladi. Kmalu po osvoboditvi sem se poročila. Spet je bilo treba delati, delati. Ne spo- minjam se, da bi imela kaj dosti dobrega v življenju. Vedno samo delo in skrbi." Gotovo je Angela preživela tudi mnogo lepih trenutkov, pa o njih ni kaj dosti govorila. Kot da bi jo bilo sram. Morda jih hoče ohraniti zase in za svojo družino. ,,Zdaj je bolje", spet povzame besedo, ,,ker bolje gospodarimo. Angela Lorber Lani smo pričeli s preusmerjanjem kmetije v prirejo mleka. V hlevu je sedaj le osem krav, jih bo pa še več. Veselje imam s kravami, pa mi ne bo težko. Tudi novi hlev imamo, sodoben, da je joj. Pa tudi sicer ni tako težko kot nekoč. Imam štiri sine in dve hčerki, ki mi doma pomagata. Zjutraj pri- pravim zajtrk za družino, potem pa na polje. Zemljo imamo v hri- bih, nič na ravnini, zato je treba dosti več dela. Težko je dobiti koga, ki bi prišel pomagat, saj imajo vsi svoje kmetije in sami ko- maj zmorejo. Mnogi so tudi zapo- sleni . . . Ampak, ko smo gradili hlev, ni nihče odrekel pomoči. Do- bri ljudje žive v teh krajih. Je pa čudno, da nam mladi ne verjamejo, ko pripovedujemo, kako je bilo včasih. Ne morejo verjeti, kaj vse smo preživeli. Njim danes ni tako hudo, čeprav jim tudi sedaj ni ravno z rožicami postlano. Dobro bi bilo, če bi imeli v Stopercah kakšen obrat, kjer bi se lahko zaposlili. Sedaj se morajo voziti v Majšperk, Kidričevo, Ptuj in v Maribor, pa tudi dlje. Pozno pridejo domov, na kmetiji pa je dela zmeraj več kot preveč. Ce bi se lahko zaposlili v Stopercah, bi tudi na kmetiji lahko več pomagali in marsikdo bi ostal doma. Kaže pa, da bo razvoj našel pot tudi v te naše kraje. Zdaj smo zgradili dom krajanov, ki je za nas velika prido- bitev. Ko bo urejena še cesta..." se namuzne in v mislih najbrž že potuje po asfaltirani cesti iz Sto- perc proti Ptuju. ,,Res je delo na kmetiji težko, če pa je volja in veselje do dela, po- tem gre," pribije z gotovostjo v glasu. Ko jo poprosimo še za foto- grafiranje, urno sname ruto, si uredi lase in že je pripravljena. Sli- kamo jo, poslikamo tudi kmetijo in se poslovimo od prijazne gospo- dinje, ki nam je zaupala nekaj spominov iz svojega življenja. N. Dobljekar Sliki I. Ciani VLOŽIL11200 TON KUMARIC i V mesecu in pol so v tozd Pe- loviaPtuj predelali 1250 ton ku- [naric, toje kar za 100 odstotkov Ekot v lanskem letu. pa tudi «j več, kot so planirali za le- je leto. S predelavo kumaric sopričeU 6. julija in delali tako- rekoč noč in dan. vse dni v tednu razen nedelje, ko je bilo potrebno opraviti vzdrževalna dela na strojih in napravah. Proizvodnja jetekla brez zastojev in brez večjih ležav. če odmislimo težave z em- Nažo, ki je sicer velik problem «e tovrstne industrije pri nas. Zaradi ugodnih vremenskih raz- merje tudi .spravilo kumaric po- itkalo nemoteno, tako so dnevno prejeli 70 do 80 ton kumaric, če- Pfav so uspeli predelati največ 30 ton. Pomembno je tudi povdariti, ••^ so z našega območja prejeli tokrat mnogo več kumaric, kot "inulo leto. od lanskih 30. se je pridelek kumaric na našem ob- "»fju povečal na 165 ton. Minuli teden so že pričeli pre- ^lovati oziroma vlagati papriko, jledile pa bodo ostale vrtnine od eferonov, rdeče pese in tako da- računajo, da IkkIo s predelavo vrtnin končali do marca prihod- nje leto. V tozd Petovia so letos namenili precej pozornosti problemom v Delo za tekočhn trakom zahteva natančiiost zvezi z embalažo. Pravočasno so sklenili ustrezne pogodbe s pro- izvajalci, ki pa postavljajo dolo- čene pogoje. Tako je j)otrebno za stekleno pa tudi pločevinasto embalažo zagotoviti devizna sredstva, teh pa zaradi omejitev pri izvozu hrane ni lahko zagoto- viti. Dogaja se, da ne morejo pravočasno izpolniti dogovorje- nih obveznosti do dobavitelja embalaže, zato pa ta embalažo neha dobavljati. Čeprav so neka- tere delovne organizacije sorodne dejavnosti celo prisiljene prene^ hati s proizvodnjo, je Petoviji za- enkrat še uspelo ta problem reše- vati s pomočjo delovne organiza- cije, pa tudi s pomočjo SOZD Emona. Tako imajo na razpolago količino embalaže, ki bo zado- ščala najmanj za deset dni, ob sprotnih dobavah pa je tudi ne bi smelo primanjkovati. Edina te- žava je v tem. da nimajo vsa- kovrstne embalaže, od najmanj- ših do večjih kozarcev, kot zahte- va tržišče. V tozd Petovia je redno zapo- slenih 140 delavcev, sami seveda ne bi zmogli vsega dela. zato predvsem v sezoni predelave vr- tnin zaposlijo večje število se- zonskih delavcev. Trenutno je zaposlenih kar 130 delavcev za določen čas. V glavnem so iz ptujske občine, nekaj tudi iz Or- moške. Jasno je. da nastanejo tudi s sezonskimi delavci nekatere te- žave, predvsem zaradi tega. ker gre tu za serijsko proizvodnjo, ki zahteva vestno delo vsakega po- sameznika. Poleg predelave "vr- tnin poteka tudi proizvodnja al- koholnih pijač, letos so pričeli že zelo zgodaj tudi s prodajo, tako, da je dela več kot dovolj. jb SREČA V ZELENJU IN CVETJU TRADICIONALNA RAZSTAVA NA MUTI .Šestič zapored je delovna or- ssnizacija Gorenje — Muta pn- razstavo pod imenom ^reča v zelenju in cvetju. Namen ifjave je prikazati kmetijsko j^lanizacijo za intenzivno ob- manjših kmetijskih ^^f^in. Poleg razstave so letos j^Pravili tudi že tradicionalne n Ppffdne prireditve z osrednjo in ^JOolj zanimivo »paradocvetja«, •opravili pa so tudi strokovno predavanje na temo: Intenzivno pridelovanje hrane na manjših kmetijskih površinah in usmerja- nje mladih. Tu so prikazali velike možnosti, ki jih ima naše raz- drobljeno kmetijstvo, predvsem so možnosti v pridelovanju vrtnin, kar tudi na našem območju vse bolj uveljavljamo in povdarjamo kot nujnost. Razstava je bila nadvse zani- miva, tako 7iJ kmetovalce kot slučajne obiskovalce oziroma iz- letnike. Videtije bilo mogoče celo vrsto malih kmetijskih strojev, nekaj že znanih, veliko pa se je bilo mogoče naučiti tudi ob pri- kazih možnosti uporabe teh stro- Iev. Na razstavi so bile parkovne Losilnice, od najmanjših do tistih za košenje večjih površin, mali traktorii. hidravlične nreše. celo- tna oprema za sodoben način pri- reje mleka, vsakovrstno vrtičkar- sko orodje in še bi lahko naštevali. Tudi sam kraj je čudovito urejen, nekaj podobnega je težko najti. Naziv »Sreča v zelenju in cvetju« ie torei kar orimeren. vse skupaj pa res vredno ogleda, če ste letos zamudili priložnost, jo izkonstite prihodnje leto! JB ^'^opre«. Foto: L. Kotar 350 litrska hidravlična stiskalnica v kombinaciji hidravličnega agregata, ročne hidravlične črpalke in sadnega mlina USPELA PRIREDITEV V SPUHLJI Kosa v ženski roki Prizadevni člani gasilskega društva i/. Spuhlje so preteklo nedeljo ob svojem domu pripravili zanimivo tradicionalno prireditev »kosa v ženslu roki«. Tokrat seje na travniku oh gasilskem domu pomerilo v košnji 10 žensk ki jih je po starem običaju pripeljal na kmečkem vozu voznik. Spremljala sta jih gospodar, kije imel za »furtošjačo« zataknjeno »kačjo slino«, pa gospodinja, ki je malico za kosice prinesla v košari na vrhu glave. Kmečke žene so s kosami v rokah pojoč prišle na tekmovalni prostor, si svoje kose še enkrat pošteno nabrusile, počakale na navodila sodnikov in pričele. Kmečke žene so si s kosami v rokah, vesele in nasmejane pojoč priSe na prireditveni prostor. Lahko bi rekli, da so se vse kosice dobro izkazale, kljub temu pa je posebna komisija določila tri najboljše. Pri tem je upoštevala hitrost in kvaliteto košnje. Posebne praktične nagrade in diplome so oreiel: Ro- zalija Mlakar za prvo mesto. Marija Ceh za drugo ter Kristina Erbus za tretjo. Vse ostale so bile po mnenju komisije četrte, tako dobre so bile. Sledil je vseli del, za katerega so poskrbeli člani ansambla Mavrica, domači gasilci pa so pripravili tudi bogat srečolov ter razne speciahtete na žaru. M. Ozmec Lepo je bilo videti kose v ženski roki in orne ženske, ki so JOi hrabrili obiskovalci od blizu in daleč. Letošnja trgatev po 10. septembru za rane sorte Glede na letošnje ugodne vremenske razmere ponekod že razmi- šljajo o trgatvi rizvanca, ranine in drugih ranih vrst grozdja, vinogradniki pa so takorekoč že pripravljeni na spravilo letošnje letine, ki bo kot kaže izredno kvalitetna — tako po kakovosti grozdja kot koHčinsko, podobna kot je bila pred desetimi leti — pravi kmetijski inšpektor pri SO Ptuj Ciril Satej in nadaljuje: »Želim opozoriti, da začetek trgatve še ni določen, tečejo pa vse priprave za izdajo dovoljenja, da bomo v skladu z zakonom o vinu, to nalogo pravočasno opravili. Dovoljenje, sicer malce neprijetno zveni, vei.dar zakon o vinu točno določa, da mora organ, ki je pristojen za kmetijstvo pri skupščini občine določiti z odločbo začetek trgatve in sicer na predlog delovne organizacije in lastnikov vinogradov, ki jih v ko- operacijski proizvodnji zastopajo področne kmetijske zadruge ali druge organizacije kooperacijske proizvodnje v sklopu druge delovne orga- nizacije. Imeti pa je potrebno še priporočilo oziroma strokovno mnenje — v našem primeru Kmetijskega zavoda v Mariboru, s podatkom o ugotovljeni sladkorni stopnji in stopnji kisline v grozdju, kar je tudi osnova za določitev začetka trgatve. Glede na letošnje vreme računam, da bo trgatev nekoliko prej kot prejšnja leta. Za rizvanec, otonel, ranino in druge zelo rane sorte grozdja je bil to 15. september. Tudi letos veliko odstopanj ne bo, če bo vreme še naprej ugodno — morda 10. september. V strokovnih službah se še nismo dogovorili z ustreznimi republi- škimi organi, to bo strojeno v teh dneh. prav tako tudi v zvezi z zahtevami za izdajo ustreznih dovoljenj oziroma odločb. Pripominjam pa, da pred 5. oktobrom ne bo moč začeti s trgatvijo poznih sort grozdja. Glede na situacijo se leto.šnja letina približuje tisti pred desetimi leti, ko je bila kakovostno in količinsko na najvišji ravni. Pri tem pa moramo izvzeti tiste površine in trsje, ki so tako pozebli, da so letos skorajda nerodni. Tako tudi ne bo potrebno nobeno dosladkanje mošta oziroma bo povsem neopravičeno. Imamo torej vse |X)goje. da bomo spravili v kleti mošt s samo naravnimi sladkornimi stopnjami kar pomeni, da bi morali imeti vino brez dodajanja sladkorja. Nekateri sicer že razmišljajo o začetku trgatve ranih sort grozdja kot so rizvanec in ranina. vendar tega brez dovoljenja ne bodo smeli pot Ui. To ve.lja za slehernega vinogradnika, tudi vikendaše. Kazni so zelo stroge in inšpektorji bomo storili vse. da bomo preprečili prerane trgatve, toje pred dovoljenim rokonv Pustimo grozdje, da dobi naravni sladkor s čimer bomo imeli tudi resnično pristno vino.« mS 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 3. september 1981 — TEDNlJ Dober den! Jutri de se na Ptuju začeja no v soboto heja že 12. festival domočih viž. V uredništvi Tednika so mi rekli: »Lujz napiši nam eno pesmico! <( Stopa sen v domočo klet, malo vinčeka spija no van toto pesem rodija: Ptujski festival Poletje z jesenju se ljubi, \' goricah se grozdje mehča, lastovka gnezdo domače zapušča, seli se znova preko morja. V Ptuju pa viže domače zvenijo, polkam in valčkom se petje poda, vriski prešerni jim v ritmu sledijo, zares je pri nas veselje doma. Kaj pa. če dež se med glasbo pomeša? Viža deževna vsem živce zrahlja, misel se stara znova utrne: streha kulturna potrebna bi b 'Ia. Direktor festivala Franc LA ČEN se piše, prejšnji pa Miško GOBEC je bil, priimek ni bistven imaš GOBEC LA ČEN al'sit, pridi prijatelj se v Ptuj veselit! Vas pozdravlja festivalčkov LUJZEK SLAKI BODO IGRALI V JURŠINCIH člani lovske dužine Juršinci so povabili v goste ansambel Lojzeta Slaka s pevci s Praprotna in njihovega humorista. Lovska veselica bo v .soboto 5. septembra s pričetkom od 17. uri pred lovskim domom v Juršincih. Lovci bodo za prijetnejše počutje pribljubljenih Slakov in obiskovalcev prireditve pripravili tudi lovske specialitete. JOS 2iv-žav pred počitniškim domom v Biogradu na moni Počitek v borovem gozdiču na otoku Pašmanu Foto: T. B,^ Foto: T. Bolcar V Biogradu letos 540 otrok v počitniški koloniji Biograd na morju, o njej smo obširneje pisali pred začetkom letošnje sezone, je v šestih izmenah letovalo 540 otrok iz ptujske in ormoške občine, Ormožani pa so organizirali tudi šolo v naravi. Iz osnovnih šol ptujske občine so bile štiri izmene, dve pa iz ormoških šol. V nedeljo se je iz Biograda srečno vrnila še zadnja — šesta izmena v kateri je bilo 78 otrok iz haloškega območja — Cirkulan, Leskovca in Zeiai ici IZ cjorisnice, poleg tega pa še nekaj otrok delavcev boinij^ in Agisa. ^ Kljub številnim težavam z vzdrževanjem doma in organizmi vsakoletnega letovanja lahko zapišemo, daje tudi letos Biograd opravil svoje poslanstvo in v teh poletnih mesecih nudil gostoljubh otrokom tistih staršev med katerimi jih večina sicer ne bi mogla najj! obmorski dopust. XII. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE V PTUJU Nastopil bo tudi vokalni kvintet »Gorenjci" Na drugem večeru XII. festi- vala domače zabavne glasbe v Ptuju, ki ga organizira Radio-Te- dnik Ptuj v sodelovanju z RTV Ljubljana, bo med drugim nasto- pil tudi Vokalni kvintet »Gorenj- ci« iz Naklega pri Kranju s pevko Jelko Cvetezar, z dvema novima skladbama. Kvintet deluje že se- demnajst let in nastopa sirom naše domovine ob različnih priložno- stih. Zadnje čase so člani sodelo- vali na »Koncertih iz naših kra- jev«, po ožji domovini. Sodelujejo tudi z Ansamblom Mihe Dovža- na. s katerim so letos posneli nov album in kaseti, ki sta tik pred izidom. »Gorenjci« bodo letos na Ptujskem festivalu sodelovali že tretjič. Pred tednom sem se prav zaradi tega, pogovoril z njihovim vodjem Valentinom Zelnikom, ki se z glasbo ukvarja že štirideset let. Nam lahko predstavite člane Vokiilnega kvinteta »Gorenjci«? »Člani kvinteta »Gorenjci« smo: Mirko Poličar (I. tenor), Ja- nez Šter (2. tenor). Janko Poličar (I. bas). Stane Novak (2. bas) in jaz Valentjn Zelenik (2. bas).« Kdaj je bil ustanovljen Vokalni kvintet — »Gorenjci<<7 »Vokalni kvintet »Gorenjci« je bil ustanovljen leta 1964. pred- vsem zaradi veselja do lepega petja, saj sprva člani nismo niti vedeli, da bomo dosegli takšen vzpon v pevski karieri. Ustanovi- telj in začetni edejni in duhovni vodja je bil Danilo Bučar, ki je članom kvinteta pokazal smerni- ce ustvarjanja: narodna slovenska pesem kot osnova, šele nato nad- gradnja v umetni pesmi. Javnost nas je z navdušenjem sprejela, saj smo nadomestili kvartet »fantje na vasi«, radio in televizija pa sta naše posnetke z veseljem sprejela v sv(^ vsakdanji program.« »Gorenjce« že vodite od vsega začetka, sedemnajst let. Kakšen je cilj članov kvinteta? »Cilj članov kvintetaje vseskozi "širiti slovensko pevsko "kulturo, jo posredovati ljudem in pokazati vsem, da je slovenska pesem res lepa in izvirna in se jo da s pre- prosto interpretacijo izvajati za slehernega poslušalca. Naša pot sprva ni bila lahka. Veliko ur smo vložili v vaje z namenom, da bi naše petje zvenelo in dobilo svoj prostor v slovenski pevski kulturi. Seveda, trud ni bil zaman. Ja- vnosti smo se v začetku predstavili na javnih radijskih četrtkovih ve- čerih, kjer smo postali redni gos- tje. Po treh letih delovanja (1967) smo gostovali v Celovcu in v Slo- venskem narodnem gledališču zamejskim Slovencem podah pristno domačo pesem. Kvintet je dosegel prvo mesto in zasluzil plaketo, ki nam jo je podelil av- strijski konzul.« Kaj pa sodelovanje z ansam- blom Mihe Dovžana? »V javnih četrtkovih večerih nas je spoznal vodja tega ansam- bla Miha Dovžan. Na njegovo prošnjo smo pričeli študirati to zvrst glasbe — spremljavo s ci- Od leve proti desni: Mirko Poličar, Janez Šter, Janko Poličar, Valentin Zelenik (vodja) in Stane Novak, Foto: Langerholc trami.' Kvintet je z letom 1967 pričel z rednimijavnimi koncerti v sodelovanju ansambla Mihe Do- vžana. Trud je bil poplačan, saj smo s tem sodelovanjem ponesu SVOJO pesem v tujino med sloven- ske izseljence: v Italijo (1972, 1974). v Avstrijo (1968. 1969, 1972. 1973). Sved.sko. ZR Nem- čijo (1-973). Na mladinskem festi- valu v Bolgariji ie kvintet v sode- lovanju Mihe Dovžana zastopaj SR Slovenijo, enako na proslavi 29. novembra 1975 v Domu sin- dikatov v Beogradu, kjer je dobil odlično priznanje. Ob priliki ot- voritve novega mostu čez .Muro (Avstrija—Jugoslavija. 1969), smo nastopih v Radencih, kjer smo bili gostje tovariša Tita in avstrijskega predsednika. Toje bil za nas najlepši trenutek. Počastili smo tudi tovariša Miha Marinka, • takratnega predsednika SR Slo- venije in celotno vodstvo sloven- ske vlade ob praznovanju 70-le- tnice rojstva Miha Marinka v vili Rožnik v Ljubljani, leta 1979 pa počastili dr. Antona Vratušo v mestni hiši v Kranju . . .« Radijski, televizijski nastopi, plo.šče, uspehi? »V radijskih in televizijskih oddajah — nove melodije — novi ansambli je bil kvintet redni gost. Interpretiral je nove pesmi ob spremljavi radijskega orkestra z zelo dobrim uspehom, saj so bile nekatere pesmi z njegovo po- močjo uvrščene na finalna mesta. Pevci smo imeli samostojno ali v sestavi Ansambla Mihe Dovža- na nad 1000 koncertov, posneli smo 18 plošč in pet kaset ter jih ponesli med poslušalce.« Ob njihovem 15-letnem jubile- ju leta 1979. je RTV Ljubljana izdala samostojno ploščo in ka^ seto narodnih in umetnih pesmi »Zabučale gore«. Za požrtvoval- nost in plodno 15-letno pevsko delovanje so prejeli srebrne Gal- lusove značke, ki jih je podelil Republiški zavod "kulturnih or- ganizacij. Pri strokovnem ocenje- vanju RTV Ljubljana »Amaterski zbori pred mikrofbnom« je kvin- tet dosegel v letih 1977, 1978 in 1979 prva mesta. Strokovno glas- beno priznanje je za »Gorenjce« eden največjih darov, saj so s tem dokazali resničnost svoje amater- ske glasbene zmogljivosti in kva- litete.« Kako potekajo priprave na Ptujski festival? »Na tem festivalu smo prvič sodelovali pred leti. lansko leto smo predstavili dve »viži«. v tek-' movalni skupini pesmi. Enako bo tudi letos, z nami bo nastorj Jelka Cvetežar, ob spremto Ansambla »Dobri znanci«.] krovitelistvo nad drugim večen ima RTV Ljubljana, ki nas jen povabila k sodelovanju. Trenui se pripravljamo, da skladbi S | bolje izvedemo in posname« Glasbo za skladbi je prispeti Franc Lepičnik. besedilo pa M rjan Stare, aranžma za kvintett, sem pripravil sam. Pesmi stali in zanimivi, vendar bi lahko b besedilo bolj veselega žanra, vemo, da so Štajerci veseli in gavi Ij udje. Zato gremo z veseB vedno znova mednje, tudi ton in upamo, da ne zadnjič. Festiv, domače zabavne elasbe. ie dobi zamisel, ki se že dvanajst letus pesno potrjuje. Vedno prinesene kaj novega, nove skladbe, n» ansambli, čuti se napredek natei področju. Po tej poti se spom nove Še neznarte ansamble, sfj stave, skupine. Zelja radijcevpi je, da dobijo nove posnetke s predvajanje. Vsak prispeva p svojih možnostih. Zanimanje a to zvrst glasbe je veliko, do takra pa bo festival živel.« In kaj bi za zaključek povedal na splošno o narodno-zabavi glasbi? »Glasba je nujno potrebi človeku, vsakemu je duhova hrana. Pospešeno se nadaljuje! ohranja narodna pesem, razviji domačazbavna^lasba ...—toji .kulturna dediščina naroda.« . Drago PapiJ POČITNIC JE KONEC TUDI ZA MLADE RIBIČE Mnogo učencev z območja Ribiške družine Ptuj je imelo l< počitniške karte za ribolov. Sedaj pa je bilo treba ribiško palico in prt odložiti in vzeti v roke šolsko torbo z učnimi pripomočki. Letos S povsod ob rekah in ribnikih srečevali mlade ribice, vsi so bili enako vC in razigrani, le prijemi so bili različni. Vendar je že tako, tudi v šoli» ocene in uspehi različni. Besedilo in posnetek: K. Zfl Zdrava rekreacija mladih ob vodi Cirkulančani nastopali na paradi kmečkih del in običajev v Gornji Radgoni Tamburaši so skupno z drugimi krajani iz Cirkulan, v nedeljo, 23. avgusta nastopali na veliki paradi ,,Kmečki običaji in navade", ki je bila oruani/irana v okviru mednarodnega kme- liiskovivilskega sejma v Gornji Radgoni. Na paradi so zelo uspešno in na šaljiv način prikazali mlatev po haloško in še druga dela, ki k temu spadajo. Najprej je bilo pokazano, kako se z laijakom (poseben koš) prinese rženo snopje na hrib, otepanie snopja na starem sodu, škopanje in priprava škopov ali zitkov, s katerimi ic potem pokrivač pokrival strehe. Na star način je bila prikazano ščinjanje ali loče- vanje /iia od plev in končno še mletje žita na starih žrmljih. Lepo je bilo pokazano, kako se s stupo pha ali dela iz ječmena, lahko pa tudi Iz aide ka^a. Stara ženica, nad 80 let že ima, je še poka/aia izdelavo slamnjače za kruhovo testo pri peki kruha. Vsem nastopajočim delavcem pa jc gospodarjeva hčerka pridno rezala domač kruh in ponujala vino iz ročke in lesenega piiiriha. /a ra/po!(i/onie pri ttTn delu, ki mnra biti veselo, a vendar dostojanstveno in s spošt"* njem opravljeno, pa je poskrbel tamburaški ^ z ubranimi polkami in mazurkarni. 1^ K vsemu temu je še pripomniti, da so Cirkulančani na tej veliki in uspešni P^^^ kmečkih običajev in navad edini iz p"^' občine, povrh pa še iz Haloz, zato so tu''' veseljem in zadovoljstvom prejeli iiuizrado, kar je zanje še toliko večji uspeh- Kljub kislemu vremenu so bile ulice v Co^ Radgoni polne, nastopajoči pa so bili nagr^J / burnim aplavzom. Jože Vi'!" EDNIK ~ ^- september 1981 DVANAJSTI FESTIVAL - 9 NA FESTIVALU ANSAMBLOV BODO NASTOPILI: Za festival ansamblov, ki bo prvi festivalski večer, v petek 4 septembra, se bodo predstavili naslednji an.sambli: 1. Krvavški kvintet iz Cerkelj 2. Ansambel Vetrovi iz Radeč 3. Ansambel Rudija Ruparja iz Škofje Loke 4. Rogaški instrumentalni kvintet iz Roga.ške Slatine 5. Ansambel Konfekcionarji iz Murske Sobote 6. Ansambel Karavanke iz Lesc 7. Ansambel Oglarji iz Cerkelj 8. Ansambel Gina Tineva iz Murske Sobote 9. Ansambel Slavček iz Novega mesta 10. Ansambel Šik iz Velenja 11. Ansambel Tonija Hervola iz Brežic 12. Ansambel Kraguljček iz Vidma ob Ščavnici 13. Gorenjski kvintet z Bleda 14. Ansambep Bratov Krt iz Strahovice 15. Ansambel Jožeta Škoberneta iz Brestanice 16. Ansambel Jožeta Šeruge iz Vidma pri Ptuju 17. Dobri prijatelji iz Dobove 18. Ansambel Ivice Kalčiča iz Kopra 19. Ansambel Francija Lipičnika iz Zagorja ob Savi 20. Ansambel Mavrica iz Ptuja 21. Mariborski kvintet iz Maribora 22. Ansambel Doreta Kogov.ška iz Dobove pri Ljubljani 23. .Ansambel Vita Muženiča iz Ljubljane 24. Ptujski instrumentalni ansambel iz Ptuja 25. Štajerska kmečka godba iz Ptuja 26. Savinjskih sedem iz^Celja. Vrstni red nastopajočih bo določila strokovna komisija z žrebom. Marjan Rus Pozdrav prijateljem! Spet prijatelji smo zbrani, od vseh koncev smo prišli, da ob letu bi vsem srečo, vsem srečo zdravje voščili. Pesem naša naj nas druži, radost lica naj vedri, naj bo sreča z nami vsepovsod, koder vodi nas življenja dolga pot. Naj voščilo bo le to za nas, le prijatelji za nas! Pesem naša naj nas druži, naj srce bo radostno. naj bo sreča z nami vsepovsod, koder vodi nas življenja dolga pot. Naj zdravica bo le ta za nas, le prijatelji za nas! Nagrade občinstva so prispevali Na festivalu ansamblov nagra- do občinstva za najbolj vedro melodijo v znesku 5000 dinarjev prispeva Delovni kolektiv Ivana Gomilška iz Krčevine pri Ptuju. Na festivalu melodij bodo po- deljene 3 nagrade občinstva: — prvo v znesku 5000 dinarjev prispeva Harmonija iz Maribora. — drugo v znesku 4000dinarjev prispeva Občinski svet ZSS Ptuj — tretjo v znesku 3000 dinarjev prispeva Zavod Radio-Tednik Ptuj Nagrado avtorju za najboljše besedilo v znesku 4000 dinarjev prispeva kulturna skupnost ob- čine Ptuj. s svojimi poslovno-organizacijskimi deli: — na Titovem trgu 5 — na Titovem Trgu 10 — na Srbskem trgu 8 — v Mestni hranilnici, Miklošičeva 5 — na Bregu, Zagrebška cesta 8 — v Kidričevem — v Maj.šperku — v Gorišnici — v Vidmu pri Ptuju — in v Juršincih Pozdravlja obiskovalce dvanajstega festivala iz vseh prireditev v okviru de- vetih Ptujskih kulturnih srečanj! V vseh navedenih enotah lahko občan odpre in realizira hranilno knjižico, opravi vplačila in izplačila po dinarskih in deviznih hranilnih vlogah, vpiše osebni dohodek ali pokojnino, opravi vsa ostala vplačila (davki, takse in druga nakazila), menja valuto in čeke ter dobi vse potrebne informacije v zvezi s stanovanjskimi in potrošniškimi krediti občanov. Kreditna banka Maribor s Poslovno enoto v Ptuju že vsa leta usmerja svoja prizadevania v zbiranie deviznih sredstev občanov, kar dobiva v naši družbeni skupnosti vse večji pomen in je družbeno koristno tako gospodarstvu kot občanu. Z ugodnostmi, kijih prinaša devizno varčevanje, se lahko podrobneje seznanite v vseh organizacijskih delih KBM Poslovne enote Ptuj. V skladu z določili samoupravnega sporazuma o pospeševanju domače zabavne glasbe Slovenije in samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo Zavoda Radio- Tednik Ptuj, ter na podlagi 21. člena pravil festivala domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju in dogovora z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, je upravni odbor festivala sprejel POSLOVNIK XIL FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ '81 Ta poslovnik določa potek festivala, njegov namen in pomen, opredeljen v razpisu z dne 18. decembra, 1980, določa njegove organe, višino in vrsto nagrad, ceno vstopnicam in druga za javnost pomembna določila. Pred pričetkom festivala morajo biti s poslo- vnikom seznanjeni vsi sode ujoči in javnost. I. SPLOŠNA DOLOČILA: l.člen Dvanajsti festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj '81 (v nadaljnjem besedilu? dvanajsti festival) bo 4. in 5. septembra 1981 na Letnem prireditvenem prostoru v Ptuju, Trg svobode, pod pokro- viteljstvom Kreditne banke Maribor in Poslovne enote Ptuj. 2. člen Dvanajsti festival bo razdeljen na dva samostojna dela: 1. Fe- stival ansamblov domače zabavne glasbe, ki bo v petek, 4. septembra 1981 v organizaciji Zavoda Radio-Tednik Ptuj. 2. Festival melodij domače zabavne glasbe, ki bo v soboto. 5. septembra 1981 v organizaciji Radia Ljubljana in glasbenega ure- dništva Radia Ptuj. 3. člen Na festivalu ansamblov domače zabavne glasbe sodelujejo slovenski ansambli domače zabavne glasbe, ki so se prijavili na razpis, izpolnjujejo njegove pogoje in ki jim je strokovna komisija dala soglasje za nastop. Pravice in obveznosti ansamblov in organizatorja festivala so določene s posebno pogodbo. 4. člen Na festivalu melodij domače zabavne glasbe izvajajo melodije orkestri in pevci, kijih določi RTV Ljubljana, izključno melodije, ki so jih v skladu z razpisom poslah avtorji v vokalni in instrumentalni obliki in jih je izbrala strokovna komisija. 5. člen Za celotno organizacijo dvanajstega festivala in njegov nemoten potek v skladu z določili tega poslovnika, so odgovorni: upravni odbor festivala in organizator — delovna skupnost Zavoda Ra- dio-Tednik Ptuj. Za ocenjevanje skladb, njihove izvedbe in besedila ter razvr- stitve ansamblov na kakovostne skupine je odgovorna posebna strokovna komisija. 6. člen Komisijo za oceno glasbe, besedil in kakovosti izvedbe sesta- vljajo: 1. Kajetan ZUPAN, urednik javnih oddaj RTV Ljubljana, predsednik komisije, 2. Irma RAUH, glasbena urednica RTV Ljubljana, 3. Tomaž TOZON, producent kasetne produkcije RTV Ljub- ljana, član komisije, 4. Boris KOVAČIČ, profesor glasbe in komponist, šef trgovine plošč inkaset RTB Beograd v Ljubljani, član komisije. 5. Franc LAČEN, zborovodja, direktor in glavni urednik Ra- dio-Tednik Ptuj. 7. člen Naloge komisije: — preizkusi kakovost in usposobljenost na razpis prijavljenih ansamblov in jim da soglasje za nastop na festivalu; — izmed melodij, kijih pošiljajo na razpis avtorji izbere ustrezne za predvajanje na festivalu melodij; — na festivalu ansamblov spremlja nastop vseh ansamblov in na podlagi ocene skladb in izvedbe, vsak ansambel razporedi v kako- vostno skupino za pxxlelitev značke Orfeja s plaketo): a) zlate, b) srebrne in c) bronaste; — oceni besedila avtorjev vokalnih melodij, izvajanih na fe- stivalu melodij in predlaga najboljše besedilo za nagrado. 8. člen Na dvanajstem festivalu sodeluje Radiotelevizija Ljubljana in TOZD produkcija plošč in kasetna produkcija RTV Liubljana. O medsebojnem sodelovanju je sklenjena posebna pogodba. 9. člen Na dvanajstem festivalu bodo podeljene naslednje nagrade: a) na festivalu ansamblov: nagrada občinstva za najbolj vedro melodijo v znesku 5.000 dinarjev__ b) na festivalu melodij: — prva nagrada občinstva 5.000 dinarjev — druga nagrada občinstva 4.000 dinarjev — tretja nagrada občinstva 3.000 dinarjev. Nagrade prejmejo avtorji melodij. Posebna nagrada strokovne komisije avtorju za najboljše be- sedilo v znesku 4.000 dinarjev. Po odločitvi komisije se ta nagrada lahko razdeh tudi med več avtorjev. 10. člen 11. POTEK DVANAJSTEGA FESTIVALA: Dvanajsti festival začne v petek. 4. septembra 1981 ob 19. uri. Začneta in vodita Vida Vidovič in Marjan Šneberger, ki občinstvu predstavljata nastopajoče ansamble, avtorje melodij, sporočata od- ločitve komisij, vodita nagradna žrebanja in sporočata druga obve- stila za javnost. 11. člen A) FESTIVAL ANSAMBLOV: Festival ansamblov, kije prvi večer dvanajstega festivala, začne v petek, 4. septembra ob 19. uri. Program obsega: — uvod in začetek dvanajstega festivala, — nastop ansamblov domače zabavne glasbe. — vmesna nagradna žrebanja in podelitev nagrad, ki so jih prispevale razne organizacije združenega dela in skupnosti. — poročilo strokovne komisije o razvrstitvi nastopajočih an- samblov na kakovostne skupine za podelitev zlate, srebrne in bro- naste značke Orfeja s plaketo. — poročilo komisije za štetje glasov občinstva, podelitev na- grade občinstva in predstavitev najbolj vedre melodije. 12. člen Vrstni red nastopajočih ansamblov določi strokovna komisija z žrebom in o tem obvesti vodje ansamblov vsaj eno uro pred začetkom festivala. Vsak obiskovalec dvanajstega festivala dobi seznam nastopa- jočih ansamblov, z navedbo skladb in njihovih avtorjev. Seznam služi obiskovalcem kot glasovnica občinstva. Dobitniki nagrad, ki jih z žrebom razdelijo med občinstvo organizacije združenega dela se izkažejo z veljavno vstopnico. 13. člen Vsak ansambel nastopi zdvema skladbama, od teh mora biti ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in na festivalu prvič javno predvajane. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem od slo- venskih narečij. 14. člen Vsak ansambel, ki bo nastopil na festivalu, bo strokovna ko- misija razvrstila v kakovostne skupine za podelitev značke Orfeja s plaketo, ki JO dobi ansambel, vsak član ansambla pa značko, ustrezno razvrstitvi ansambla. 15. člen ZNAČKA ORFEJ S PLAKETO IN NJENE PREDNOSTI: Ansambli, ki bodo na dvanajstem festivalu prejeli zlato značko orfeja s plaketo bodo imeli pravico snemanja na RTV Ljubljana brez predhodne avdicije, organizirano gostovati v drugih republikah in v zamejstvu s priporočilom ZKO Slovenije in pravico sodelovati na trinajstem festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju brez predhodne avdicije. Ansambli, ki bodo prejeli SREBRNO ZNAČKO ORFEJA s plaketo bodo imeli pravico snemanja na RTV Ljubljana, vendar po predhodni avdiciji in pravico sodelovati na trinajstem festivalu do- mače zabavne glasbe v Ptuju brez predhodne avdicije. Ansambli, ki bodo prejeli BRONASTO ZNAČKO ORFEJA s plaketo bodo imeli pravico sodelovati na trinajstem festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju brez predhodne avdicije. Vsak ansambel, ki bo sodeloval na dvanajstem festivalu ima pravico zahtevati od strokovne komisije potrebno strokovno pomoč in dolžnost izpolnjevati napotila strokovne komisije. 16. člen B) FESTIVAL MELODIJ: Festival melodij, kije drugi večer dvanajstega festivala, začne v soboto 5. septembra ob 19. uri. Program obsega: — predstavitev najbolj vedre melodije s festivala ansamblov; — izvedba 20 izbranih melodij, ki so jih poslali avtorji v vokalni in instrumentalni izvedbi; pevce in ansamble določi glasbena re- dakcija Radia Ljubljana; — vmesna nagradna žrebanja in podelitev nagrad, ki so jih prispevale organizacije združenega dela in skupnosti; — izvedba glasovanja občinstva in poročilo komisije za štetje glasov občinstva o izidu glasovanja za podelitev prve. druge in tretje nagrade občinstva; — nastop ansambla Slovenija s povezovalcem programa Vo- lodjo Peerom; — podelitev nagrad avtorjem melodij in ponovitev nagrajenih melodij; — poročilo strokovne komisije o oceni najboljšega besedila, podelitev nagrade in ponovitev vokalne izvedbe nagrajenega bese- dila: —- zaključek enajstega festivala. 17. člen Vrstni red izvedbe izbranih melodij določi glasbena redakcija Radia Ljubljana in pred začetkom festivala seznani z njim komisijo za štetje glasov občinstva, da lahko pripravi glasovnice. Vsak obiskovalec dvanajstega festivala dobi seznam skladb z navedbo njihovih avtorjev. Seznam služi obiskovalcem tudi kot glasovnica občinstva, vendar je veljaven le, če je overjen s štampiljko organizatorja festivala Zavoda Radio-Tednik Ptuj. Dobitniki nagrad, ki jih z žrebom razdelijo med občinstvo organizacije združenega dela in skupnosti se izkažejo z veljavno vstopnico. 18. člen III. TEHNIČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE: Dvanajsti festival je sestavni del redne dejavnosti v okviru radijskega glasbenega programa uredništva Radio-Tednik Ptuj, vendar s samostojnim obračunom prihodkov in odhodkov. 19. člen Dvanajsti festival se financira iz prispevkov temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, iz plačila snemanja festivala Televizije Ljub- ljana, iz lastne gospodarsko propagandne, reklamne in turistično- pospeševalne dejavnosti in iz vstopnine. 20. člen Cena vstopnicam za vsak festival iz 11. in 16. člena tega poslo- vnika je: — sedeži do petnajste vrste 100 dinarjev — ostali sedeži 80 dinarjev — stojišča 50 dinarjev. 21. člen Brezplačen vstop imajo samo neposredno sodelujoči na dva- najstem festivalu, predstavniki tiska, radia in televizije. Vsem tem organizator festivala izda posebne kartone. 22. člen Administrativno-tehnično in finančno-materialno poslovanje dvanajstega festivala opravlja strokovna služba delovne skupnosti Zavoda Radio—Tednik Ptuj. 23. člen Komisijo za štetje glasov občinstva vodi Franc FIDERŠEK, odgovorni urednik Radia in Tednika Ptuj. Ostali člani komisije so: — Anton Brglez. PD Cirkovce — Zvonka Kneževič. članica UO — Franci Golob. RTV Ljubljana — Nevenka Dobljekar — članica UO ' Naloga komisije je: — da pravočasno organizira natis potrebnega števila glasovnic občinstva in jih overi s štampijko Zavoda Radio—Tednik, — da organizira razdelitev glasovnic obiskovalcem in jih zbere po opravljenem glasovanju, — da ugotovi izid glasovanja o nagradah občinstva in pripravi poročilo za občinstvo. Komisija je odgovorna za pravilnost dela, zalo svoje delo, ugotovitve in odločitve beleži v zapisniku, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Glasovnice — uporabljene in neuporabljene, veljavne in neveljavne pa komisija ustrezno deponira. 24. člen Delo strokovne komisije in komisije za štetje glasov občinstva je javno. 25. člen VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE: Ta pravilnik se objavi v festivalski prilogi Tednika št. 34, ki izide 3. septembra 1981 in velja takoj po objavi. Sodelujoči na dvanajstem festivalu prejmejo poslovnik prej. Ptuj. 19. avgusta 1981 Predsednik upravnega odbora festivala DZG Franc TOMANIČ. dipl. oec. 1. r. 10 - DVANAJSTI FESTIVAL 3. september 1981 — TEDNIRJ Oh Mori njive žilo rodijo . . . Foto: I. Ciani Fantje korenjaki Mi smo jantje korenjaki, zdaj k vojakom pojdemo, nageljne smo si pripeli, kar sami v gumbnice. Saj dekleta dan današnja, nič več tega ne počno, le redko je še dekle, ki te navade ve. Res smo jantje korenjaki, kaj bi nam bilo hudo, saj vojne so minile, ki včasih so bile. A te naše vrle punce, v disko klubih se vrte, nam pa manjka prave godbe, da odhodnice done. Zduj smo fantje veseljaki, domače viže pojemo, o may darlin 'draga moja, po naše vrežemo. Pa te naše, drage Micke, nam pritegnejo v en glas, to je res ta prava četa, ki dala jo je vas. Zdaj dekleta jokajo, ker k vojakom fantje pojdejo, solze naj le brišejo, saj čez leto spet se srečamo. Zvesto naj nas čakajo, v srcu nas ohranijo. KRAJINA Z O VE Te velke goušče, Goričko krasijo, gorice lendavske grouzdi punijo. Ob Mori njive, žito rodijo, pa vrouče toplice lidij vračijo. Lepa je naša, prekmurska ravnina. Tebe krasijta šče mer pa tišijna. V tvojem obijmi so srečni lidge, je tvoja manjšina Prekmurja srce. Pa eti šumijta: Ledava, Mora. tvoje potij pelajo v mesta liicka. Gratalo mesto je Sobota velko, pa v tebi živeti je sigdar lipou. Srečaš le eti, svoje stare pajdaše, potij ne zavejo nje v driijge kraje, tisti šče prijdejo k tebi nazaj, tej štiri odišli so od tebe negdaj! Valovi sc pesmi mrmrali Foto: I. Ciani fCDNIK 3. september 1981 DVANAJSTI FESTIVAL - 11 Pod ptujskim gradom glej . . . Foto: A. Bradač VILI GEREČNIK EXPRES ČISTILNICA TALNIH OBLOG Jadranska 6 PTUJ opravlja usluge kvalitet- no, hitro in po ugodni ceni. Naj bo pristan s soncem obsijan . . . Foto: A. Bradač Vladimir Baje Ptujski čarodej Pod ptujskim gradom glej živel je čarodej ki znal je pesmi pel bil ljubljen od deklet in vlekel je svoj meh pil vino kar iz veh kljub temu se zgodi da enkrat konec stri. Nad grobom sredi plev ostal je te napev ki večno nam doni hej bratec pij le pij in njemu zdaj v spomin v deželi ptujskili vin prepeva kdor le zna. Zato zapojmo vsi da lepše nam še bo si vina še nalij in sprazni pa bo šlo na zdravje vseh ljudi na zdravje naj živi saj spet čez leto dni bomo tukaj zbrani vsi. Vlado Maguša Slovenske gorice Slovenske gorice, .so rodni mi kraj. ppelepe vasice, kjer najdeš si raj. Ljudje so kot ptice, ki tukaj žive. med hribčki te lepe. Slovenije. Dežela lepote, ti rodni moj kraj. kdo tukaj ni bil še, povabim ga zdaj. Le pridi spomladi, ko trla cveti, vinograd dišeči, obišči le dni. Klopptec naznanja, jesenski že čas, ko sladkega grozdja, dovolj za vse nas. Veselja ne zmanjka, nam tukaj vse dni, ne sladkega grozdja, ki s trt se smeji! Dežela lepote, ti rodni moj kraj, kdo tukaj ni bil še. povabim ga zdaj. Le pridi jeseni, mošt vre v kleti, Martina slavili, čast velika je. Le pridi sponiladi Foto: I. Ciani 12 - DVANAJSTI FESTIVAL 3. september 1981 — TEDNIK ANTON LAH STROJNO KLJUČAVNIČAR- STVO Cesta Kurirjev NOV 21 tel. 771 247 62250 PTUJ Pozdravlja udeležence festivala ter se priporoča s svojimi uslugami! SPLOŠNO KLJUČAVNiČARSTVO IN DEKOR FRANC MUZEK Vespazianova 1 telefon: (062) 771-263 Pozdravlja vse nastopajoče ansamble v Ptuju IN SE PRIPOROČA Z USLUGAMI! DELOVNI KOLEKTIV IVANA GOMILŠKA SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO Krčevina 18 pri Ptuju se priporoča s svojimi kvalitetnimi deli: — struženje — rezkanje — izdelava zobnikov — zunanje in notranje brušenje — in vseh vrst reduktorjev Izvajalcem in obiskovalcem DVANAJ- STEGA FESTIVALA DOMAČE ZABAV- NE GLASBE SLOVENIJE V PTUJU prisrčen pozdrav in veliko umetniškega užitka ob poslušanju domačih melodij! Maks Černezel Sp. Hajdina 1 Vošnjakova ul. 3, PTUJ telefon 062 771 660 SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO Opravlja vsa slikarsko pleskarska dela in plastične omete na fasadah z vsemi jubonil plastičnimi barvami. S KVALITETNIMI USLUGAMI SE PRI- POROČA! Strašilo med hrajdami Ivan Sivec Cipkarica Nekdaj brlivka je \ kamri tlela, v krogu dekleta so skup sedela, vsaka urne roke je imela, čipke so delale pod večer. Foto: I. Ciani Zdavnaj odšli so že stari časi, mnogo drugačna je noč na vasi, pesem ne sliši se več med fanti, okno zvečer dekle si zapre. Malokatera še čipke dela. raje sedaj dekle kje poseda, babica stara le ni brez dela. čipke drži v rokah noč in dan. Rejr.Jaz pa poznam dekle čipke še delati sama zna. nežne roke. ona kol svila ima. polne so nežnosti polne neskončnih vsak dan želja, njene dlani delajo svet iz sanj. NAŠ ŠTEFAN GA PIJE Naš Štefan ga pije, oh kaj ga spel drži, srebrno poroko mogoče on slavi? So rekli, da včasih ga žena razjezi. To vsakdo verjame, pa vendar ne slavi. Smo skupaj se zbrali, da bipretuhtali, kaj moglo bi bili, da on se veseli, zato.smo sklenili, da še najboljše bo, če gremo pogledal, kaj je v resnici blo. Poglej ga no zlomka. kako se mu mudi. S Štefanom vina nasproti nam hiti. In ženska v.sa srečna za roko ga drži. Tak torej mu ona življenja ne greni. Nato smo spoznali in se nasmehnili, saj danes v.seh Štefanov praznik se slavi. Zalo pa nazdravje izpijmo ga še mi. Naj Stejan naš dolgo med nami še živi. Asta Malavašič Vinska Na hribčku sonce se zbudi in trtice objame veselo z žarki zaiskri obsije vinske hrame. Le rasti, rasli trtica, nabiraj si moči. le loči. loči v grozde sok nam za jesenske dni. Ko se v vinograd mrak spusti je trtica zaspana, le v vetru z listi še šumi. ko z grozdi je obdana. Le sanjaj, sanjaj trtica in grozdje naj zori. jeseni v vince sladko se tvoj sok nam spremeni. Oktobra grozdje dozori, prijatelji so zbrani, s trgatvijo se nam mudi, že so odprti hrami. V kadeh je grozdje, sodi pa pripravljeni sloje, vesele pesmi v zidanicah v večerni mrak zvene. Mi pa prijatelji sedaj kupice natočimo na zdravje vseh zdaj trčimo in se poveselimo. Saj v zimi vince grelo bo premražene kosti, a trla .se spočila bo spel za pomladne dni. Ivan Sivec Postoj za hip, užij trenutek Postaj za hip. užij trenutek, le kam tako se ti mudi. življenje leče brez vrnitve, ničesar se ne ponovi. Vsak dan stojiš na bregu reke, v valove modre zreš plašno, morda se niti ne zavedaš, da nikdar se ne vrnejo. Lžijmo skupaj vsak trenutek lep. življenje je lahko kol mavrica, svetal balon je naš okrogli svet, na njem poišči sreče si zaklad. Užijmo skupaj vsak trenutek lep' le kdo sameval bi na lihem sam, življenje šteje pač premalo let, da ne bi izkoristil vsak lep dan. Postoj za hip. užij trenutek, podaj roko prijatelju, nasmeh na licu ti odkriva, da dal laka največ si mu. Najlepše ure so v družbi, ko kje s prijatelji posediš, ko žvenkeiajo polne čase, ko srečo z drugim si deliŠ. štefan jurančič' birografika krempljsva 8 ptuj fotografira vse vrste dokumentov, kolektive obvešča, da razmnožuje samoupravne sporazume in druge samoupravne akte. za naročila se priporoča, vsem obiskovalcem pa želi mnogo glasbenega užitka. fotograf STANKO KOSI trg mdb 3 ptuj dober posnetek, kvalitetna fotografija! SE PRIPOROČA ZA OBISK IN POZDRAVUA VSE OBISKOVALCE XII. FESTIVALA DZG '811 ključavničarstvo ALOJZ FORSTNERIČ Cankarjeva 7 PTUJ izdeluje ključe in štedilnike iz nerjavečega jekla. za naroČila se ppiporoCa! TEDNIK — 3. september 1981 KULTURA IIM IZOBRAŽEVANJE - 13 IVfarstkdo se z nofrtalgijo spominja časov, ko so se sosedje ob zimskih večerih zbrali, zapeii in zaplesali, pa še kakšno koristno delo so mimo- grede opravili... ... če se niso preveč zamotili z igrami. BOGATO LJUDSKO IZROČILO Ne samo v Cirkovcah, tudi v drugih krajih ptujske občine je še mnogo ljudi, ki pojejo ljudske pesmi iz davnih časov, ki igrajo pesmi na skoraj že pozabljene instrumente. Ptujska občina se lahko pohvali z množico prireditev, ki zagotavljajo, da ljudsko izročilo ne bo zatonilo v pozabo. Letos so takšno prireditev pripravili tudi v Cirkovcah, kjer so se ob 50. mbileju tamkajšnje folklorne skupine Vinko Korže srečali hudski pevci in godci. Precej starin pesmi so zapeli in zaigrali. obudili spomin na nekdanje običaje, ki so spremljali našega kmečkega človeka na vsakdanjih poten. Danes žive te pesmi in običaji le še v srcih ljudi. In ti jih — zvesti izročilu — prenašajo na mladi rod. Kajti, med pevci, ki so nastopili v Cirkovcah, niso bili samo stari, precej mladih je bilo in tega smo lahko še posebej veseli. Zaninriivo pa je tudi, da so pevice in pevci z besedili posegli tudi v današnji čas. Kar precej »modernih« besedil je bilo slišati, ki so se na prav posrečen način »ponorčevala« iz današnjih časov. Torej se ob starem ljudskem izročilu rojeva novo, današn- je, sodobno, ki bo našim zanamcem na svojstven način ohranilo naše navade. Kot je povedal eden od organizatorjev srečanja ljudskih pevcev in godcev Milan Munda, si bodo v Cirkovcih odslej bolj prizadevali za ohranjanje ljudskega izročila. To nalogo bodo uresničevali v prosvetnem društvu m po svojih najboljših močeh posku- šali izbrskati vse, karje skrito v spominu ljudi. Tekst N. Dobljekar Sliki B. Jurtela. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (36) Le zakaj bi po domače! K svojemu dopisu z dne Zi. 5. t. 1. Vam pQŠiljam izrezek pisemske glave nekdanjega jdravilijča Caieške Toplice, Čatež oh Savi, ki se sedaj imenuje Terme Čatež, Čatež ob Savi in so del Emona hotelov o. o. Ljubljana. Prilagam tudi izrezek iz cenika HOTEL TERME, ker za novi hotel očitno niso našli slovenskega imena. (Za zgled bi Jim lahko bile Dolenjske Toplice, kjer imajo Kopališki dom in Zdraviliški dom!) Prepričan sem, da bodo nekoč Slovenci spet govorili pravilno slovenšči- no: Da bi jo le! Jezikovno razsodišče je že večkrat obsodilo zapostavljanje sloven- skih izrazov, oblik in pisave pri poimenovanju naših stvari, pa naj bodo podjetja, ustanove, njihovi deli ali izdelki ipd. Zato se seveda pridružujemo V^ši graji tega, kar počno Emona hoteli (tako se sami imenujejo) na Čatežu. Predstavljamo si, da je tistim, ki so v okviru Emone pokopali Čateške Tophce, slovenščina veliko premalo imenit- na, da bi smela služiti temu podjetju. Torej so pogledali k imenitnejšim jezikom in rodile so se TERME, ki pomenijo sicer natančno isto, imajo pa predvsem to »prednost«, da jih bolje razumejo tujci kot pa Slovenci m drugi Jugoslovani. Vendar menimo, da tudi tuji ptiči ne bodo sedaH na te imenske limanice, ampak da neprimerno več dajo na tisto, kar v takih ustanovah dobijo za svoj trdni denar. Ker nas odgovorni (beri;, odločujoči, ne bodo slišali, se pač ne bodo vrnili k staremu imenu (Čateške Toplice in nato: Stari ali Domači hotel. Gostinski dom aH Zdravje, Kopalni dom, Topliška vas. Keglji- šče itd.). Tako nam ne preostane nič drugega kot da proti takim poime- novanjem protestiramo, pa obenem nvalimo podobne ustanove, dokler ostajajo pri domačih toplicah in slatinah. Razsodišče vabi vse, ki lim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezile naj bo naša skupna skrb! Žohar razstavlja v Trebnjem Ptujčani, kj pogosto obiskujejo likovne razstave, poznajo naivnega slikarja Borisa Zoharja, svojega rojaka. V rodnem me.stu seje predstavil na treh samostojnih razstavah, sodeloval j)a je tudi na več kot desetih skupinskih v Sloveniji in sosednji Hrvatski. Tokrat razstavlja svoja dela v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov — ob prazniku te občine. Kot je v katalog zapisal Nebojša Tomaševič, »slikarstvo tega mladega, nadarjenega človeka s posebnim likovnim izražanjem bogan že plodno slovensko naivno slikarstvo.« Razstav.^ bo v Trebnjem odprta od 4. do 20. septembra, pričakovati pa je, da bo Žohar pripravil samostojno razstavo tudi v Ptuju. N, Dobljekar IZ MOZEJSKE FOTOTEKE Koruznjak je ena manjših stavb v sklopu gospodarskih po- slopij. Skoraj vedno je postavljen na dvoriščih naših kmečkih hiš. Uporablja se za skladiščenje in sušenje koruze. Ta ozka, dolga stavba se je razvila precej pozno, šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. V začetku je bil koruznjak pleten iz šibja in prekrit s slamo. Novejše oblike so izdelane iz letev in prekrite z opeko. Letve je že marsikje zamenjala žičnata ograja, pojavljajo pa se tudi betonske konstrukcije. Na terenu lahko vidimo še vse oblike koruznjaka, ki se pogosto med sabo prepletajo. Slamo zamenjuje opeka, letve izpodrivajo pletenino. Najstarejša in prav gotovo najbolj skladna ter najlepša oblika koruz-. njaka, spletenega iz šibja in prekritega s slamo, pa vse bolj izginja s1 kmečkih dvorišč. Smiljana Petr-Marčec Koruznjak s Ptujskega polja — številka fototeke: 165 Pri Veliki Nedelji vedno manj kinoobiskovalcev Pred časom sem že razmišljal o tej problemati- ki, namreč o tem, kdo je zakuhal tako situacijo, da v nekaj zadnjih letih močno pada število občinstva v kino dvorani pri Veliki Nedelji. Medtem ko sem v tistem razmišljanju skušal poiskati vzrok, sem prišel do ugotovitve, da se ljudje najraje zatekajo v oslarije in si tam iščejo zadovoljstvo. Mladina si je poiskala pol, ki jih vodi predvsem do disco kluba, nemalokrat pa tu- di do televizije, kjer jih predvsem zanimajo športni dogodki in podobno. Danes je torej mnogo razmišljanja o televiziji kot nekakšnemu krivcu za prazne kinematogra- fe. Nekatere statistike namreč pravijo, da na primer serijski film zadrži gledalce tudi take, ki so bili redni obiskovalci kina pred TV zasloni. Dalje ta statistika ugotavlja za vsa področja, ki ga pokriva TV studio, da je v eni sami nedelji na televiziji mogoče videti precej filmov, ki pritegnejo ljudi, da raje ostanejo doma pred svo- jimi TV ekrani, čeprav filmi niso tako kvalitetni kot v kinu. Sklep, ki ga vidimo v tem in ki ga vidi tudi statistika je tak, da so ljudje, ki sledijo filmom na televiziji, bolj navdušeni zato marsikoga zadržijo doma. Če torej pridejo tedensko trije filmi v domačo hišo, potem ni več potrebe, da bi človek šel vsaj enkrat na leden v kino. Po tem razmišljanju je torej televizija, ne sa- mo s svojim filmskim temveč tudi z ostalim programom močno vplivna in vnaša v število obiskovalcev kina temeljite spremembe. Televizija sicer prevzema del odgovornosti pri zmanjševanju števila obiskovalcev kina, ne more pa je prevzeti v celoti. TV spored je torej v svo- jem celotnem smislu možni povzročitelj padanja števila obiskovalcev — kinematografov, to pa navsezadnje ne pomeni, da se je treba s kakršni- mi koli pobudami premakniti tudi v kinema- tografskih podjetjih ali pa pri filmskem skladu, ki je, če lahko rečem, vedno prazen. To delno zato, ker ni nikoli toliko obiskovalcev, da bi s sredstvi iz vstopnine pokrili amortizacijo kino- projektorja, ali vsaj prevoz filma iz oddaljenega kraja, na primer iz Ormoža. Res je, da na eni strani iščemo krivca, ki ga tako ali drugače ne bomo našli, krivi smo torej vsi, vendar ne vsi enako. Viktor Rajh dr. ivan stopar na ptujisU^^ ohmoč^ (12. nadaljevanje) ] Tudi poznejše omembe gradu so le sporadične. V deželnoknežjem: urbarju Otokarja II. Češkega iz o. 1260 beremo, da je kastelnina za^ ptujski grad — pro custodia caslri — znašala 200 mark. Iz o. 1280 so' ohranjeni dokumenti, ki govore o dolžnostih gospodov. Ti so imeli. skrbništvo nad ptujskim gradom in obenem obveznost, da zvesto vamjejo j nadškofa in njegove ljudi v mestu in izven njega, da mu na zahtevo! odprejo grad, se sprijaznijo, da ima tu svojo kaščo in da so z gradu nel vojskujejo ne zoper deželnega gospoda ne zoper sosede. Nadškof jim zato' dovoljuje, da na gradu prebivajo, in da posedujejo dvanajst dvorcev na grajskem hribu za nastanitev njihovih ljudi, obenem pa mitnino po starem običaju. Tu formulirana izročila so bila pozneje fiksirana v znamenitem ptujskem mestnem statutu iz 1376. Približno istočasno se v anonimni avstrijski Rimani kroniki v zvezi s posestnimi razprtijami med Salzburžani in Ogri omenjata dva ptujska gradova, kar po.sredno spominja na omembo malega gradu iz o. 1235: beide burg und stet. 1428 je Friderik Ptujski sklenil nasledslveno pogodbo z Johan- nesom Schaunberškim zaslrah svojih salzburških fevdov, hiše in gradu Ptuj ter posesti pod hišo in v mestu Ptuju, 1433 pa naštevata ptujska graščaka Hartnid in Friderik salzburške fevde v Ptuju, grad, grajski stolp in vse, karje na grajski gorici, ter 12 stražarskih posesti (pač že o. 1280 omenjenih domcev) okoli nje. Dvoje od teh stražarskih domov je stalo pozneje ,,na kamnu" — Item auf dem Stain suni due desolate . . . Stali naj bi potemtakem na vzhodni ravnici, kar potrjuje tudi dominikanski zapisnik iz 1443, ki govori o hiši na ptujskogorskem grebenu nad stop- nicami. ' Zadnjo srednjeveško omembo ptujskega gradu, ki izvira iz 1487, najdemo v popolnem dnevniku Paola Santonina, spremljevalca Oglejskega vizitatorja. Grad je tu označen kol trden in nepremagljiv. Grof Johann pl. Schaunberg, ki je kot gradnik nasledil ptujske gospode, se je za primemo odškodnino že 1445 odpovedal kasielanstvu. Salzburški oskrbniki so se poslej na gradu naglo menjavali. 1479 so se gospoščine kot salzburški zavezniki zoper cesarja polastili Ogri. 1490 jo je spet prevzel cesar Maksimilian. ki jo je 1511 zastavil nadškofu. 1555 je grad spet v deželnoknežjih rokah in že naslednje leto so ga pričeli temeljito obnavljati. Takrat so med drugim porušili tudi ,, Visoki stolp". Med mojstri, ki so pri teh delih sodelovali, se omenja Franeesco Theobaldi, Paumaister in Steyer, ki je 1564 dobil honorar za stavbne stroške v Radgoni. Ptuju in Mariboru. Ko je Theobaldi 1569 umrl, mu je na položaju superintendanta slovenske in hrvaške meje sledil italijanski arhitekt Baldassare Peruzzi. Njegovo delo na ptujskem gradu je izpričano s skico, s katero je arhitekt predlagal spremembo dostopa na ptujski grad, predvsem pa s portalom, ki drži na notranje dvorišče in je še vedno ohranjen; spremenjen je le toliko da so ga 1657 opremili z grbom rodovine Leslie. O renesančnih prezidavah na gradu so ohranjena tudi druga poročila. Med njimi vzbudi pozornost zapoved nadvojvode Karla Ptujskega dohodkovnemu upravitelju (Rentmeister) Andreju Darnerju, naj ne skrbi le za pozidavo ječe za knežjega ujetnika, nekega age, ampak naj tudi tam, kjer se grajski hrib ruši, pozida oporni zid, ain Ver- sicherungmavvr auffiihren solle. Deželni knez, ki je bil nenehno v denarnih škripcih, je pozneje dolga leta dajal ptujski grad v zakup, dokler ga ni 1622 prodal Eggenbergom. Prek sorodstvenih vezi je nato 1634 prišel v posest Tannhausenskih, zadnji potomec te rodovine, jezuit Ignac, pa ga je 1642 podaril svojemu redu. Ko se je red znašel v denarnih težavah, je grad 1656 prodal generalu VValtherju Leslie, baronu pl. Balquhane, Škotu po rodu, za 62.000 fi. Leslie, ki je obogatel za časa tridesetletne vojne, je grad temeljito prezidal. Njegovi potomci so ga posedovali do 1802. Takrat je prišel v posest njihovih sorodnikov Dietrichsteinov, ki so ga posedovali do 1864. Po raznih dednih zapletih ga je 1873 za 147.100 fl. kupila ovdovela Ptuj z gradom na upodobitvi s konra 17. stoletja grofica Terezija pl. Herberstein, prvorojenka poslednjega kneza Dietrichsteinskega. V posesti rodovine Herberstein je grad ostal do konca zadnje vojne. Zdaj je v njem kulturnozgodovinska zbirka Pokrajinskega muzeja Ptuj. Kompleks stavb in fortifikacijskih objektov, ki jih imenujemo ptujski grad, je razvrščen po grebenu griča, ki je na južni, mestni strani, strmo odsekan, na severu pa se položno spušča v ravnico. Z obeh strani drži tudi pot do gradu — na jugu pešpot, na severu vozna cesta. Že na prvi pogled se pokaže, da je grad sestavljen iz dveh sorazmerno samostojnih enot, grajskega jedra na kopcu sredi grebena in razsežnega predgradja na zahodu. Osrednja stavba v grajskem jedru je mogočen', dvonadstropen, podkvasto izoblikovan palas, ki je na notranji, dvoriščni strani kjer je tudi cisterna, opremljen z renesančnimi arkadnimi hodniki. Na vzhodni strani ga zapira visok renesančni obrambni zid, ki se konča šele pri notranjem vhodu z znamenitim Peruzzijevim portalom. Vzhodno od jedra se razteza ozko, obzidano dvorišče z nizkim, a zelo razpotegnjenim gospodarskim poslopjem, ki se na koncu na skrajni vzhodni točki, sklene s stražnim stolpom. Južno od grajskega jedra je skupina stavb, postavljenih znotraj obzidja tik za Karlovimi vrati, skozi katera pripelje južna pot na grad. V grajskem jedru, zlasti v palasu, je ohranjena vrsta arhitekturnih prvin, ki pričajo o večstoletni kontinuiteti stavbe. Najstarejši'je po doslej znanih elementih jugovzhodni trakt palasa. Gre za veliko podolgovato stavbo pravokotnega tlorisa z renesančno stebriščno dvorano v pritličju; na njeni južni fasadi se izpod ometa kaže niz polkrožno sklenjenih, a pozneje zazidanih romanskih oken s klesanimi okviri, ki jih lahko datiramo še v 12. stoletje, verjetno v čas Konradovih prazidov. Kaže, da gre za prvotni romanski palacij. Osrednji del palasa izvira iz gotske dobe, vendar pa je natančnejša opredelitev časa, ko so ga pozidali, zaenkrat tvegana. Palas je.v pritličju obokan. V njegovem vzhodnem traktu počivajo oboki na slopu in stebrih, ki izvirajo iz poznogotske dobe, a so bržčas sekundarni (pritličja naših srednjeveških gradov, ki so rabila za kleti, so bila prvotno opremljena z lesenimi stropi, ki so bili po potrebi oprti z lesenimi stebri). V palasu naletimo tudi na dvoje gotskih polžastih stopnic, katerih severne drže prav do podstrešja in tako dokazujejo, da je palas že v gotski dobi segal do višine dveh nadstropij. V prvem nadstropju je mimo lega ohranjen šilastoločen kamniten portal brez posnetih robov, ki utegne biti zelo zgoden, sicer pa je današnja podoba nadstropij rezultat prezidav, ki jih je grad doživel za časa Leslijeve obnove. Iz tega časa izvirajo tudi zgodnjebaročno oblikovana okna na njegovih zunanjih fasadah. Najmlajši del današnjega palasa je njegov severozahodni del s kapelo. Ta del so prizidali h gotskemu palaciju šele v Leslijevem času (opečna zidava), vendar pa naletimo v njegovih kletnih prostorih na starejše, bržčas romanske, a žal le fragmentarno ohranjene substrukcije. Nadaljevanje prihodnjič 14 - NAŠI DOPISNIKI 3. september 1981 TEDNIK Idu dani Prva dekada i udarni rtzultati sv, iza nas. Prethode nam novi radnj dani, nove trase, nove radne pob- jede. Prvi dani, oni najteži, polako se zaboravljaju i u nama ostaju sa- mo lepe uspomene. Uspomene v©, zane uz nove prijatelje, uspomene vezane uz doživljaje na trasi, uspomene vezane uz Ijubav na prvi pogled. Sve se to polako biljdU u dnevnicima pojedinih devojaka, jer svaka od njih želi zabilježiti te susrete i poglede, prvi stisak ruke, prve poljubce. . . A Sta če tek biti na rastanku? normalno, suze, obečanja, da če se pisati duga pisma. . . Ali zaSto pi. sati o toj nostalgiji budučnosti kad je sasvim normalno, da je svaki rastanak težak. Tako je preostalo joS svega desetak dana no bit Ce j oš novih susreta, novih prijatelj, stva, bit če joS. . . No prepustimo sve vremenu, pre- pustimo sve minutama, prepusti- mo se uživanju. Božič Ljiljana Stari brigadirji Prav gotovo se je sedaj že vsak brigadir sprijaznil tudi z bolj sen- čnimi platmi brigadirskega življen- ja, ki pa so postranskega pomena. Kot naprimer s hrano, ki ni za vse najboljša, potem z žulji, ki se Sc pojavijo, pa tudi kakšna dobra ve- za se razdere, saj je priložnosti do- volj. Za nekatere je dež prava ,,zgoda" katero je treba dodatno zaliti Če pa je na terenu suho, se tudi tam malo popije, potem pa v naselju nastajajo stenčani, ki so ocenjeni z zelo uspeSno. Skratka, da se živeti, tako, da ni dolgčas. Na krožke, sestanke ter razne dru- ge obveznosti (tudi privatne) smo se že navadili, tako da nam bo še žal, ko jih ne bo več. Samo Se en teden in pričelo se bo drugačno življenje. Težko bom odhajala, to vem že sedaj, toda vsaki stvari je enkrat konec. Sicer pa malo bolj veselo! Se vedno sem v brigadi, še nekaj lepih večerov bomo pripra- vili, še se bomo vozili v vrtec, kjer me vsak dan pozdravijo sveži otro- ški obrazki, polni dobre volje. M. R. Srečo moja meni namenjena 7.ora rudi. brigada »Edvard Kardelj« se budi Slovenske gorice zovu, u još jednu pobedu novu. Fisko prvi stiže, brigadire diže, a ojjadna mali, moram ustajati. Onda nas još onako snene na gimnasliku pokrene, ocene nam lose deli i s nama se samo ceni... Spremanje soba muka je lo prava, kad Mile pregleda zaboli te glava. Šlo če irake i kasete, kad nam Senke priče plete, a prestane kad mu dodje muka, pošlo se lo relko dešava njemu, zarazio jadnik brigada celu. Muzičare nemamo ali bolje za nas jer posle ne moramo instrumente da im spremamo. Komandirima cele česlo neslo smela. Smelaju im brale i silnice svake, elegantno se rmsmeie i požarsivo odmahreše. Komisije imajo puno muka, nije ni čudo jer je prava zbrka, S jednog kursa na drugi treba iči ujulro u zbor moraš prvi sliči. Našem Ujkije problem budjenja i trasa kad kanale vidi njemu se sve zalalasa. Nogomet, odbojka i te druge cake, lo su ta prave stvari za nas veseljake. Šlo se rada tiče lo nam para nema jer kad s lož. i rodimo, sve pod nama seva Naš komandam Rajko, lo je lola pravi, samo na naš račun on viceve pravi. Šlo se tiče jela, lu problema nema. Konzerve nam serviraju i umeslo džema. 7x1 danas bi bilo dosta rime. hajmo brigadiri Slovenske gorice zovu u pobede nove. mi BRIGRDIRJI PRVO BRIGADIRSKO LETO Medu brigadirima sam, kako to oni kažu svojim jezikom, jednu dekadu, naravno udarnu, a pošto sam prvi put na radnoj akciji veoma mi se dopao brigadir- ski život, rad u ranim jutarnjim časovima, koji i nije tako težak kako sam mislila, onda poslepodnevne aktivnosti, a uveče bogati kulturni program. Sada sam tek saznala da je akcija velika Skola živo- ta u kojoj čovek toliko toga nauči, šta če poneti sa so- bom, preneti na druge. Sada sam tek saznala, da je akcija velika škola života, u kojoj se radaju novi ljudi, koji su sutra spremni da preuzmu bilo koji zadatak koji če doprineti boljem razvoju našeg socijalističkog društva. Ovde sam tek osetila, da akcija gradi jednog potpuno novog čoveka, kakav sam postala i ja. Nauči- la sam mnogo, da drugarstvo živi večno, da ljudi vole slobodno iskreno, bez stida, da ne postoje tajne i granice medu mladima željnih života i znanja. Poneču jedno veliko iskustvo, koje če me uvek pratiti i pomoči da savladam sve teškoče in probleme, da se spremno, bez straha prepustim neizvesnom ži- votnom vrtlogu, jer se osečam dovoljno jaka. Poneču mnogo dragih uspomena, sretnih nasmejanih likova, mnogo toga ?to se rečima ne može red, iskazati, što se može samo osetiti, previse toga što če ostati duboko u mojoj svesti, u meni čega ču se večito sečati. Sto ču zauvek sakriti od zaborava. Stoga lopato tvoji žuljevi me više ne peku, sledeče moje leto je ponovo brigadirsko. Mica Obisk karavle Jožice Flander v nedeljo smo, kot je pri nas bilo neobičajno, ob naši budnici veselo poskakale s postelj. Seveda smo imele razlog za to: obisk vojakov na karavli. Povod je bil seveda praznik graničarjev in Polona, Liljana in jaz smo se veselile tega obiska. Naše navdušenje je Sc raslo, ko se je vseh 15 brigadirjev zbasalo v vojaški džip in nestrpno čakalo na start. Pa smo ga le dočaka- li. Pomahali smo še ubogim brigadirjem, ki so jih čakali sestanki in se odmajali po cesti. Joj, kako je bi- lo prima. A samo, ko smo se peljali po asfaltirani cesti. Ob koncu naše poti nas je čakalo neprijetno pre- senečenje, namreč, slaba prašna cesta. Le malo jc manjkalo, da se nismo zadušili v povsem zaprtem džipu. Končno smo le ugledali karavlo. Vojaki so nas prisrčno pričakali in urice z njimi so hitro potekale. Komandir jim je v naši navzočnosti podelil priznanja in značke, ter jim čestital ob njihovem prazniku. Dekleta smo se z vojaki pomerila v odbojki in častno priznale, da so oni boljši. Po razvedrilu smo se vsi zbrali pred spominsko ploščo Jožice Flander in pred- stavniki občine so pred njo položili venec. Čestitali so vojakom ob prazniku. Ko je bilo slovesnosti konec smo bili povabljeni na kosilo. Jedli smo seveda vojaški pasulj in moram, priznati — bil je okusen. Ob dobri pijači smo se tudi sproščeno pogovorili in kaj kmalu je prišel čas odhoda. Slovo je bilo prisrčno in "ojaki so izrazili željo, da se še srečamo. Po mučni vožnji nazaj smo le prispeli v naselje in ekonom nas je hitro od- peljal v kopališče, kjer so se naši plavalci in neplavalci že veselo namakali v vodi. Tudi me smo kar najhitreje skočile v baz^n in se ohladile po tem prijetnem in napornem dnevu, ki bo vsem ostal v lepem spominu. B. M. Obisk iz Čakovca v petek so nas obiskali bri^dirji iz Čakovca. Takoj ko so prispeli, se je tdovadnica v OS napolnila. CakovSki in naši brigadirji so že pred tek- mo začeli navijati za ..crvene" in za „plave". Navijači pravih so bili glasnejši in tudi njihova ekipa je zmagala. So se pa zato naši košarkaši bolje odrezali. Bik) je živo, vzpodbud ni manjkalo. Nekoliko smo se porazgovorili z brigadirji iz čakovca, potem pa so le ti morali že oditi, da bi se pravočasno vrnili. Takšna srečanja se .mi zdijo v redu, saj si povedo kako je pri enih in drugtih urejeno to in ono ter ugotovijo kaj zna kdo boljše ali slabše. S. s. BRIGADIRSKO PISMO Zdravo srculence Več dugo naša pisma nisu preletala prostranstva koja nas dele, nisu tekle slatke reči, koje mi bude osmeh na licu, radost u suznom oku. Nišam te zaboravila, nišam te izneverila, za mene postojiš samo ti, koji uvek živi u mojim mislima i niko te iz njih ne može potisnuti. Pisao si da sporo prolaze tvoji brigadirski dani, trenuci provedeni bez mene. Pisao si da su noči na Palisteru previse hladne, duge, bez sna, da sam ti potrebna, da me ŽeliS kraj sebe i samo za sebe, da ne teliš da me deliš s nekim drugim. A shiiiS li u streževskom sumraku koliko te trebam, koliko mi nedostaješ, koliko mi značiš? Ja sam brigadir, kao i ti. Radim na trasi, kopam kanale, pomažem drugovima, smejem se njihovim i svojim šalama, radujem se rumenom sunčevom izlasku, blesku novog dolazečeg dana, prijatnom slovenačkom sutonu, radujem se svemu, a najviše tebi, jer češ uskoro doči, nežno me zagrHti, strašno poljubiti, iMiviti na grudi, blago pomilovati po kosi. Očekujem te u svitanju, kada se život budi, i u sumraku, kada on gasne, jer sam tako usamljena, a samoča uvek boli, nagoni suze, lomi svako nastalo trenutno osecanje. Drugi su srečni. Zagrljeni Setaju opijeni ljubavlju, a gde smo mi? Možda u prošlosti, u sečanju, u sadašnjosti. u onome Sto če tek biti, u budučnosti, u novom životu s tc^m u danu koji započinje poljubce, živi osmehom i zavrSava se umomom glavom klonuloj na tvom ramenu. Ziviču za naše sutra, samo za nas, moje slatko srculence. Tvoja Boba Na udarni akciji Končno je tudi naša brigada RK poskusila, kaj se pravi delati na trasi. Udeležili smo se udarne akcije, ki je potekala na haloški cesti. Po kosilu, ki je bilo kar na prostem, smo zgrabili za krampe in lopate ter začeli z izkopavanjem. Slo je kar v redu. Naša brigada se je lahko poh- valila z žulji. Ne vem kotiko smo naredili, glavno, da smo bili skupaj. Akcijo smo nadaljevali s pesmijo, pogovarjanjem, zaključili pa smo jo na robu vasi ob tabornem ognju. Plesali smo ob ploščah, potem pa smo vsi skupaj zaplesali kolo in tako komaj opazili, da nam je ogenj dogorel. Veseli smo se vračali v nasdje, za Se boljšo voljo pa je avtobus nekajkrat peljal slalom. Slavka Brigadirska Ijubav Skoro več možemo reči da je kraj. kraj Ireče smene. Da li to uopšie može bili važno, jer biče još akcija, pesmi, rada. ovih ljubavi. Da se nismo zavoleli ja mladič iz Barajeva i li devojka iz Mežice ruiš rastanak bi bio mnogo lakši. Da li si ti svesna. da se uskoro nečemo videti, svako če u svoju sredinu hoče li naša Ijubav ugasnuti kao i mnoge prije nas. Ili če nakon svega po mojoj želji naša Ijubav, brigadirska Ijubav. trajali dugo. trajati večno. Zaljubljen POLAZAK NA SORA »SLOVENSKE GORICE" 81 Osvanuoje 1. avgust 1981. lep i sunčan dan. Taj dan je za mene bilo preokret u mom do- tadašnejm dosadnom. monotonom životu. 1. avgust 1981 bio je moj odlazak na SORA »Slovenske gorice 81 «.Prvo sam taj dan išla. da se pozdravim sa svojim poznanicima. a oko 10 sati ja i moja kolegica otišle smo u Mece. Ustvari nismo samo nas dve išle u Mece, več i ostali brigadiri koji su taj dan isto tako kao i ja. U Mecama smo čekali brigadire iz Beograda to je iz PKB-a koji su zajedno sa nama iz Belja činili jednu brigadu. Ta bratska brigada nosi ime legende naše istorije »Edvard Kardelj«. Posle prijatnog susreta sa brigadirima iz PKB-a 1 upoznavanja sa njima, otišii smo svi zajedno da pogledamo film o Belju. Nakon filma otišii smo u Kneževo na ručak. Posle ručka bio je organizovan odlazak u Batinu, malo selo kraj Dunava, gde se 1944. godine odigrala velika bitka za Sremski front. Za Ba- tinu .se govori, daje ona jedna od večih bojišta NOB. kao što su Sutjeska. Neretva itd. To je za mene bilo sve uzbudljivo i lepo. Upoznala sam se odmah sa svim brigadirima tj. još više zbližila dok smo se vračali natrag u Kneževo, jer smo tamo imali zakazanu večeru. Posle večere imali smo disko veče koje je prošlo sporo, jer svi smo čekali da što pre dodemo u Domavu. Oko 20. sati krenuli smo iz Kneževa i put je do Dornave prošao dosta brzo jer su skoro svi spavali. U Dornavu smo stigli oko 9 i bili smo lepo dočekani. Dani mi ovde brzo prolaze, svaki dan trasa (osim nedelje) posle trase tečaj ili neko pre- davanje, ili pak sporlski susreti. Sve u svemu, život u brigadirskem naseljuje zaista zabavan i zanimljiv. Eto tako je prošao moj put do Dornave, malog prijatnog sela dinamičnog i punog ži- vota. CECA (krive noge) Robide Danes smo se odločili, da gremo nabirat robide. Sla sem z vese- ljem, ker mi je ravno danes ozdravela noga. Vzeli smo vrečke in se napotili na obisk k robidam. Pot seje vila in vila, tako da sem mislila, daje sploh ne bo konec in končno smo zagledali igrišče. Za drugim golom pa so nas že po- zdravljale lepe modre robide. Ko pa je minilo pet minut, smo se že naveličali, zato bi nam bilo prav prijetno, če bi nam robide kar same poskakale v lonček, a ta ideja se nam ni uresničila. Nato smo se vračali nazaj v dom z umazanimi rokami in s cedenjem slin drugih. Vsakemu smo dali malo robid, to je bila za nas zelo dobra po- slastica. Upam. da bomo tako poslastico doživeli še velikokrat, ne samo v brigadi, ampak tudi doma. UDARNIČKI DAN U OČIMA DESETOGODtŠNJAKA čim su odjeknuli zvuci pesme. Hej, haj brigade, cela brigada je ustala iz postelje. Obukli smo se i izašli na Fiskulturu. Malo smo pri- čekali devojke jer one uvek kasne. Fiskulturu smo vrlo uspešno zavr- šili, a posle umivanja i srednjiva- nja spavaone otišii na doručak. Pošto sam najmladji u brigadi, pomažem oko nošenja doručka bolesnim drugovima pa sam to učinio i ovoga puta. Pre nego što smo krenuli na trasu, izvršena je izmena pionirske i naše brigade sa po dva brigadira sa kojima sam se ja u toku dana odlično sprijatelji- jo. Na trasi smo radili na zakopava- nju kanala koji je kopan u prvoj smeni, tako da je zemlja bila stra- hovito tvrda, pa su mi ostali žulje- vi na ruci. Trebali smo toga udar- nog dana zatrpati negde oko 250 metara kanala i mi pioniri iz naše brigade zajedno sa drugovima iz pionirske brigade radili smo zajed- no i zatrpali 30 metara. Za vreme marende naša pionirska četa kako su nas drugovi prozvali bila je po- hvaljena od cele brigade. Posle marende ja sam ostao sa grupom, da malo doteramo završenu trasu, verovat no su drugovi primetili di sam se umorio pa su mi rekli, da ih malo poslužujem vodom. Medju- tim pošto oni gotovo uopšte nisu pili vodu, jer je bilo konjaka ja sam video, da sam suvišan, pa sam se autobusom koji je upravo na- išao otišao, da radim sa ostalim delom brigade. Medjutim i tu je skoro bio kraj rada pa sam ja uspeo jedino malo da začeprkam na nekoliko mesta. U autobusu sam se držao hrabro nišam zaspao a u naselju kada je rečeno, da smo išli 243% ja viSe uopšte nišam osečao umor tako, da sam na kurs radio amatera oti- šao prvi. Posle večere umor me je savladao i ja sam se skljokao u krevet. Te noči nišam niSta sanjao verovatno zbog umora. Eto drugo- vi tak(j sam ja doživeo udarni dan na ovoj radnoj akciji. Milan UDARNIČKI DAN u sredu smo imali udarnički dan. Ustali smo u 6 časova i posle doručka smo pošli na trasu. Put je bio dosta dugačak, pa smo se malo umorili. Kada smo doSli, pozdravio nas je predsednik Mesne zajednice. Zadatak nam je bio da iskopamo kanale pored puta. Posao nije bio toliko težak. Brigadiri su radili a neki su malo i zabušavali. Oko 1. sat smo imali ručak i pauzu do 3. sata. Posle odmora smo nastavili sa radom. Nije bilo mnogo dosta posla pa smo posao uradili pre kraja radnog vremena. Pokupili smo aiat i sišli na igralište, gde smo imali piknik. Brigadirima se dopao piknik a naročito vruč hleb, ispečen ispod sača. Posle piknika imali smo drugarsko veče uz logorsku vatru. Domačini su nam pripremiii malo disko muzike. Na kraju smo imali i malo dobrog vina od koga su se brigadiri malo napili. U naselje smo došli u 20.30 Bilo je još nekoliko problema oko pripremanja za spavanje. Oni brigadiri koji nisu bili na udarničkom danu ispiiivali su se kako je bilo. Kad su saznali kako je bilo, rekli su sami sebi: ,,JaoI Sto nisam bio na udarnom danu. Ovaj udarni dan, če svima nama ostati u srcu kao najdražja uspomena. ČOKI IN ABDUL Moji dnevi v brigadi Sem še pionirka in sem prvič v brigadi. Življenje v brigadi se mi zdi še kar v redu. Ko sem bila še doma, sem si predstavljala čisto drugače. Mislila sem, da bomo delali blizu doma. in da bo dom na prostem in ne v vasi. Zjutraj nekateri težko vstanemo . nekateri pa so se že navadili. V brigadi se mi zdijo zanimive večerne predstave, kino predstave, kopanje in izleti. Čeprav nas je v sobi 26. se med seboj še kar dobro razumemo. Zelo všeč pa mi je naša budnica. Hej haj. brigade, ki jo slišimo vsako jutro, pa tudi zvečer. Zvečer je treba biti ob desetih v postelji, a tega ne jemljemo VSI resno. Imamo pa tudi lepo okolico in jedilnico. V sredo smo imeli taborni ogenj, deklamacije. igre. pa tudi mi smo pripravili nekaj programa. Zapeli smo pesem Jaz pa pojdem na Gorenjsko s spremljavo trobente in smo se kar dobro odrezali. Za zaključek pa naj povem, da upam da bodo naslednji dnevi v brigadi tudi dobro potekali. Brigita fCDNIK — 3. september 1981 — NAŠI DOPISNIKI - 15 pionirji, mentorji in člani sekretariata MDA ,,Brkini '81" l*riho(l na delovišče. Pionirji so se vrnili z MDA „Brkini 81" v soboto, 8. avgusta so se v Ptuj in Maribor' vrnili pionirji, ki so sodelovali v tretji izmeni republiške mladinske delovne akcije ,,Brkini JI". Pionirska delovna brigada ,.Bratov Sarh"' je bila sestavljena iz učencev različnih osnovnih šol ptujske in mariborske občine, največ .iz šestih In sedmih razredov. Glede na strukturo brigade in starost (povprečno 13 let) je le-ta uspešno delala na delovišču in na področju interesnih de- javnosti. V vasi Kozjane, ki je od brigadirskega naselja v Tratah oddaljena tri kilometre, so brigadirji planirali cestišče ter čistili in na posameznih od- sekih poglabljali obcestne jarke. V izmeni so na delovišču dosegli povprečje stodvaintrideset (132) odstotkov. Na področju interesnih de- javnosti so bili zelo uspešni. V času življenja in dela na akciji so izdali tri biltene in sedem sten- skih časopisov, ki so bili odraz na trasi, aktiv- nosti v naselju in preživljanja prostega časa (Tunekov delovni dan. rekreacija na delovišču ali lov na metulje, pionirska organizacija, sovražna morska ofenziva, osvajanje na pionir- ski način — pepermint bomboni . . .). Orga- nizirali so samostojne kulturne programe, so- delovali na proslavah, ki sta bili ob dnevu vstaje i/vcdeni v bližnjih vaseh, udeležili so se kultur- nih prireditev in sodelovali v kraju, kjer so se mi- mogrede, dobro odrezali. V okviru idej- nopolitičnega usposabljanja sta dva pionirja obiskovala mladinsko politično šolo, za vse pio- nirje pa smo pripravili in izvedli okroglo mizo na temo: — danes pionir — jutri mladinec — mladinsko prostovoljno delo. Pri tej obliki izobraževanja so mladi tvorno sodelovali, saj so si kot aktivisti v pionirski in ne- kateri v mladinski organizaciji že nabrali določe- ne izkušnje, .lutranja telovadba je bila vse dni vzorna — udeležba polnoštevilna, razgibavanje pa dovolj intenzivno, da je prebudilo tudi zaspance. Pionirji so se vključili v športne igre, ki so bile izpeljane na nivoju naselja in dokazali, da je šport dejavnost, ki je v njihovih vrstah zelo priljubljena. Akcijo je v času, ko je na njej sodelovala pionirska delovna brigada, obiskalo več gostov, med njimi Boris Bavdek, predsednik republiške konference ZSMS in Viktor Leveč, vodja centra za mladinske delovne akcije pri republiški kon- ferenci ZSMS, predstavnik zveze prijateljev mladine ' Slovenije . . . Novinarka Radia Ljubljana je z brigadirji PDB posnela oddajo ,,Pionirski tednik", ki je bila predvajana na prvem programu ljubljanskega radia. S kakšnimi vtisi so se vrnili pionirji z akcije in kakšno mnenje so si ustvarili o prostovoljnem delu? Vtisi so nepozabni in neponovljivi — skratka, akcijo je treba doživeti, kot so izjavili. Na vprašanje, ali se bodo še naslednje leto prijavili za sodelovanje na mladinski delovni akciji, so prikimali in hkrati dejali, da naj bo brigada naslednje leto popolna (letos je bila nepopolna in je štela le 30 brigadirjev). Ob tenv se nehote porodi vprašanje, zakaj tako, saj so brigado sestavljali pionirji dveh občin, Maribora in Ptuja, ki imata dovolj kadra. Naj še dodam, da so ptujski del brigade zastopali pionirji iz petih.osnovnih šol ptujske občine (kje so ostale?) Dornava 8, Markovci 3, Videm pri Ptuju 3, Leskovec 1 in Kidričevo I. Kako je potekalo kadrovanje na ostalih šolah? Kje so bili Ptujčani? Na ta vprašanja bo treba najti odgovore in to čimprej, da bomo pomanjklji- vosti, ki so .se letos pojavile, odpravili. Pa tudi ob vprašanju, kdo so organizatorji pionirskih delovnih brigad, bi se veljalo ustaviti. Besedilo in posnetki: , Irena Hunjet Cvetje je odraz kulture naroda in človeka Nedavno tega smo v Tedniku v sestavku pod naslovom »Naj- boljši kruh doma se peče« med drugim zapisali, da je Julčka Trafela iz Pobrežja pri Vidmu ljubiteljica rož in sploh cvetja. Danes pa bi želeli o njenih rožah zapisati nekaj več. x Že tedaj nam je Julčka v pogo- voru, ko je imela na obisku svojo hčerko iz daljne Kanade, med drugim povedala, daje tudi njena hčerka ljubiteljica cvetja. Še več. Tudi njen sicer že pokojni mož pa tudi sin, kije kmalu potem, ko mu je umrl ata tragično preminil v prometni nesreči v bližini Maclja, sta bila ljubitelja cvetja in sta oba marsikdaj pomagala pri gojitvi cvetja. Kot vse rastline, tudi cve- tje, ki ga ljudje zlasti v poletnih mesecih negujejo in gojijo za okras pri hiši zahteva skrb in nego. Mnogim je to cvetje resnično v ponos. Pravijo, kdor ljubi cvetje je dober tudi po srcu, saj je cvetje odraz kulture nekega človeka. Zaradi tega nismo mogli mimo, ko smo že bih pri Julčki, da ne bi napravili posnetek in sicer prav v ^asu, ko je bilo cvetje v pravem pomenu — en sam cvet. Lahko bi blejali, da smo okoli hiše pa na oknih, predsobi videli vse polno zelenja in sredi tega zelenja na tisoče cvetov v vsemogočih bar- vnih odtenkih. Pravi spekter barv in je kar škoda, da Tednika ne tiskamo v barvah, da bi bilo po- tem mogoče te barve prenesti tudi na papir. Preveč bi porabili prostora, če bi hoteli zapisati vsa imena rož, cvetja, ki krasi njihovo domačijo sredi rodovitnega polja. Še več. Cvetje je mogoče videti tudi na vrtu med povrtnino. Prepričani smo, da tudi Julčka sama ni nikoU preštevala vsega cvetja, ki ga ima okrog hiše in da za mnogo rož niti ne ve pravega imena. Sicer pa imajo običajno rože po več imen. saj lahko ta imena najdemo tudi pri zdravilnih zeliščih, travah, le latinsko ime je za vsako rožo, travo točno zapisano in tako se o rožah in travah lahko pogovarjajo botaniki celega sveta. Ob našem obisku nam je Julčka Trafela med drugim povedala, da je cvetje vzljubila, ko je bila še majhna. Tudi njeni starši so radi imeli cvetje, zelenje. Pravi, da bi bil njen dom brez cvetja nekam pust in prazen. Morda je res ško- da, da se ljudje s cveticami ne moremo pogovarjati. Prav gotovo bi bilo človeštvo, zlasti znanstve- niki bogatejši za marsikatero skrivnost o "razvoju rastlinstva in ne nazadnje tudi iz zdravstv^a, saj še žal vse premalo vemo o zdra- vilnih lastnostih premnogih rož in trav pif tudi njihovih korenin. Morda ob tem ni odveč, če za- pišemo, da je danes resda lepo pogledati s ceste ali poti proti domačijam, kjer je ob hišah, zlasti kmečkih že od daleč opaziti, da domujejo ljudje, ki kljub obilici dela na poljih, v hlevu še vedno najdejo čas. da dnevno namenijo nekaj minut tudi za nego in oskrbo cvetja. Žal je tudi neredko po kmečkih dvoriščih opaziti vse- mogočo kramo in navlako, da o kmečkem orodju že niti ne govo- rimo, ki je sicer kmetu potrebno, le da bi moralo imeti tudi svoj prostor, kjer bi bilo lepo shranje- no in vsak trenutek pripravljeno za uporabo. Besedilo in posnetek: Franjo Hovnik Gojiteljica in ljubiteljica cvetja Julčka Trafela sredi rož in zelenja. Dobra volja In nezadostna finančna sredstva Na kratko smo že poročali o letni konferenci društva upokojencev t^dričevo, ki je bilo po delegatskem sistemu in se je od vabljenih 49 konference udeležilo 37 delegatov. Po pričetku konference so z eno- ■^'nutnim molkom počastili spomin na svojih 17 članov oz. članic, ki so ^mrli v obdobju od zadnje konference, nato pa se seznanili v vrsto poročil ^ predsednika, tajnika, blagajnika in seveda predsednika gradbenega ^bora za izgradnjo doma upokojencev. Daje prav to vprašanje bilo izredno zanimivo, je pokazala sama '"''zprava. saj je večinoma tekla v tej smeri, kar pomeni, da je to eden 'Ztiied njihovih osnovnih ciljev. Veliko so že storili sami pri pripravljanju prostora, saj je tam prej raslo trnje in grmičevje, spravili pa so skupaj že '"di lepe količine potrebnega lesa. Pomagali so jim mladinci, predvsem j^ltaborniki in še nekateri ostali občani ter družbenopolitični delavci iz očakati, da se zberejo sredstva. Vemo pa tudi, daje gradnja iz leta v leto vedno dražja. Ali potem tega objekta res ne bot Brane 18 - ZA RAZVEDRILO 3. september 1981 — TEDNIK fCDNIK — 3. september 1981 OGLASI IN OBJAVE - 19 1 J v MyidU 5«iei«diil) Prvi september smo si delavci Agisa izbrali za svoj praznik. Tako kot že pet let nazaj, smo tudi letos svečano proslavili svoj praznik. Na proslavi, ki je bila v soboto 29. avgusta v jedilnici obrata družbene prehrane, je predsednik delavskega sveta DO, .Marko Potočnik orisal prehojeno pot od združitve do danes in je med drugim dejal: »Položaj v katerem se nahaja naSa DO je nezavidljiv. Težave, ki nas spremljaje bomo lahko rešili le s skupnimi prizadevanji, z varčevanjem materiala, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa.« Proslavo nam je obogatil moški pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj, ki s svojo lepo pesmijo navdušuje in greje dlani članom našega kolektiva ob raznih proslavah že več let. V mali jedilnici pa je bila odprta, v počastitev praznika, tudi likovna razstava del slikarjev članov likovne sekcije PD Alojz Arnuš Rogoznica. Marko Potočnik med govorom Po kulturnem programu so bile podeljene jubilejne nagrade za 30, 20 in 10 let zvestobe delu v delovni organizaciji. V počastitev tovarniškega praznika se odvijajo tudi aktivnosti mladih iz TGA Kidričevo, TAM obrat Ptuj in Gorenje TOZD Elek- tronike Ptuj. M. Menoni Izreden dosežek ptujske brigade „Jože Lacko" ZMDA KOZJANSKO 81 Brigadirski živ-žav, odmev krampov in lopat, ho-ruk, veselo, delovno in bratsko brigadirsko poletje je končano. Mladi v ^inje- modrih uniformah so odšli na svo- je domove. Tako je te dni na vseh desetih deloviščih republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij v Sloveniji. Na ZMDA ,,Kozjansko 81" je letos v treh izmenah vihtelo kram- okrog petsto brigadirjev. Med njimi tudi mladi ptujske- brigade ,,Jožeta Lacka", ki je delala na izkopu jarkov za vodovod in urejanju cestišče. Zastavljene načrte je v celoti izpolnila in se je z velikim navdušenjem v soboto, 29. avgusta vrnila domov. Brigadirje smo pričakali pred skupščino obči- ne in se z njimi odpravili v dom Franca Krambergerja, kjer so imeU zadnjo brigadno konferenco. Tam so podali ocene dela na delovišču, rezultate v samem naselju in inte- resnih dejavnostih ter podelili udarniške značke in priznanja. Naj posebej poudarimo, da je ocena v prvi in drugi dekadi na vseh interesnih področjih bila zelo uspešna, domov so se vrnili s šesti- mi priznanji udarništva in sicer udarništvo prve in druge dekade, udarništvo udarnega dne prve in druge dekade, priznanje za intere- sne dejavnosti prve in druge deka- de, in trak akcije Kozjansko 81. Udarniške značke so prejeli: Branko Ceh, Goran Milovanovič, Mojca Cigler, Biserka Selak, Go- ran Miloševič, Vinko Skerjanec, Dušan Feguš, Blaž Ristovski, Tomaž 2emva, Rajko Jurgec in Marica Lenart. Pohvaljeni pa so bili naslednji brigadirji: Valja Aleksič, Sanja Brezničar, Miško Djurice, Silva Kolarič, Jani Uča- kar, Polde ^evinšek. Zoran Suli- goj, Tjaša Dolar, Saša Sokolič in Eva Pavlinič. Po podelitvi priznanj je predsed- nica občinske konference ZSMS Ptuj Dragica Voda, čestitala briga- dirjem za izredne uspehe, ki so jih dosegli na ZMDA ,,Kozjansko 81". ,,Ti uspehi, so zanesljivo sad prizadevanj vseh brigadirjev, vaše- ga neutrudnega dela, tako na delo- višču kot na področju interesnih dejavnosti", je dejala. ,,Vsi sku- paj ste dokazali izredno hrabrost, da ste dosegli takšne rezultate, ki si jih lahko vsak brigadir samo želi in seveda vsaka brigada. S tem ste ponesli ponos in sloves mladih in vseh občanov ter delovnih ljudi občine Ptuj, tudi na Kozjansko, to manj razvito območje Slovenije. S tem, ko ste f>omagali graditi ceste, vodovode, ste pospešeno prispevali k hitrejšem razvoju tega obmo- čja. Hkrati, ko se boste vračali v te kraje, se boste s ponosom spomin- jali, da ste tam pustili svoje žulje, da ste prelili znoj, da bi ti ljudje boljše živeli. Prav gotovo ste poleg dela na trasi in interesnih dejavno- stih gradili sami sebe, kajti akcija je resnično šola samoupravljanja, takšna sredina in doživetja, kar bi moral doživeti sleherni mladinec, mladinka. Ti doseženi uspehi: bratstvo tovarištvo, enotnost, prijateljstvo, in vse vezi, ki ste jih širili na akciji, z ostalimi brigada- mi iz vse Jugoslavije, boste s ponosom prenašali naprej in obdr- žali v srcu, pripovedovali prijate- ljem o tej kovačnici bratstva in enotnosti, tako, da bodo v bodoče še bolj popularne in imele še več privržencev." Diana Bohakova, vodja Centra /a mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Ptuj, je nato brigadirje pozvala, da se včlanijo v Klub bri- gadirjev Franca Belšaka-Toneta iz Ptuja, kar jih je že večina storila. Nato je dejala, da je bila MDB Jože Lacko na področju interesnih dejavnosti zelo uspešna, na vseh področjih je imela ocene zelo uspešno, kar ni dosegla nobena brigada v Sloveniji. Brigadirji so si nabrali izkušnje na vseh področjih, s temi naj sedaj nadaljujejo v sre- dinah iz katerih prihajajo. Prav interesne dejavnosti, so najšibkejša točka osnovnih organizacij ZSMS, pa naj bo v krajevnih skupnostih ali šolah. S temi dragocenimi izku- šnjami, ki so jih brigadirji dobili na posameznih področjih dela, ta- ko pri idejno pohtičnem uspo- sabljanju, informiranju, kulturi, splošni ljudski obrambi, je treba nadaljevati. Ker prihajate, velika večina iz šol, v razrednih skupno- stih vplivajte na sošolce, da se bo- do tudi sami vključevali v priho- dnje, kajti največji uspeh brigade se pokaže potem, ko se brigada vr- ne z določenimi uspehi in nato nje- ni udeleženci, s svojimi izkušnjami znajo vplivatti na ostale, da se ak- tivneje vključijo. To je največji uspeh brigade in tako se pokaže koliko pridobi OK ZSMS, z no- vimi ljudmi, ki jih je poslala na MDA, kadrovsko šolo samoupra- vljanja. §e preden so brigadirji odšli na slovesnost ob prazniku njenega pokrovitelja, ,,10. dan perutnina- rjev" DO Perutnina Ptuj, smo nekatere izmed njih povprašali za vtise: Gorazd Milovanivoč, dijak elektrotehniške šole v Mariboru in Goran Miloševič, dijak ptujske gimnazije sta letošnje poletje odšla kar na dve akciji: v prvi izmeni v juniju na akcijo ,,Bratstvo i jedin- stvo" v Kotorju in v tretji izmeni, v avgustu na ZMDA ,,Kozjansko 81". Oba sta si obakrat s trudom pridobila udarniški znački. Gorazd pravi, da je bil že lansko leto v Posočju in se je navdušil za briga- dirsko življenje. Goran pa je bil lani na Brkinih, kjer je spoznal mnogo prijateljev, želi pomagati pri izgradnji domovine, zato se vedno znova odloča za MDA. Pra- vita, da sta doživel^ enkratne vtise, odigrali smo športna srečanja, pri- pravili nepozabne brigadirske ve- čere, srečanja z domačini ob ta- bornem ognju, taborniki . . . Mojca Cigler je dijakinja peda- goške gimnazije CSUl Ptuj, na akciji je bila letos že drugič. Pravi, da se je imela prijetno, da delo na trasi ni bilo preveč težko. ,,Med sa- bo in med brigadami smo se dobro razumeli. Se bom šla." Biserka Selak je končala 4. . splošnp gimnazije v Ptuju, aktiv'*''' deluje na področju kulture v J!^ ZSMS Videm. Letos je bila na al^ ji že tretjič, pred dvema letotna^' bila na Brkinih 79, lani pa v p^^^ čju 80. ,,Vtisi o akciji so zelo ni, drugače ne bi šla že tretjič, nlr mi je všeč, ni pretežko, ni prelahi^ Veseli me delo na interesnih po^j^^' čjih, predvsem kultura. Všeč so ^. bratske vezi, z brigadami smcii^"!! dobre odnose." ^ Marica Lenart, komandanti MDB Jože Lacko iz Ptuja, je žbenka v skupščini občine P(^' dvakratni udarnik v Beogradu 79 Posočju 80, letos pa si je to pri^^^' nje prislužila že tretjič. O akciji i dejala: ,,Brigadirji MDB Jože Lac. ko, katere pokrovitelj je bila ^q Perutnina Ptuj, smo sodelovali«^ ZMDA „Kozjansko 81". Ta akcij, ima dve naselji: Šentvid pri Planj^ in Bistrica ob Sotb, kjer smo bjij mi, tik ob novi osnovni Soli Marija Broz, skupaj z brigado ,,5. zenielj. ske konferencije KPJ" iz Dubrave Urejevali smo ceste, v vasi Sodnj vas, kopah smo jarke za vodovod in pomagah domačinom ob vsak. danjih opravilih. Ocenjujemo, dj ima ta akcija dobre pogoje za svojt delo, naselje je izredno dobro ure. jeno, brigadirji imajo dovolj pro. štora za interesne in ostale dejavno, sti. Naša brigada je zelo mlada, saj je imela povprečno starost 17 let, v večini so bili to srednješolci \i Centra srednjega usmerjenega izo. braževanja v Ptuju. Kljub starostni strukturi, tudi fizično ni bila naj. močnejša, pa je dosegla izredno k. pe uspehe na delovišču, kakor na področju interesnih dejavnosti. Procent delovne norme ob koncu izmene je bil 152%, kar menimo, da je lep uspeh brigade. Poudarila bi to, da so bili odnosi znotraj brigade dobri, da je brigada samo- upravno bila izredno dobro organizirana. Del tega, da smo dosegU takšne uspehe, je to, da so bili v brigadi mladinci iz ptujskih srednjih šol, ki se med seboj pozna- jo, mladinci, ki aktivno delujejo v krajevnih skupnostih, kot tudi pri OK ZSMS. Zato ni težko voditi bri- gado, če imaš znotraj ljudi, ki se med seboj razumejo, ki poznajo naloge in vedo s kakšnimi cilji so prišli na MDA: pomagati izgraje- vati našo domovino ter krepiti in sodelovati z mladino celotne Jugo- slavije. Sodelovanje med brigadami je bilo dobro, predvsem na podro- čju interesnih dejavnosti, ko smo skupaj pripravljali kulturne večere, taborne ognje. Akcija je bila ko- vačnica bratstva in enotnosti, mladi so se med seboj spoznali sirom naSe Jugoslavije, krepili resnično tisto pravo tovarištvo in prijateljstvo, ki ga tolikokrat poudarjamo in me- nim, da se prav tu vzpostavi tista prava živa vez med mladimi, po vsej naši domovini." DRAGO PAPLER Že tretji množični pogin rib v stari strugi Drave V sredo 26. avgusta so nas ptujski ribiči ponovno obvestili, da je prišlo v stari strugi Drave nizvodno od jezu v Markovcih do množičnega pogina rib. Tudi tokrat smo se odpravili na upravo za inšpekcije skupščin občin Ormož in Ptuj in zaprosili kmetijsko in ribiško inšpektorico Marijo Ljubeč za izjavo: »Pogin rib v stari strugi Drave nizvodno od jezu v Markovcih je bil Donovno ueotovlien v sredo in četrtek 26. in 27. avgusta. Toje že tretji množičen pogin v tem letu. Oba dneva smo bili na ogledu in najve- rjetneje je vzrok pogina tudi tokrat strupena industrijska odplaka. Takoj smo odvzeli nekaj vzorcev vode in industrijskih odplak, vendar je vprašanja ali bomo lahko natačno določili povzročitelja. Voda namreč hitro odteka, s tem pa odnaša tudi strupene snovi. Težko je ujeti val strupene snovi, kajti voda se nenehno mesa in nikoli ne moremo določiti natančno količino koncentracije odplak, ki morijo ribe. Kar se tiče samega pogina', tudi tokrat ugotavljamo, daje precej rib bilo omamljenih dalj časa, sele nato so poginile. Opozarjamo vse občane, še posebej ribiče in ostale, ki se nahajajo ob vodah in opazijo omamljene ali mrtve ribe, da so dolžni to čim prej sporočiti najbližji enoti milice ali inšpekcijskim službam. Predvsem pa opozarjamo vse odgovorne v in- dustrijskih obratih in delovnih organizacijah, da se niprajo zavedati, da čistilna naprava ne deluje. S tem grejo vse njihove — tudi strupene odplake direktno v staro strugo Drave in tako uničujejo živelj v vodi. NeKateri obrati sicer imajo svoje čistilne naprave in filtre, ki pa ne očistijo vode dovolj. Vsi se moramo zavedati, da je voda del naših eksistenčnih potreb, da jo moramo varovati tako, kot ostalo naravo in, da moramo ohraniti nekaj tudi za bodoče rodove. Krivce za te množične pogine rib čakajo sicer visoke kazenske sankcije, vendar te ne morajo odtehtati ogromne škode, ki sojo povzročili pogini. Opozarjamo tudi občane ob tem območju, da ribe niso užitne, da so lahko nevarne za zdravje ah celo za življenje ljudi. M. Ozmec ČRNA KRONIKA Dva mrtva, trije lažje ranjeni in za okoli 100.000din materialne škode. To je v kratkem prometna bilanca za leden od 25. avgusta do vključno 1. septembra 1981 na območju ptujske občine. Glavni vzroki nesreč so tokrat bili: neprevidno prečkanje ceste, neprevidna vožnja otroka s kolesom, ter neprevidna vožnja traktorista. Pešec mrtev V petek 29. avgusta ob 19.14 je prišlo do zelo hude prometne ne- sreče na magistralni cesti zunaj naselja Podlehnik. Voznik oseb- nega avtomobila Fadil Tijanovič (29) iz Bihača je peljal iz smeri Ptuja proti Krapini. Koje pripe- ljal v bližino naselja Podlehnik, je z njegove leve strani pričel nena- doma prečkati cesto 69 letni Franc Šmigoc iz Zakla 38. Voznik avto- mobila nesreče ni mogel prepre- čiti zaradi neprimerne hitrosti in spolzkega cestišča. S prednjim levim delom je trčil v Šmigoca in ga zbil 55 m naprej, kjer je obležal mrtev. Lahko bi bilo huje V petek 29. avgusta ob 17.40 se je zgodila nesreča pri Roku na Hajdini. Ko je voznik osebnega avtomobila Alojz Stramič iz Zgornje Pristave peljal proti Ptu- ju, je pred njim na cesti nenadoma polkrožno zavil otrok — kolesar B. B. iz Hajdine. Voznik ga je kljub zaviranju zadel in zbil. B. B. je bil na srečo le lažje poškodo- van, lahko pa bi bilo mnogo huje, zato naj velja to kot opozorilo vsem mladim kolesarjem, še po- sebej šolarjem, sedaj, ko so šolska vrata ponovno odprta. Spet smrt traktorista v nedeljo 31. avgusta ob 22.30 se je zgodila nezgoda na gozdni cesti v Stanošini. Voznik kmetij- skega traktorja s priklopljenim kmetijskim vozom Slavko Sven- šek iz Žetal je peljal po gozdu po klancu navzdol. Ko je hotel me- njati v naslednjo prestavo, mu to ni uspelo, zato je začelo vozilo drveti po klancu navzdol. Sopo- tnika na vozu sta med tem uspela ■ izskočiti, Svenšek pa se je s trak- torjem vred prevrnil. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. -OM Pravi zaključek ZMDA Slovenske gorice z udarniškim dnevom v Juršincih Minulo soboto se je končala ZMDA SG 81. Zaključek brigadirjev je bil v naselju v Dornavi. Istega dne pa so člani ptujskega kluba brigadir- jev, mladinci z Majskega vrha in domačini iz Juršinc delali na udarniški akciji na Kukavi v KS Juršinci. Kot so sami zatrjevali, so prav oni resnično zaključili letošnje brigadirsko poletje v Slovenskih goricah. Izkopali so precej metrov vodovodnega jarka, položili cevi in jarek tudi zasuli. Vsi udeleženci udarnega dne so sodelovali že na prejšnjih podobnih akcijah brigadirjev Slo- venskih goric. 0\) tem je prišlo tudi do nekate- rih nesoglasij. V 32. številki Tednika sem v članku o udarnem dnevu prav tako v Kukavi napisala nekaj kritičnih pripomb o sodelovanju nekaterih mladincev na takih dnevih, ki pa so bile povzete po podatkih traserja akcije Sloven- ske gorice. Ta je povedal nekaj stvari v tem smislu, da je sodelovanje mladincev velikokrat na formalni ravni. Tega ne zanikam niti zdaj, čeprav ob pogo- voru udeležencev zadnjega udarnega dne v so- boto, 29. avgusta, ki se s tem ne strinjajo, lahko priznam edino to, da je trditev premalo konkre- tizirana. Bili so prizadeti namreč tudi člani klu- ba brigadirjev, čeprav popolnoma neupraviče- no, ker se njih, kakor tudi domačinov in voja- kov, ni dotikal niti en očitek; nasprotno, iz napisanega bi lahko razbrali samo pohvalo. Zal pa so bili prizadeti tudi mladinci z Majskega vr- ha, ki se jim je zgodila krivica. Svojo delovno pripravljenost so pokazali s ponovno udeležbo na udarni akciji. Tako se je pač zgodilo, da so prav oni nedolžna žrtev na račun ostalih. Sicer pa neposredna kritika ni zadevala njih. Videti je, da je merjenje in računanje norme sporno, saj ni bilo opravljeno tako, kot so si pred-. stavljali udeleženci akcije, zato tudi rezultati ni- so skladni s tem. Zal je zdaj za preverjanje pre- pozno, ker je zvezna akcija pač že končana. Za zaključek želim napisati samo Se to: ne- smiselno se mi zdi kakršnokoli opravičevanje, ker nobena trditev ni bila zavestno preoblikova- na v smislu kakršnekoli pridige ali neutemeljene kritike zaradi veselja do kritiziranja. Zal mi je, da so bili prizadeti nekateri, ki tega niso zaslu- žili in da nekateri kritike niso razumeli. Zato pa toliko bolj naj razmislijo o svojem početju tisti, zaradi katerih je do tega sploh prišlo. Tokrat ne mislim navajati nobenih imen; tisti, ki so bih na kateri od udarniških akcij, bodo sami najbolje vedeli, v katero skupino sodijo — v tisto, ki jim je bila namenjena prejšnja kritika, ali v tisto, ki je dokazala vse, kar je vredno zastave, ki jih je spremljala na delo in z dela. Danica Petrovič osebna kronika Rodile so: Ana Petek, Mali Okič 47 — dve deklici; Majda Belšak, Bolečka vas 5/a — Mirjano; Darinka Pal. Stojnci 5 — Majo; Darinka Vrtič, Dornava 128/b — Aleksandra; Li- ljana Unuk, Sp. Jablane 51 — Sebastijana; Zinka Kumer, Medribnik 24 — deklico; Nada Sajn, Zagrebška 38 — Mitja; Fran- čiška Cizerl, Rakovci 2 — deklico; Marija Kramberger, Njiverce n. h. — dečka; Ljubica Delin, Kungota 155 — deklico; Terezija Zuman, Poštna ul. 1, Ormož — deklico; Elizabeta Kralj, Gorišnica 67 — de- čka; Silva Hajšek, Sestrže 21 — de- čka; Danica Zunko, Cankarjeva 6 — Davorina. Poroke: Ljubo Korpar, Pivkova 15/a in Zlatka Veronek, Draženska 21; Franc Smigoc, Dravinjski vrh 56 in Ljudmila Stopajnik, Strmec pri Leskovcu 121; Miran Kump, Kozina 10/b in Zlatka Pišek, Breg 34; Bojan Kmetec, Kidričevo 37 in Sabina Mesaric, Podova 5/a; Alek- sander Jurjevčič, Vrhnika, Ljub- ljanska 21 in Ana Sitar, Vrhnika, Tržaška 27; Anton Jus, Zetale 54 in Irena Butolen, Jelovice 40. Umrli so: Tomaž Plaveč, Loperšice 23, roj. 1908, umrl 23. avgusta 1981; Franc Sprah, Slovenski trg 2, roj. 1914, umrl 20. avgusta 1981; Ana Cafij- ta, Maribor, Koroška cesta 71, roj. 1920, umrla 24. avgusta 1981; Ma- rija Polak, Sp. Kamenščak 35/a, roj. 1904, umrla 26. avgusta 1981; Antonija Bezjak, Spuhlja 43, roj. 1912, umrla 25. avgusta 1981. izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, Uredništvo in uprava Radio- Tednik, telefon (062) 771-261 i" 771-226. -Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuja temeljni davek od prometa proiz- vodov.