Naročnina listu: Cek> leto 60 dio, pol leta 3® din., četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije : Celo leto 120 din. Inserati ali oznanila se •»računajo po dogovora; prt večkratnem toleriranju primeren popast Upravništvo Ognjema naroÜWno, Inserate in reklamacija. Telefon intemrban št 113.
I S13 ,#«m-*r
STÜRZA
Itiftfstn političen list za sleisaska ljudstvo
snima
Ms*pil»or. eS*a*i 0«X novsmip» IB'&Sfc.
■EaEiižaKč*.^^.	täwttsat
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek.. Uredništvo in upravništvo je v Maribor»*. Koroška cesia ši. 5 Z uredništvom se more govodti vsaki dan samo od 11. do 12 ara Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proda Telefon interurban šili3.
Letnik XIV.
Kruh in vino.
Na kruhu in vinu dokazuje zagrebški «Jutarnji list«, kako današnji režim dela in povzroča neznosno draginjo. Na kruhu in vinu se da to res prav dobro dokazati. Vsem je znano, da se pridela to dvoje pri nas v obilni meri, pa vendar ne more ostati na nižji in po- i voljnejši ceni, ker se vse drugo v državi neprestano ter vedno hujše podražuje od zgoraj — od same vlade in ker je vlada promet in trgovino spravila tako daleč, da so celo v notranjosti države pretrgane zveze med krušno in vinobogatimi pokrajinami, tako, da danes Dalmatinec ob polnih kleteh vina strada in da tudi Ba- , «alčan ob povoljni žetvi nima niti približno tega, kar je imel poprej.
Cele mesece se je debatiralo o rezultatih naše žet - : ve, in še danes se ne ve, ali je žetev dobra ali slaba, j (pravi «Jutarnji list«. Padanje žitnih cen ne pomeni, da j je bila žetev dobra, to je samo refleks zunanje situacije i in pa tendenca, da pridemo na svetovno pariteto. To j med tem pri nas ni mogoče, ker čim so se cene v baissi ! malo stabilizirale, zmislil si jc minister prometa, da i zopet dvigne cene železniških tarifov in to zopet za ! polnih 100 odstotkov. In naravno, ta namera prometne- j ga ministra, čeravno še ni izvedena, deluje tako na ce- j ne v smislu hausse in one dobre rezultate, ki jih je do- i segla privatna inicijativa v boju' proti 'draginji, briše ! vlada z eno potezo, ker rabi denar za oboroževanje.
¥ Sarajevu se že vidijo posledice take gospodarske i politike današnjega režima. Tam se je začel kruh po- j oovno podraževati, sicer polagoma ali je tudi to pov- j zročil prometni minister s svojim najnovejšim na- j Črtom, kako priti do denarja. Železničarji pri vseh teh zvišanih železniških tarif ih ne dobijo ne obleke, ne doklad, zbirajo se na shodih, nezadovoljni so, deputacije pošiljajo, pa vse zastonj, potniki in trgovci se pa raz- j (burjajo radi neurejenega, zanikernega in zanemarjene- | ga prometa ter radi visokih tarifov — menda že naj- j višjih v celi Evropi.
Dolgo časa se je od zgoraj netilo mnenje ter hujskalo proti železničarjem, češ, da so oni radi svojih plač vzrok visokih tarifov in da je njihova malovest-uost v službi kriva vseh neredov, danes pa tako hujskanje ne drži več. Navrši sloji so spoznali in uvideli, da je položaj železničarskega osobja tako beden, da se je čuditi, kako še sploh more upravljati toliko službe. Daleč na okrog se je čulo in doznalo, da se minister pred železničarskimi odposlanci skriva in da jim da po svojih načelnikih in pomočnikih povedati, naj si pritegnejo pasove, naj delajo, dokler morejo, ko ne morejo več, pa naj pustijo -----
V dobi žetve ni bilo vagonov na razpolago za dovažanje žita na tržišča, pa tudi sedaj jih ni za oskrbo mlinov z žitom in premogom. Sedaj se bo žito preva- _ žalo pod zopetnimi 100 odstot. povišanim tarifom, kar pomeni, da bo tuen cena kruhu za gotove odstotke poskočila. Kaj to pomeni in kako to deluje med velikim delom naroda, si lahko predstavljate, če potegnete paralelo med krušnimi cenami in delavskimi plačami, ki baš v državni službi leto za letom ostanejo iste; dočim se ministrske in druge visoko-državniške plače in dijete neprestano zvišujejo. Za delovne sloje, zlasti pa za svoje uslužbence vodi vlada politiko pritegnjenih ‘<n j stisnjenih jermenov, napram celi državi pa izvaja od j dneva do dneva hujše izkoriščevalne nakane.
Na žitnem trgu je vsaj nekako pomanjkanje na S blagu, na vinskem trgu je pa blaga dovolj, ali se ne da transportirati, kakor bi bilo potrebno, ker ni vagonov. Najprej je bilo slabo vreme, vsled tega mnogo vino-,gradov neobranih, sedaj pa pride novo povišanje prevoznine. Boljše trgatve na primer v ljutomerskem okraju, Vršcu in po drugih vinorodnih krajih so pokazale tendenco znižanja cen, pokazalo se je, da bi vinogradnik rad znižal cene, samo, da spravi vino v denar ter si tako lahko nabavi, kar nujno potrebuje, pa kako naj to stori, ko najprej ni vagonov za prevoz in če sc» se prevozna cena zopet 100 odstotno zviša. Dalmacija, ki ima toliko vina, drugega pa skoraj nič, ne more vina spraviti na trg, da si nabavi nujno potrebno hrano in še to, kar ji na živežu pošljejo iz Hrvatske v pomoč, zaostane in se pokvari nekje na kaki polno natrpani stranski postaji.
Ce kruh in vino ne more postati cenejše, kako naj postane drugo! Če vlada svoj monopol blazno žene kvišku, če omogočajo vinsko izvozno trgovino samo veletrgovcem in prekupcem, če tako tako zanemarja promet, potem je vsakomur jasno, da naravnost zavira in ubija domačo pridobitnost ter ne daje samo povod, temveč tudi pritisk, da trgovci solidne in nesolidne vrste neprestano podražujejo blago. Dokler je minister na vladi, izmozgava denar in ko gre, lahko država propade, on tega seveda ne bo kriv. Kakor kruh in vino, tako trpi tudi vse drugo od samovolje režima, vsi pridobitni krogi zastonj stremijo po napredku, ker kar eni zidajo, to drugi — in sicer najmočnejši, najvišji — podirajo.
-Politični položil.
Izjave Hrvatskega bloka. Hrvatski blok je izdal sledeči komunike: «Odposlanci Hrvatskega bloka dr. Drinkovič, Predavec in Krnjevič so informirali vse. predstavnike opozicijonalnih skupin in nekatere glavne predstavnike pokreta za sporazum s Hrvati o stališču Hrvatskega bloka z ozirom na neznosne razmere pod Pašič-Pribičevičevim režimu in z ozirom na resen mednarodni položaj. Tekom teh razgovorov se je doseglo: 1. popolno soglasje * v tem, da zahtevajo razmere srbsko-hrvatsko politično orijentacijo, ne pa ta- S kojšnje parlamentarne kooperacije; 2. da se razgovori ! nadaljujejo na skupnem sestanku vseh omenjenih sku- j pin, katere se udeleže od strani Hrvatskega bloka tudi njegov predsednik Stjepan Radič.« Ko so novinarji I vprašali g. dr. Drinkoviča o njegovih vtisih v Beogra- j du je odgovoril; «Mi smo šli v Beograd na podlagi J sklepa Hrvatskega bloka, da se prepričamo o istini- j tosti razpoloženja raznih srbijanskih politikov glede j sporazuma z nami«. — Ko so ga vprašali, s katerimi j politiki so se razgovarjali je odgovoril: «Najprej s Sto- j janom Protičem, potem s skupino okoli «Nedeljnega j Glasnika« in z dr. Veljkovičem, kjer so bili navzoči tudi Ljuba Davidovič, Drago Pečič, dr. Angjelinovič in drugi. Povsod smo se prepričali, da obstoji resna volja, da se ukrene vse potrebno za zrušitev današnjega režima in da se postavi naša državna zajednica na so-lidnejše temelje. Istega dne smo se razgovarjali tudi z i zastopnikom Jugoslovanskega kluba Baričem, dan kas- j nej pa z dr. Korošcem«. — Končno je izjavil dr. Drin- j kovič, da je uverjen, da bo v kratkem sledil lem razgo- j vorom skupen sestanek srbijanskih politikov s pred- ; stavniki Hrvatskega bloka, kjer se bodo utrdile smer- j nice za bodoči hrvatsko-srbski sporazum. Proti ve- j stem vladnih listov je naglašal dr. Drinkovič, da je bil j glavni predmet razgovorov revizija ustave in da brez j nje sploh ni bilo in ne bo govora o.kaki skupni akciji. I Tudi v razgovoru z Davidovičem so dobili blokaši vtis, j da je Davidovičeva politika iskrena in da jo le še raz- j mere v parlamentu ovirajo. Blokaši niso govorili z no- j benim radikalcem in nobenim Pribičevičevim pri- j stašem. ’
O mandatu pseudoposlanca Bernota je nedavno stavil upit samostojni poslanec Drofenik v skupščini in predsednik je odgovoril, da bo to prihodnjič prišlo do razgovora in ureditve. Vršile so se nato še seje ena za drugo, o neizvoljenem poslaniškem dnevničarju g. Bernotu pa ni bilo niti besede. Samostojnež Drofenik je vložil upit samo iz nevošljivosti, da tudi njegov pajdaš Kirbiš ne more več vleči dnevnic ' kakor Bernot, g. Bernota so pa videli isti čas v parlamentu, kjer je po-basal dnevnice kar za tri mesece pač za vsak slučaj, če bi se končno le nekaj ukrenilo proti tej korupciji. Pa se najbrž ne bo nič. Drofenikov upit ni izhajal iz moralnega odpora, temveč samo iz zavisti, merodajni činitelji so si menda mislili: «Kad žderemo mi, neka ždere i on!« — Eni žro proti narodni volji državno premoženje, Bernot pa proti volilnim izidom poslaniš-ke dnevnice. In g. Bernot, ki se poleg socijalizma razume tudi na etiko in logiko ter o tem prav rad predava, bo gotovo iz tega, da tudi drugi kradejo državno premoženje, izvajal sklep, da lahko tudi še vnaprej ostane po pomoti poslanec ter vleče lepe dnevnice. Pribičevič in Lukinič sta njegovo etiko in logiko gotovo že davno Spoznala, zato pa odrivata, kar zavistni samostojnež spravlja na tapet, češ: pusti ga, saj je naš človek!
Radi zaprtih komunističnih poslancev je stavil dr. Momčilo Ivanič vprašanje na ministra pravde, zakaj jih ne izpusti, ko so že obsedeli polovico zapora in ko zakon predvideva, da se lahko izpustijo. Minister dr. Markovič je poslancu odgovoril v narodni skupščini, da še ni prejel od podrejenih oganov kakega predloga ° pogojnem odpustu zatvorjenih komunističnih poslancev ter da zato tega vprašanja ni še mogel rešiti iz stališča oportunosti in kriminalne politike. Na vprašanje poslanca Ivaniča, kako bo opravičil eventualno negativno rešitev, pa je odgovoril na sledeči način: «Ker še nisem rešil, ali ta predlog sprejmem ali pa ga odbijem, ne morem odgovoriti vnaprej, kako bom svojo rešitev opravičil.« Boljše bi že bilo za ministra in za režim, da takoj izpusti nedolžne ljudi ter jim vsaj to nakloni, kar zakon dobrega nudi; ko jim je storil že toliko krivic in ne da daje pri vsem tem še tako cinične in sofistične odgovore na vprašanje in zahtevo po spoštovanju zakona in po ugledu države.
Pribičevičev teror. Na petkovi seji narodne skupščine je prišla na vrsto interpelacija demokratskega poslanca levičarja Angjeliča na prosvetnega ministra g. Pribičeviča, zakaj da se preganjajo hrvatski učitelji in učiteljice. Minister Pribičevič je odgovoril, da je premestil učne moči kar generalno, ker so se izjavili za hrvatsko i «publiko ter častili Radiča. Pri tem ciničnem odgovoru se je še skliceval na ustavo ter izzval s tem ogorčen protest opozicije. Poslanec Angjelič mu je pa zabrusil v obraz, da ni mogel boljše pokazati in doka-
zati, kako ga vodijo samo strankarski in ne državni ali narodni interesi.
Spor v zemljoradniški stranki. V «Primorskih no-vinah« je izšla izjava g. Avramoviča, da on ni več član kluba zemljoradniških poslancev. Klub zemljoradniških poslancev zahteva sedaj od Avramoviča, da da točno izjavo, ali je dal on sam zgoraj omenjeno izjavo v časopis ali ne. O izjavi Avramoviča bodo razpravljali na glavnem strankinem zboru dne 20. t. m. v Beogradu. Pri tej priliki pričakujejo od Avramoviča, da bo javno izstopil iz kluba in sestavil skupno z bivšim glavnim strankinim tajnikom Komadiničem povsem novo zem-ljoradniško skupino.
Špekulanti v odboru za devize. Odbor za devize pri Narodni banki v Beogradu je sestavljen iz trgovcev, ki se brigajo samo za to, kako bi pobili svoje konkurente. Člani tega odbora vlečejo mastne dnevnice, a mesto da bi delovali za povzdigo dinarja, njegovo vrednost rušijo. Ta gospoda znatno pomaga, da se drži draginja na višku, odklanjajoč uvoz onega luksuznega blaga, katerega imajo sami v zalogi in kateremu dajejo cene po svoji volji, ker ne dopuščajo, da be se uvažalo cenejše blago. Vlada in narodna skupščina bi morali že davno razpoditi ta dobor.
Konec uradniškega zakona. V ministrskem svetu so se že pri drugi seji glede uradniškega zakona otresli tega mučnega dela s sklepom, naj se predloži uradniški zakon skupno z davčnim zakonom parlamentu. •Ker utegne do sprejetja obeh zakonov preteči še eno leto, so sklenili, da dobijo uradniki enomesečno plačo kot nabavni prispevek in pa dnevnice naj se jim nekoliko zvišajo. Ministri bodo iskali zato sedaj potrebne kredite in gotovo jc, da jih ne bodo tako hitro našli kot milijarde za novo orožje.
Po svetu.
Diplomatski razgovor. Polkovnik Gonatas, šef sedanje revolucionarne vlade v Atenah, je nedavno sprejel našega tamošnjega poslanika Balugdžiča. Znano je. da je atenska politika v grški Macedoniji prekrstila tamošnje slovansko prebivalstvo v — «bolgarofonske Grke« (bolgarsko govoreče Grke)! Balugdžič, zavedajoč se te okolnosti, je v ugodnem trenutku napravil konec temu čudnemu imenu. Zahteval je od Gonatasa za srbsko (!) prebivalstvo v grški Macedoniji, ki je bilo do-sedaj preganjano, šole in cerkve. Polkovnik je kar otrpnil od začudenja: «Kaj, srbsko prebivalstvo v grški. Macedoniji?! Pa mi smo mislili, da imamo opraviti z Bolgari.« — «Kakšni Bolgari!« je vzkliknil Balugdžič, «to je prebivalstvo, kakršno je v srbski Macedonijif« — «Seveda^ mislim torej ...» — «Ako vam je do našega prijateljstva, gospod polkovnik, morate nehati verjeti v stvari, ki so nam zelo neljube.« — «Torej, gospod poslanik, naši Bolgari v Macedoniji niso več Bolgari, marveč Srbi?« — «ročno!« — «Dobro, soglašamo«, odvrne šef grške revolucionarne vlade. «Sedaj nam ne ostane drugega, kakor spjejeti srbske šole, ki vam jih priznamo iz vsega srca«. — Ta razgovor, ki ga posnemamo po švicarskem «Journal de Geneve«, je autenti-čen in značilen za diplomate, ki kar z obratom roke spreminjajo narodnosti.
Avstrija mora izročiti specijalne karte. Veleposlaniška konferenca v Parizu je sklenila, da Avstrija ne sme proizvajati in prodajati geografskih kart nasledstvenih držav z večjim merilom kakor 1 ; 200000. Ta določba se nanaša tudi na dotične klišeje, kakor zlasti na Specijalne karte in topografične načrte, ki jih mora Avstrija kot predmete vojaškega značaja izročiti nasledstvenim državam. Avstrija je doslej delala lepe kupčije s temi kartami, ki jih je za drag denar razpečavala zlasti v Čehoslovaški in Jugoslaviji.
Izjava francoskega ministrskega predsednika. — Francoska zbornica je razpravljala o interpelaciji glede vladne politike. Ministrski predsednik Poincaré je govoril o predstojećih sestankih z lordom. Curzonom ter Mussolinijem. Izrazil je zagotovilo, da se bo med Anglijo, Francijo in Italijo še pred pričetkom orient-ske konference v Lausannu doseglo popolno soglasje.. Enako je izrekel prepričanje, da so bo isto soglasje doseglo tudi na konferenci v Bruselju. Med splošno napeto pozornostjo zbornice je razpravljal Poincaré o vprašanju reparacij ter spominjal na razmere v času pred konferenco v Cannesu, omenjal velike načrte, ki so se sklenili tam, ter opozarjal na razgovore v Genovi.
Daljni vzhod se združi z Rusijo. Ruska brzojavna agentura javlja iz Lite, da so sovjeti republike Daljnega vzhoda sklenili, da se združijo s sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada Daljnega*vzhoda se razide. Imenovana je komisija sedmih članov z nalogo, izvesti združitev. — Daljni vzhod bo tudi zastopan na vseruskem sovjetskem kongresu.
Sultan — pobegnil. Da se izogne podpisu odpovedi na prestol, katero mu je predložil Rifet paša, zastopnik angorske vlade, je sultan pobegnil na angleško bojna ladjo, ki ga je prepeljala na otok Malto.
Letošnja žetev v naših sosednih državah in pri nas. Žetev pšenice znaša letos v Rumuniji 27.6 milijonov
h ktolitrov in sicer 468 hi več nego lansko leto. Žetev < j čmena je za en milijon hektov obilnejša od lanske, ! tudi žetev koruze je za en milijon hektov bogatejša od j k aske. Bolgarija je dobila letos polovico manj koruze i.ego lansko leto. Letos so naželi Bolgari komaj štiri
n.ilijone meterskih centov koruze, a lani 8.7 milijonov met. centov. Madžari so tudi letos naželi 2 milijona met. centov koruze manj nego lani. Letošnja koruzna žetev znaša v naši državi 18.5 milijonov met. centov ali
185.000	vagonov — torej 4000 vagonov manj kot lani.
Beležke.
Mussolini—Pašič. Na seji rimske zbornice je ministrski predsednik Mussolini podal naslednjo izjavo: Drugič je sedaj — prvič se je to zgodilo v maj-niku leta 1915 — italijansko ljudstvo vrglo vlado, da si da novo po svoji volji brež® vsakega ozira na parlament. Da izve ves svet, izjavljam: Jaz sem tu, da bra- . rim v največji meri revolucijo črnih srajc, to je fašistov, jo privedem do veljave ter odprem napredku razvoja italijanskega naroda njegove okrepčujoče vrelce.
V okviru meja sem si ohranil vso svobodo. Dejal sem si; Najvišja modrost je, da vas ne zapustim tudi po fašistovski zmagi. Koalicijske vlade nisem sestavil za- 4 to, da bi dobil v parlamentu večino. Ta mi ni potrebna.« — Tudi Pašičeva vlada v Beogradu ne potrebuje parlamentarne večine in tako je dosegla žalostni sloves, da je na celi zemeljski obali italijanski fašistovski diktaturi še najbolj podobna. — Komunistom je odvzela riandate ter mnogo poslancev pozaprla, hrvatske narodne zastopnike je izrinila in danes daje razumeti, da je pripravljena odkrižati se jih s sodiščem, če bi hoteli priti v Beograd, proti celi opoziciji hujska* jugofašiste, proti Turkom še posebne komitaše in tako Pašič Mussolinija še prekaša v tem, da ne rabi večine za svoj režim.
Komiti in zakon po «zaupnem aktu.« V Smederevu je organiziral Nikola Pašič po svojem tajniku komite,
1< i naj bi šli v Sandžak in Bosno ter izzvali pokolj med muslimanskemu ljudstvu, ki je režimu na poti vsled politike opozicijonalne muslimanske stranke. Ti komiti so se razkrinkali še pravočasno in tako akcija ni uspela, dobro so pa odrezali oni komiti, katerih haram-baša je sam Pašič, s tem, da so si oskrbeli kredit od 3 milijard in 200 milijonov kron. Ta kredit je bil sprejet na krvavi, tajni skupščinski seji, na kateri je eden poslanec divjal z revolverjem ali z bokserjem, — drugi pa odnesel krvavo roko, — in razven Pašiča, vojnega ministra in seveda tudi Pašičevega sina še vsi ministri ne bodo vedeli, zakaj se rabijo tako silne svote. Finančni minister je predložil ta kredit v vojne svrhe z dostavkom, da je potreben «po zaupnem aktu ministrstva vojne in mornarice br. A. T. 4845 od 8. 11. 1922. leta« in potem se je še sklenilo, naj se ta zaupni akt v dveh izvodih zapečati ter shrani pri vojnem ministru in pri predsedniku skupščine. Novi vojni minister še ne nastopi prav svoje službe, pa že dobi 3 milijarde in 200 milijonov na razpolago. Nikomur ne pove, kako se bo ta denar uporabil, kredit se sprejme po zaupnem spisu in Pašičevi vladi je samo to potrebno, da se imitira nekaka skupščina. Skupščina je kredit sprejela! — To se raztrobi med svet, pa naj bo v skupščini tudi sama vladna glasovalna mašina in naj bi vladinovci tudi vse opozicij onalce odgnali ali pa kar enostavno z revolverji in bokserji pobili. Skupščina je vendar sprejela! — Pašič je rekel poslancem v lice, da ne pove, zakaj bo ta denar, ker ne zaupa narodnemu zastopništvu. Celo člani finančnega odbora ne poznajo vsebine zaupnega spisa, pa so vendar le predložili zakon o kreditu. — Dobro pa poznajo namen tega kredita zavezniki in prijatelji starega in mladega Pašiča na trgu ali «čaršiji.« Cele čete podjetnikov in špekulantov se že mobilizirajo, da naskočijo ta milijardni kredit, ki so ga za njih in za sebe oskrbeli — komiti na vladi z zakonom po «zaupnem aktu.«
Našim naročnikom!
Ko smo lansko leto določali našemu listu naročnino za leto 1922, so bili v primeru z letos še zlati časi. Pred enim letom je stal 1 kg papirja D 2.25, stavec je zaslužil lani na teden še D 227.—, poštnina je stala od komada 2 pari. Danes pa stane kilogram časopisnega papirja D 8.50, stavcu se plača sedaj na teden D 476, poštnina stane od komada 5 par. Letos nas stane samo prazen papir za enega naročnika D 20.23 in poštnina D 7.50, torej moramo plačati pri vsakem naročniku letos že samo za papir in poštnino D 27.83. To so gotovi izdatki. K temu še pridejo potem stroški za tisk, stavek, opravništvo in iiredništvo, ki so ogromni. Drugi listi so naročnino že med letom zvišali in sicer nekateri celo štirikrat. Mi tega med letom nismo storili.
Cenjeni čitatelji pa iz navedenih podatkov že sami spoznajo, da smo prisiljeni za leto 1923 zvišati naročnino, četudi to neradi storimo.
Za celo leto 1923 bo znašala naročnina za naš list: za celo leto dinarjev 60.—, za pol leta dinarjev 30.—, za četrt leta dinarjev 16.—, za en mesec dinarjev 6.—.
Za inozemstvo stane naročnina «Straže« z ozirom na visoko poštnino — 40 par vsak izvod — celoletno i d) ...narjev, za pol leta 60 dinarjev.
Cenjene naročnike prosimo, da nam ostanejo zve-s!i. Obenem pa naj agitirajo povsod za naš list. Upa- j ino, da nas naši prijatelji ne bodo zapustili. Čim več j naročnikov bo imela «Straža«, tem boljše bodo izpadle ; volitve, ki se bodo gotovo vršile v letu 1923. Kdor agi- i
tira za razširjenje našega lista, ta obenem že agitira za volitve. Zatorej pa z veseljem na težko in požrtvovalno delo za naš list!
Dnevne novice.
Vsi naročniki dobijo danes priložene položnice. — Oni p. n. gg. naročniki, katerim naročnina poteče s 1. ali 15. decembrom t. L, imajo na naslovu moder križ v opomin, da naj pri novi naročitvi na zaostanek letošnjega leta ne pozabijo. Naročnikom pa, ki še dolgujejo za november t. L, pa se bo list s 1. decembrom ustavil, Opozarjamo, da se zaradi zaostale naročnine izpadle številke le izjemno še lahko dostavijo. Pozor torej! — Upravništvo «Straže.«	.
Predavanje o smrtni kazni in novem kazenskem zakoniku se je vršilo dne 16. t. m. zvečer v Ljubljani ob ; obilni udeležbi. Predaval je g. dr. Jelenc in ko bi se i predavanje moralo že začeti, je policijski zastopnik ; venomer silil v predavatelja, naj preradikalno ne govo- j ri. Zbrani poslušalci so dali z medklici in ploskanjem ; glasno razumeti, da ne trpijo policijske inštrukcije za S svojega predavatelja pravnika — torej strokovnjaka. G. dr. Jelenc je mirno in stvarno razlagal zakonik, ter dokazal, kako malo odgovarja smrtna kazen modernim nazorom. Ko je omenil nekega zagovornika smrtne kazni, ki je v Zagrebu dejal, da smrtna kazen mora ostati, ker imamo toliko hajdukov, so se začuli burni medklici: «Svobodo dajte in hajduki izginejo!« — Govornik je prišel tudi na potrditev smrtne obsodbe rudarja Keroševiča kljub pomilostilnemu predlogu sarajevskega sodišča, končno je pa naznanil, da policija ne dopusti razprave o predavanju, kar je povzročilo med navzočimi nepopisno, popolnoma upravičeno ogorčenje. Z medklici se je okrutni režim najodločneje in dostojno obsodil. — Treba še pripomniti, da so se vsepovsod vršili protestni shodi proti smrtni obsodbi Keroševiča, samo v Sloveniji so bili povsod prepovedani in se priliznjena policaj demokracij a slovenske pokrajinske uprave poleg tega še na tak način vmešava v juridična predavanja. Manjka nam samo še to, da se policijski zastopniki spravijo še nad advokate, ki bodo pred sodnijo zagovarjali kakega opozicijonalca. j
Naši javnosti. Nabiralna akcija za menzo kat. aka- | demikov v Ljubljani je še vedno v teku. Zato se po- j novno obračamo na vse organizacije, da vrše nabiranje ■ naprej ter nas po dovršenem nabiranju o tem obvestijo j na naslov: Štaj. nabiralna akcija za menzo kat. akademikov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Obenem blagovolite napisati v svrho pregleda tudi naslov odpošil- : jatelja. Pričakujemo od vseh, ki smo jim odposlali nabiralne pole, da nam pošljejo na gorajšnji naslov zavedajoč se velikega pomena te nabiralne akcije. Zanašamo se na zavednost ljudstva, iz katerega smo izšli m kateremu hočemo posvetiti pozneje svoje moči. Za odbor: Vatec Franc, fil., predsednik, Preac Joža, fil. tajnik.	- i
Smrtna kosa. Vsemogočni ,ki v svoji skrivnosti in previdnosti obiskuje tudi nedolžne, je dne 14. t. m. ob 2. uri ponoči poklical k sebi priljubljenega angelčka Paulico Štibler, hčerko lesnega trgovca in postestnika itd. v Fali. Njeno truplo je bilo dne 16. t. m. ob deseti uri dopoldne v Selnici ob Dravi k večnemu počitku položeno. Ohranimo jo v stalnem spominu. Prizadeti rod- j bini Štibler naše iskreno sožalje.
Kršč. soc. delavska strokovna organizacija JSZ vabi na delavsko zborovanje, ki bo v nedeljo, dne 26. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju ob 9. uri dopoldne. Zborovanja naj se udeleži krščansko socijalno delavstvo vseh kategorij, ker je to prvo večje i zborovanje krščanskih socijalistov v Celju. Ob 2. uri popoldne pa se vrši pri Belem volu v mali dvorani za-upniški zbor delegatov skupin JSZ iz Štajerske in okrožni svet, katerega izvoli upravni odbor pokrajinske ga tajništva v Celju. Na zbor delegatov vabimo tudi delavske zastopnike iz krajev celjskega okrožja, kjer še ni skupine JSZ in naj isti prineso seboj izkaznico katerega naših društev. Delavci, delavke! 26. t. m. vsi v Celje. — Pokrajinsko tajništvo JSZ v Celju.
Zakaj uhajajo kaznjenci iz zaporov? Na dnevnem redu je pri nas, da uhajajo kaznjenci iz zaporov. Vzrok pobega arestantov iz naših kaznilnic so še le sedaj od- j krili in ta je — premalenkostna plača paznikov, ki do- ; bivajo mesečno komaj 4—500 din. Od te plače morajo ži veti ter se preskrbeti tudi uniforme, katere bi jim pa : morala po zakonu nabavljati država. Gospod minister pravde Laziča Markovič je pozabil, da preskrbi potreb-ne kredite za svoje ljudi. Sodni sluge že niso prejeli pri- ; spevkov za uniforme od leta 1918.
Razočaran tat. V Zagrebu je porodila Hrvatica otro : ka in ga izročila svojemu možu, da ga odnese na dom j v Zagode. Oče je vzel otroka, ga spravil v košaro in v vlaku je dal to prtljago na polico, ki je nad sedežem. Vlak je bil prenapolnjen in nri neki postaji zapazi ta Zagorec, da mu je nekdo izmaknil košaro z otrokom vred. Neznan tat je ukradel košaro in se začudil, ko je dobil v njem novorojenčka. Tat je seve košaro porinil zopet v vagon, a otroka ni dobil več oče živega nazaj, ker se je v zamotih zadušil.
Skupni vagoni z Rumunijo. Sporazumno z našim in rumunskem železniškim ministrstvom so predani prometu oni vagoni, ki so ostali po končani okupaciji Rumunije od strani Nemčije in Avstro-Ogrske ha rumunskem ozemlju. Ti vagoni so postali skupna last Jugoslavije in Rumunije, bodo imeli skupne znake ter skupna imena. »
Krst novega vina v Novem Sadu. Dosedaj je bila v NaVem Sadu navada, da so proslavljali na prav slovesen način krst novega vina na dan sv. Martina. Letošnji novosadski krst novega vina je bil pa izvanredno
burn ter precej krvav. Krst novega vina je Novosadčane ; tako vzradostil, da so na večer razbijali po mestu okna, človeške nosove in glave. Policija je dognala, da je bi-j lo od sobote na nedeljo v Novem Sadu 2000 pijanih oseb. j Vsled te alkoholne epidemije hočejo prepovedati točen-I je alkohola v Novem Sadu v soboto in nedeljo.
Upravitelji kaznilnic v Veliki Kikindi in B. Crkvi j so ošKodovali državno blagajno za 400.000 K. Ko se jim je dokazala njihova nepoštenost, so jih suspendirali od j službe.
Nova označba za kraj Marenbcrg. Pretekli teden sem ! se mudil v Marenbergu. Ob tej priliki sem videl večjo po-! šiljatev jabolk, namenjeno v Slavonijo. Kupec iz Slavonije j ni bil vešč drugega nego nemškega jezika. Na zabojih je I bila označena železniška postaja Vuhred—Malbreg. čudno, da se je dosedanjim 14 imenom tega kraja pridružilo novo poimenovanje. Došlejšnji nazivi se glase: 1. Radelje. 2. Möhrenberg. 3. Merenwerch. 4. Mahrenberg. 5. Marenberg. 6. Marenberk. 7. Marberg. 8. Marberk. 9. Marperk. 10. Ma-renberg. 11. Marnberg. 12. Marbek. 13. Marbeg. 14. Mar-breg. Kar se tiče najnovejše oblike Malbreg, bi se dalo dalje razpravljati, v koliko se to krajevno ime strinja z zgodovinskim ozadjem in s krajevnimi posebnostmi dotič-nega kraja, jeli to Malbreg ali Velikbreg, oziroma ali je mal križ ali velik križ z zgodovinsko in jezikoslovno raz-■ lago poimenovanja Marenberg.
Štrajk duhovnega sodišča, člani duhovnega sođi-; šča só dobivali dosedaj dnevnice po 20 dinarjev. Naš» ministrstvo ver je zahtevalo od ministrskega sveta, da se te dnevnice povišajo in sicer podpredsedniku ter ; predsedniku na 80 dinarjev, ostalim članom pa na 60 ; dinarjev. Ministrski svet je ta predlog odobril, a glavna 1 kontrola ga je odbila, ker je brez zakonske podlage.
; Radi tega so začeli člani duhovnega sodišča štrajkati in ! ako se vprašanje duhovnega sodišča sodišča kmalu ne i reši, se bo razporočnih aktov toliko nagromadilo, da I jih ne bo mogoče rešiti v dobi 4—5 let.
Državni cestarji. Gradbena direkcija razpisuje v namestitev 50 službenih mest državnih cestarjev. Interesente j se opozarja na tozadevni razglas v Uradnem listu pokra-I jinske uprave za Slovenijo št. 118. Morebitne stroške izvolite i naznaniti- gradbeni direkciji.
Glasbena Matica r Ljubljani praznuje letos 50 letnico ! svojega delovanja. Ta svoj jubilej hoče proslaviti s celo vrsto koncertov in to ne le v Ljubljani, ampak po raznih večjih krajih širom Slovenije. Zato priredi tekom meseca decembra, januarja in februarja s svojim pevskim zborom vokalne koncerte, na katerih se bodo proizvajale jugoslovanske umetne in narodne pesmi. Za enkrat pridejo v poštev sledeči kraji: Brežice, Celje, Črnomelj, Jesenice, Hrastnik, Kamnik, Kranj, Krško,^Kočevje, Litija, Logatec, Maribor, Novo mesto, Ptuj, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trbovlje in Zagorje. Koncerti se vrše po določenem redu, ki bo sproti objavljen v dnevnem časopisju ter z letaki v kraju samem, kakor tudi v vsej bližnji okolici. Čas se je določil dogovorno z lokalnimi faktorji, ter se bodo vršili vsi koncerti v zgodnjh dopoldanskih urah, tako, da je mogoč poset tudi okolici posameznega kraja, kjer se vrši ta koncert. Vse glasbo-ljubeče občinstvo opozarjamo na te koncerte. Podrobnosti se poizvedo lahko pri Glasbeni Matici v Ljubljani.
Iz Rogaške Slatine se nam poroča: Po dolgotrajnem deževju, ki je odvrnilo v septembru marsikaternga gosta od obiska naših zdravilišč, je razlilo zopet blagodejno solnce svoje žarke po lepi Rogaški Slatini in nje okolici. Sramežljivo zakriva preje tako mnogobarveni park svoje spremenjeno lice pod zimsko odejo, s katero ga je odel skrben ! vrtnar, a po belih peščenih potih se ogrevajo gosti — prvi gosti zimske sezone. Počasi, z nekim nezaupanjem so se začeli oglašati in prihajati. Ni čuda! Kdo si more predstavljati Rogaško Slatino, če jo pozna iz letne sezone, v zimskem miru. Razkošnost, mednarodno vrvenje, godba, koncerti, a sedaj vse tiho in mirno. Če pogledam na ta park, se mi zdi, da gledam na jezero po burnem viharju. Preje valovi, sedaj mirna gladina. In zdi se ti, da se razlije vsa ta notranjost po tej gladini, ker jo boža lahek vetrič tako blagodejno, da čutiš v sebi vso srečo življenja. V tem trenutku se ti zdi nerazumljivo, da morajo iskati ljudje zdravja v viharni dobi letne sezone, ko more vendar ta rajski mir, združen s tukajšnjimi zdravilnimi sredstvi najbolje učinkovati na proces tvojega zdravljenja. Prost vseh spon svojega poklica in družabnega življenja si urediš tu za nekaj dni življenje prav tako, kakor ti prija. In to je ravno balzam za tvoje razburjene živce, ki ti povzročajo vse domnevane in tudi resnične bolezni. In zdi se mi, da nisem osamljen s temi svojimi nazori. Na obrazih gostov vidiš tako tiho zadovoljstvo, kot bi ne bilo na svetu ne bolezni in ne zabav. In če jih opazuješ v kavarni pri čitanju časopisov, vidiš, kako hitro jih polože na stran. Le nič slišati od zunaj, dokler še trajajo dnevi miru in odpočitka. In čudiš se, kako oživi, v tej naravi gost, ki je prišel sdfn nezadovoljen sam s seboj in mržeč ves svet. Dober zrak iri mir mu zgladi notranjost in v kratkem času se pobota s svetom, išče družbe, katere se preje ogiblje in z veselim licem odkoraka na kolodvor — v življenje. — Rogaška Slatina —+ lepa sl v svo-je<p razkošju, lepa si pa tudi v svoji skromni tihoti!
Iz Maribora.
VSEM, KI SO DOBRE VOLJE!
Združen prireditveni odbor za Miklavžev večer članskega odseka, dijaškega odseka in orliškega krož-: ka mariborskih Orlov in Orlic se obrača, kakor vsako leto, tudi letos na vse prijatelje krščanske mladine s ; toplo prošnjo, da blagovolijo nakloniti svoje darove se-j stram in bratom Orlom, ki bodo v teh dneh pobiral* i Miklavževa darila za našo mladino, ki naj, poleg poštenega razvedrila, iz skromnega darila črpa tudi zavest, da v težkem boju za svojo bodpčnost ni osamlje-i na .— Vsem darovalcem v imenu naše orlovske mladine in njegovega naraščaja iskren: Bog povrni in Bog živi!
Združen odbor mariborskih Orlov in Orlic.
ŠE ENKRAT MESTNA HRANILNICA V MARIBORU.
1 Poročali smo svojčas, da je advokat dr. Irgolič napravil dolgov čez 10 milijonov. Zdaj ga zdravi dr. Rosina ter ga operira na vseh koncih in krajih, da bi spra-
vil iz njega, za upnike potrebne groše. Sicer pa bi nas la žalostni slučaj nič ne zanimal, ko bi dr. Irgolič ne bi! predsednik ravnateljstva Mariborske hranilnice in ko bi ne bil tudi pri zavodu visel.. A dr. Irgolič si je izposodil tudi od Mestne hranilnice 2 milijona in od Kreditnega društva, ki ima svoj denar od Mestne hranilnice, en milijon, torej je imel skupno hranilničnega denarja 3 milijone. Mi smo takrat poročali, da so si vlagatelji Mestne hranilnice v skrbeh za svoj naložen denar in da se jih je polastil velik nemir. In mi smo poro-•čali resnico. Med vlagatelji res vlada veliko nezaupanje do Mestne hranilnice. To nam potrjuje sam «Tabor«, ki piše v svoji številki z dne 17. novembra dobesedno takole: «Med vlagatelji Mestne hranilnice v Mariboru se po-javlja vedno večja zbeganost in nezaupnost«. Tako je «Tabor« sam, seveda malo pozno, obvestil svoje demokratske čitatelji o stanju Mesine hranilnice.
Gospod župan Grčar in Mestna hranilnica. Zupan Grčar bi bil moral že davno zahtevati od Mestne hranilnice spremembo pravil. Tako mu je naročil občinski svet. A gospod župan ni storil ničesar, zato je bilo mogoče, da bi bil dr. Irgolič skoraj «zafural« hranilnico. Gospod župan seveda vleče v zadevi Mestne hranilnice z demokrati. Zato je v svoji «Volksstimme« pošteno okregal in okrcal «Naprej«, ker je tudi «Naprej« prinesel vest o Irgoličevi polomiji in Mestni hranilnici, ter svoje čitatelje opozoril, da Mestna hranilnica izgublja -dan na dan bolj na ugledu. Gospod župan si pač misli: Občino bom zafural jaz s socijaldemokrati v dolgove, Mestno hranilnico pa naj potopijo demokrati, potem pa itak izginemo jaz in demokrati s površja. Eno slavo pa bomo imeli obojni, da smo gospodarsko uničili občino in njen nekdaj cvetoči denarni zavod«. Tudi tolažba, dasi žalostna!
Radovedni smo končno, ali je dolg dr. Irgoliča pri Kreditnem društvu tudi poravnan. Dr. Irgolič si je tam izposodil tudi en milijon. «Tabor« pa govori le o Mestni hranilnici in niti z besedico ne omenja Kreditnega društva. Tisti milijon pri Kreditnem društvu ni bil intabu-liran, zato nas njegova usoda tem bolj interesira. Pozivamo gospoda župana Grčarja, da v svoji «Volks-slimmi« javnosti tudi to naznani, kako je z Irgoličevim milijonom pri Kreditnem društvu? Vlagatelji bi tudi to radi vedeli, da se vedo ravnati.
Vlagateljem Mestne hranilnice, ki so morebiti zadnje tedne hoteli dvigniti svoj denar, pa ga niso dobili, opozarjamo, da ima baje Mestna hranilnica zdaj denar na razpolago. «Tabor« namreč piše, da je dobila nazaj 2 milijona kron, ki jih je posodila dr. Irgoliču. Kdor torej želi denar, naj se zdaj oglasi, dokler je še kaj dobiti. Kajti lahko pride zopet kak drug Irgolič in pobaše denar v spekulacijske namene. Torej vlagatelj, le zdaj se potrudi, zlatega časa nikar ne zamudi.
Ali so pri Mestni hranilnici vloge varne? «Tabor« pravi, da stoji Mestna hranilnica baje na trdih nogah, da je denar pri tej hranilnici bolj varno naložen, kakor pri vsakem drugem denarnem zavodu v Mariboru.« Izgleda, kakor da bi bila hranilnica «Tabor« podkupila, da jo tako hvali. Mi pa pribijemo tukaj naslednja, neizpodbitna dejstva: 1. Mestna hranilnica je podpisala za 17 milijonov vojnih posojil, za katere ne dobi niti vinarja obresti. 2. Mestna hranilnica ima okoli 12 milijonov predvojnih avstrijskih posojil, ki ne nesejo nič. 3. Dr. Irgolič je kupil že lani zopet za 12 milijonov avstrijskih obligacij, za katere hranilnica ne dobi niti vinarja obresti. Hranilnica ima torej za 41 milijonov državnih papirjev, ki ne nesejo nič. Poleg tega hranilnica nima niti vinarja rezervnega fonda. Pač pa si je hranilnica morala lani izposoditi od Mestne hranilnice v Ljubljani 8 mi lijonov kron in letos zopet išče novo posojilo.
Iz tega si lahko vsak otrok sam izračuni, kako varne so vloge pri Mestni hranilnici. Ako bi danes prišli vsi vlagatelji po denar, bi Mestna hranilnica lahko izplačala kakih 20 milijonov, torej komaj eno tretjino vseh vlog, dobrih 40 milijonov pa bi ne mogla izplačati, ker so zabiti v vojna posojila in v ničvredne avstrijske rente. Zato pa naj «Tabor« nikar ne vara javnosti s svojimi trditvami. Vlagatelji že sami vedo, pri čem da so!
Išče se nov predsednik Mestne hranilnice. Demokrati, ki so spravili Mestno hranilnico ob vse zaupanje pri ljudstvu, iščejo zdaj novega predsednika ,ki bi bil vreden naslednik dr. Irgoliča. Ponujali so baje to me-slo odvetniku dr. Š., pa tudi odvetniku dr .B., ki pa si nočeta osmoliti rok.
Demokrati so zdaj v veliki zadregi. Seveda, ko bi še rajni Španhakl živel, bi sodil kakor nalašč za hranil^ ničnega direktorja in mi bi podpirali njegovo kandidaturo. Ker pa tega žal ni več, pa svetujemo demokratom, da dvignejo Voglarja na direktorski stol, ker Voglar je «priznana kapaciteta« na denarnem polju. Saj se je svojčas že vežbal v tem smislu, ko je pod Praprotnikom med drugimi molzel Jadransko banko in iz nje dobil marsikatero kronco. In takih mož potrebuje ravno Mestna hranilnica, ki radi «zaradijo« za sebe kak groš. Taki direktorji bodo zavod gotovo dvignili, če ne drugam, pa vsaj na mrtvaški oder.
Na naslov pokrajinske uprave v Ljubljani. Predsedstvo pokrajinske uprave je z dopisom z dne 23. oktobra t, 1. št. 9944 naročila okrajnim glavarstvom, da naj po občinah razglasijo, da v «Ljudski preskrbovalnim« v Mariboru manj premožni sloji dobijo po znižani ceni, zimsko blago, proti potrdilu županstva. Pokrajinska uprava je celo doposlala občinam vzorce dotičnega blaga. V dopisu se še izrečno povdarja, da se prepreči vsaka zloraba od strani prekupovalcev, se mora blago nabaviti samo proti potrdilu županstva, da dotičnik rabi hlago samo zase, oziroma svojo družino.« Pokazalo pa s«' je, da je cela stvar čisto navadna goljufija židovskega tekstilnega zavoda Stein & Comp, v Pragi, oziroma Tek-
stilije ali «Impeksa« v Ljubljani, za katerim stoji Slovenska banka. To blago je čisto za nič. Napravljeno je bilo med vojsko iz kopriv in drugih ničvrednih snovi in je ležalo in prhnelo dozdaj po skladiščih, ker ga nihče ni hotel kupiti. Da bi to blago spravili v denar, so se češki oziroma «slovenski krščeni« Židje poslužili zvijače. Šli so k pokrajinski upravi, nadeli si krinko izrednih ljudskih dobrotnikov, ki hočejo revne sloje napol zastonj obleči v zimsko obleko, ter naprosili upravo, da napravi za nje potom svojega aparata po občinah uradno reklamo. In dosegli so svoj namen. Na stotine res revnih delavcev, hlapcev in kmetov roma vsak dan v «mesnico« teh ljudskih goljufov, kjer dobijo slabo bla-; go za primerno drag denar. To blago je tako slabo, da je res škoda krojača, ker delavca in kmeta niti teden ; dni ne bo držalo. Ko ljudje prinesejo te prhke cunje ! domov, in jih natančno gledajo, se jočejo in preklinjajo, ; ker so nasedli pravim ljudskim goljufom in to celo na priporočilo politične uprave.
j Pokrajinska uprava je imela pred seboj vzorce tega i blaga in njena dolžnost bi bila, da da blago preiskati po j strokovnjakih, predno napravi zanj uradno reklamo. — I Pokrajinska uprava tega ni storila, zato je odgovorna za I milijonsko škodo, ki jo trpijo naši ljudje. Mi odločno j zahtevamo od pokrajinskega namestnika Hribarja, da j takoj napravi konec temu goljufanju ljudstva s tem, da j prekliče svoje priporočilo in svojo reklamo ravno tako ; javno pri vseh občinskih uradih, kakor jo je napravil,
! da kaznuje tiste uradnike pri upravi, ki so se dali pri-i dobiti do gnjusnih špekulantov za omenjeno nesramno reklamo, ter postopa proti brezvestnim goljufom našega ; ljudstva! Res, kaj takega dozdaj še noben politični urad j ni zagrešil, kakor pokrajinska uprava pod vodstvom g. i Hribarja!
Ljudje, ne dajte se oslepariti! Pred kratkim so naznanila okrajna glavarstva vsled naročila kraljevega na mestnika Hribarja po vseh občinah, da dobijo revnejši ljudje proti potrdilu županstva pri «Ljudski preskrbovalnim« v Mariboru zimsko blago po znižani ceni in sicer meter po 40 din., ozir. 48 din. Tò pa ni res To blago ni za nič in niti 20 dinarjev ni vredno, ker je iz kopriv in popolnoma prhko in preležano, židovske pijavke in nesramni bančni špekulanti vas hočejo ogoljufati za vaš težko prisluženi denar. Zato vam kličemo: Nikar ne kupujte tega blaga. Kdorkoli ga je dozdaj že kupil, se je kesal, ko je blago natančno pregledal.
Kako goljufa «Ljudska preskrbovalnica,« ki se nahaja v Mariboru, v Gosposki ulici št. 20 v Pirhanovi hiši? To je akcijska družba ljudskih pijavk, ki hočejo slabo, preležano, iz kopriv napravljeno blago spraviti med ljudstvo po 40 in 48 din., dasiravno še 20 din. ni vredno. Za to družbo tiči ljubljanski «Impeks«, ki je trg. i podjetje Hribarjeve Slovenske banke, zato pa se nahaja «Ljudska preskrbovalnica« res tudi v Pirhanovi hiši, kjer je Slovenska banka. Poseben prijatelj in tudi akci-I jonar Slovenske banke je pokrajinski namestnik gosp. Hribar. Radi tega pa se seveda nič ne čudimo, če je predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo nasedlo špekulantom okrog Slovenske banke in «Impeks«a ter uradno napravilo pravo amerikansko reklamo za slabo blago «Ljudske preskrbovalniee«. Gospod Hribar je napravil : že marsikatero neumnost, a dozdaj je nosil posledice i svojih neumnosti navadno sam, v slučaju ciganske re-i klame za ničvredno zimsko blago «Ljudske preskrbo-j avlnice« pa nosijo posledice naši delavci, posli in kmet-! je, ki so vsled te neumne uradne reklame ogoljufani za i velikanske svote.
Kako dr. Kukovec spoštuje postave. Dr. Kukovec bi rad postal veliki župan v Mariboru. Zato je zapustil j Celje in se naselil v našem mestu. In dr. Kukovec bi res j sodil za velika župana kakor kozel za vrtnarja. On sam j ne spoštuje postav ter še celo posreduje pri uradih, da i naj postave teptajo. Evo slučaje! Imamo pred seboj dva i slučaja ,ko je bila v Mariboru demokratu odmerjena i pravica popolnoma po zakonu. In glejte, demokrat se J pritoži na višjo inštanco v Ljubljano, ter se zateče k I dr. Kukovcu, da posreduje za ugodno rešitev. In dr.
! Kukovec gre v Beograd k ministrstvu ter tam doseže, da j ministrstvo ukaže dotični inštanei v Ljubljani, kako j mora rešiti pritožbo in to je storilo ministrstvo, ne da i bi imelo akt v rokah in ne da bi bilo poznalo slučaj. — Kakor je zahteval dr. Kukovec, tako se je moral rešiti i priziv, četudi se je s tem teptal zakon. Kaj dr. Kukovca briga pravica in postava? V neki drugi zadevi je zahteval dr. Kukovec od oblasti, da stvari ne sme rešiti pravično po zakonih, ampak, da se smatra v dotičnem slučaju stranki ugoditi, četudi je to proti zakonu, in sicer zato, ker prosilec pripada k demokratski stranki. To bi vam bil veliki župan, ki bi demokratom polnil korita, četudi bi bilo to proti obstoječim zakonom, pripadniki drugih strank pa bi pri njem ne našli pravice, četudi bi jim po postavi šla! Zatorej pa proč povsod z demokrati, ki so polni laži in krivice!
O stanovanjski bedi v Mariboru nam je podal gosp. Bahun v «Volksstimme« neko razpredelnico, ki bi naj pokazala, kako so ljudje naphani v malih Stanovanjih. Mi seveda ne verjamemo Bahunovemu računanju, ker se ta gospod večkrat zmoti, zato bi njegovo tabelo radi kontrolirali. Da pa moremo to storiti, ga prosimo, da nam navede z imeni, ulico in hišno številko vsaj vse slučaje od tam dalje, kjer piše, da prebiva 9 oseb na 9 kvadratnih metrih do tam, kjer pravi, da jih je celo 13 na 15 kvadratnih metrih. Sicer pa pribijemo, da so ravno socijalni demokratje krivi teh žalostnih razmer. Za vsakega novega advokata imajo stanovanje in pisarniške prostore istotako za vsakega uradnika istih bank, ki nočejo zidati, ter za celo vrsto verižnikov in oderuhov, ki nimajo v Mariboru ničesar iskati. Stanovanje je dobil dr. Kukovec s pomočjo socijalnih demokratov, dobil ga je nepotrebni Plut, ima ga Špindler, dobijo ga zopet no-
vi advokati in vse to s pomočjo socijalnih demokratov. Zakaj pa g. Grčar v razkošnih prostorih, ki jih ima zdaj dr. Kukovec ni nastanil tistih rodbin, ki stanujejo v tesnih stanovanjih? Seveda z jezikom je lahko rešc^ vali stanovanjsko bedo, v praksi pa je to zopet drugače. Kaj ne g. Grčar in g. Bahun?
Predavanje SKSZ v petek zvečer je prav lepo uspelo v vsakem oziru. Predaval je gospod prof. Prijatelj e ustroju človeškega telesa na tako poljudno znanstven način, da so ga vsi razumeli. Gospod prof. bo o tem predmetu svoja predavanja nadaljeval. Predavanja se vrše redno vsak petek ob pol osmi uri zvečer v dvorani v Lekarniški ulici. Agitirajte med svojimi znanci in prijatelji za vsakokratno obilno udeležbo.
Družabni večer naših somišljenikov se vrši v sredo, dne 22. t. m. v Gambrinovi dvorani ob pol 8. uri zvečer. Prijatelji poštene družabnosti in zabave pridite v obilnem številu. Vstop prost.
Fantovski sestanek se vrši redno vsako sredo točne ob pol osmi uri zvečer v dvorani v Lekarniški ulici. — Udeležba vseh bratov Orlov obvezna! Bog živi!
Pukovska slava 45. pešpolka. Jutri slavi domači pešpolk v vojašnici v Melju svojo prvo «pukovsko slavo«. Cerkvena slavnost se začne ob pol 9. uri, srbsko pogoščenje, takozvano «sekanje kolača« pa ob 10. ari dopoldne. Pristop k slavi je vsakomur prost in se radi tega ne razpošiljajo posebna vabila. 45. polk je prejšnji mariborski pešpolk, ki se je sestavil iz bivšega avstrijskega strelskega pokla št. 26, in je ob najtežjih dneh preobrata in postanka naše države izvršil mnogo domoljubnega, požrtvovalnega in napornega dela. Iz teh časov jih je pri polku samo malo ostalo in uverjeni smo, da oni, ki so še ostali radi priznajo, da je nilo tudi tedaj lepo, ko še ni bilo pukovske slave.
Razstava novih Sojčevih del v Cankarjevi ulici je odprla. Priporočamo cenj. občinstvu, da si jo ogleda, kee je velike umetniške vrednosti..
Trošarina na vino za Maribor je zvišana od 15. novembra naprej za celo leto 1922 za 300 odstotkov, to je ; 1.05 din. mesto dosedanjih 0.70 din. Povišku te doklade so podvržene seveda tudi sedanje zaloge vina, od katerih se je že plačala dosedanja doklada po 0.70 din.
I V pomoč revnim učencem na ljudskih in na meščanskih šolah v Mariboru je obstojalo od leta 1874 društvo, ki je blagonosno delovalo več desetletij in nehalo ob preobratu. Na tisoče revnih učencev je potom tega društva dobivalo knjige in druge učne pripomočke, a tudi oblačilo, obuvalo in hrano. Beda je bila vedno, a do vrha je prikipela v zadnjih letih vsled neznosne draginje. Kako hoče oče-delavec ali državni uslužbenec kupiti svojim otrokom šolske priprave, ki stanejo začetkom šolskega leta od 200 do 500 K. Kako naj izhaja, ako ima tri, pet, šest otrok! Popolnoma nemogoče. Otroci prihajajo v šolo brez knjig in zvezkov, —
: staršem se zameriti ne more. O slabi obleki in obuvalu,
I nezadostni prehrani otrok, katere posledica bo jetika, sploh ne govorimo. Ali smemo in moremo še dalje gledati to bedo ravnodušno brez usmiljenja? Ne! Tu hočemo pomagati vsi, ki nam je pri srcu naša mladina, tu moramo pomagati vsi, to je naša sveta dolžnost, j Treba je le na novo ustanoviti društvo v pomoč revnih učencev, treba le mnogo gorkih src in delavnih rok in ! iz malih prispevkov posameznikov bo nastala izdatna i svota, ki bo zadostovala v odpomoč največji sili. Zato se vrši v nedeljo, dne 26. t. m., ob 11. uri dopoldne, v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici shod v svr-ho ustanovitve društva v pomoč revnim učencem. Pravila je pokrajinska vlada že potrdila. Letni prispevek je malenkostni dar 3 D. Z ozirom na prepotrebni, človekoljubni namen v dobrobit naše mladine iskreno prosimo obilne udeležbe! — Pripravljalni odbor.
Goslarica naše ljube Go9pe. Ta, našim dekliškim odrom namenjena igra štiridejanka, ki popisuje do smrti požrtvovalno ljubezen uboge deklice do ničvredne matere, je izšla v tisku. Dobiva se pri Društveni zabavni zadrugi, Ljubljana, Ljudski dom in sicer stane pet izvodov s poštnino vred 16 dinarjev, brez poštnine 15 dinarjev (en izvod staBe s poštnino din. 5.50). Dobi se tudi v knjigarnah.
Dež. sod. svetnik dr. Jos. Fischinger:
Poglavje o razžaijenju uradnih
oseb.
(Poljudna kritična razprava).
Marsikdo je že vprašal, čemu se je tekom zadnjih let postopanju, ki je imelo za predmet razžalitve uradnih oseb, poseglo po kompliciranem aparatu sodnega dvora, sestoječega iz štirih sodnikov, dočim se je poprej cela zadeva završila popolnoma enostavno pred okrajnim sodiščem.
Odgovor: Prejšnji prestopek se kaznuje sedaj kot pregrešek, za katerega v smislu še veljavnega kazenskopravnega reda ni pristojno okrajno, marveč zborno sodišče.
Oglejmo pa si predvsem bistvo tega delikta!
Uradno osebo se lahko žali: a) o priliki službenega posla, to je med uradovanjem; ji) izven kraja oblastva, toda v pogledu službenega posla in c) izven kraja službe, ne oziraje se na uradno poslovanje.
Lahko se jo žali z besedo, tiskom, netiskanim spisom, z znaki ali tudi dejanski.
A) Prej veljavna določba par. a 312 avstrijskega kazenskega zakona je obsegala besedne in dejanske žalitve v par. 68 avstr, kaz, zak. imenovanih oseb (sodniki, urad niki, civilna, finančna, vojaška straža, zapriseženo gozdarsko in železniško osobje i. dr.) o priliki, koriste izvr- % šujejo povelje oblastva ali opravljajo urad ali službo. Vsako tako razžaljenje je tvorilo prestopek, kojega je
/
ikrtta «,
preganjalo državno pravdništvo uradoma (oficijalni delikt) pred pristojnim okrajnim sodiščem. Zoper prvo sodbo je bil dopusten vzklic na okrožno (odnosno deželno) sodišče kot drugo in zadnjo instanco. Slučaji razgaljenja izven kraja oblasti (zgoraj ad b) in c)) so bili prepuščeni zasebnemu preganjanju s strani užaljene uradne osebe.
Ukaz z dne 25. iebr. 1919 št. 2092 je razširil zakonito veljavo IX. in X. poglavja «Krivičnega zakonika za kraljevino Srbijo« na vse področje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Objavljen je bil v št. 30 «Služb. Novin« z dne 10. aprila 1919 in v Uradnem listu za Slovenijo z dne 1. julija 1919 pod št. 544, torej mu gre brez-ehromno zakonita moč.
B) V X. poglavju, ki govori o hudodelstvih in pre-greških zoper zakon, oblaslvo in javni red, se nahaja par. 104 s. k. z., ki uvaja za Slovenijo povsem novo določbo za razžalitve uradnih oseb. Ta norma se bistveno razlikuje od prejšnjega par. a 312 avstr. kaz. zak. tako v materijelnem, kakor v procesuainem oziru.*
I. Materijelno:
1.	Ne vsebuje dejanskih žalitev (le najdemo v posebnih določbah par. 93—95- srb. kaz. zak.), kakor jih ima v mislih par 312 avstr. kaz. zak..;
2.	obsega tudi žalitve s tiskom ali ne tiskanim spisom, likom, kakršnimkoli drugim predstavljanjem ali z znaki (žalitve s tiskom so bile kažnjive tudi po avstr, kaz. zak. po par. 487—481 k. z. kot pregrešek, ako so se nanašale na službeni posel (Ermächtigungsdelikte!);
3.	ne ščiti le v par. 68 avstr. kaz. zak. navednih oseb, temveč tudi oblastev, politično telo, narodno skupščino, ali posamezne njene člane, volilno skupščino, volilni odbor ali posamezne njegove odbornike (prej uradoma kažnjivo po par. 487—491 ter par. 498 k. z.), priče in izvedence;
4.	kaznuje žalitve ne le a) ob priliki službenega posla, temveč tudi b) izven kraja oblastva, vsekakor pa v pogledu službenega posla ali v pogledu službenega posla vobče (ne po onih, ki se ne nanašajo na uradno poslovanje, ampak tangirajo le čast uradnika kol navad-»e osebe, to je c) zgoraj!);
5.	obsega tudi obrekovanje, ki je tvorilo po par.
208 avstr. kaz. zak. hudodelstvo, (kdor koga v hudem naklepu, podtikovaje mu hododelstvo, pri gosposki ovadi ali tako obdolži, da bi moglo dati njegovo dolženje priliko h gosposkinemu preiskovanju ali vsaj k izsledo-vanju zoper ..obdolženca), dočim tvori sedaj le pregrešek;	'
6.	zastaranje v petih letih. (Pregreški, za katere pred pisuje azkon zapor do 1 leta, zastarajo po par. 74 srb. kaz zak. črez 3 leta, vsi drugi pa črez 5 let — dočim zastarajo po par. avstr. kaz. zak. pregreški in prestopki, za katere je vzakonu kot najvišja kazen zapor prve stopnje brez pooštrenja, v treh mesecih, kjer pa je zapor prve stopnje s pooštrenjem, pa v šestih mesecih).
*) Par. 312 avstr. kaz. zak. slovi:
Vsako razžaljenje kakih v par. 68 imenovanih (urad nih) oesb naj se stori z besedo ali dejanjem, ako te osebe izvršujejo povelje kake gosposke ali upravljajo svoj urad ali svojo službo, gre kaznovati kak prestopek, če se v tem ne pokaže kako hujši kazni podvrženo kažnjivo dejanje.
Kazen. Par. 313 a, k. z.: Razžalitve z besedo je kaznovati z zaporom od 3 dni do 1 meseca, razžalitve z dejanjem pa od 1—6 mescev.
Ako je pa razžaljenje (tudi z besedo) imelo nasledke in je v resnici ubranilo spolnitev gosposkinega za-ukaza ali opravo urada ali službe, gre krivca obsoditi v hudi zapor od 3—6 mesecev.
Par. 104 srb. kaz. zak: Kdor z besedami, tiskanim ali netiskanim spisom, likom, ali kakršnimkoli drugim predstavljanjem ali z znaki razžali oblastvo ali politično telo ali uradnika ali državnega zvaničnika ali razsodnika, pričo ali izvedenca ali javnega uslužbenca o priliki službenega posla ali v pogledu službenega posla vobče, naj se kaznuje z zaporom od 1 mesca dni do dveh let. Istotako naj se kaznuje tudi, kdor to stori zoper narodno skupščino ali posamezne njene člane ali zoper volilno skupščino ali volilni odbor ali posamezne njegove odbornike.
Ako bi obsegala razžalitev obrekovanje, se more kaznovati z zaporom do treh let.
V vseh tu omenjenih primerih razžalitve javnih obiastev, političnih teles ali navedenih oseb mora policijsko oblastvo samo tudi brez razžaljenčeve tožbe izročiti krivce sodišču na sojenje.
Vendar pa ta dolgoletna doba za Slovenijo ne velja, primerjaj poznejša izvajanja!
(Konec prihodnjič).

j GLADIATORJI.
(170. nadaljevanje.)
! Nato se je obrnil k ujetnikom, jih nagovoril s svojimi nerazdmljivimi besedami in divjimi kretnjami in jih povabil, naj zavržejo svoje vezi in naj ga spremljajo v njegovem preroškem delu na vse strani mesta —. j »Dana mi je oblast zavezovati in razvezovati,« je vzkliknil, »zapovem vam, da raztrgate svoje vezi! Zapovem vam, da greste z menoj in se pridružite meni in kli-! čete z menoj glas, ki mi je naročen, da ga kličem neprestano: Gorje Jeruzalemu! Gorje Svetemu mestu! Gorje Jeruzalemu!«
Pa Kalha je stegnil roko proti njemu in ga zavrnil, mirno, mehko, svečano, s potrpežljivostjo svetega moža, z : oblastjo človeka, ki stoji na pragu večnosti:
! »Ali hočeš ovirati Božje delo? Ali hočeš onemogočiti pričevanje, ki ga naj tukaj danes Njemu damo? Poglej, celo tole mlado dekle, slabotnega telesa, pa močne vere, stoji ponosno in neuklonljivo na svojem mestu! In ti, človek, kedo si, da si upaš stopiti med nas in naše večno plačilo? Molči! Molči! Maj te več ne vznemirja nemirni duh, pojdi v miru, ali pa ostani tukaj v preddvoru in pričuj o resnici, ki hočemo zanjo mi hvaležno in poriosno umreti!«
Sanjavo so zrle prerokove oči od Kalhe k zboru san-hedrina. Obraz mu je deloval kakor od nevidne notranje sile, ki se ji ni mogel ustavljati, — in telo se mu je zrušilo brez moči, sesedel se je na tla, postavil ponev poleg sebe, se zibal sem in tja in vzdihoval, polglasno in kakor sam za sebe, svojo enolično otožno pesem.
Še dolgo let pozneje se je marsikateri tukaj navzočih spominjal na ta prizor. Na prestrašene obraze sanhedrina, na začudenje in nevoljo, ki je gubala Matiju resno čelo, na osramočeno povešene oči Janeza iz Giskale, na mišičaste postave rabeljnov, pripravljenih za krvoločno delo, na orjaškega Esko, ki je še vedno ponosno in samozavestno stal sredi med vsemi, na nežno, bledo Mariamno, in predvsem na Kalho, častitljivega, mirnega, starčka, s srečnim smehljajem na licu, z očmi obrnjenimi sedaj k : tovarišem v spodbudnem pogledu, sedaj proti nebu v go-, reči zahvali, in vsa njegova postava se je zdela obdana z žarom svetlobe, ki je biia lepša in sijajnejša ko jutranje i solnce.
Po Kalhovih besedah je za trenutek vladal molk v preddvoru. Plašni so stali člani sanhedrina s svojim predsednikom, Janez iz Giskale si je grizel ustnice, rabeljni pa so se iznova pripravljali na svoj posel.
Takrat pa hipoma dvigne Mariamna svojo glavo, si odgrne lase od ušes in senc, postoji za trenutek nepremična in napeto posluša —
Potem pa obrne svoje plameneče oči k Eski, polna upanja in radosti, pa tvjdi nežne otožnosti, in šepne s strtim glasom med solzami in jokom:
»Rešen si! Rešen si, ljubi moj! — Rešila sem te, pa tudi izgubila —!«
Edino njeno uho, ki ga je bistrila velika ljubezen, je čulo daljni glas rimske bojne trobente, ki je klicala k napadu —.
XVII.
Prvi kamen.
Toda rabeljni niso hoteli več zadrževati svojih rok. Nevoljni nad vednim odlašanjem in spodbujeni po Janezu so planili na svoje žrtve.
Eska je kril Mariamno s svojim telesom. Kalha je bled in nepremično pričakoval svojo usodo —.
Gioras, sin Simeonov, pristaš Janezov in drzovit bojevnik, zažene z brezsrčno silo svojo težko granitno skalo na Kalho.
Krvaveč zdrkne mučenik na tla.
Pa komaj je zapustil kamen rabeljnove roke, še je ! stal Gioras s sklonjenim telesom in stegnjenimi rokami, ko prisiče rimska puščica in mu prebode srce. Mrtev pade na svoj obraz, prav pred noge svoji žrtvi —.
Ta maščevalna puščica je bila le začetek viharja.
Zagnana od mogočnega rimskega bojnega rušilce . prižvižga silna skala po zraku, udari ob steno tempeljna, se odbije in pade v preddvor na glavo ubogemu preroku ter ga pomečka pod svojo težo.
Kriki obupa in strahu se čujejo sem od obzidja, trobente pojejo k naskoku, bojni hrum in trušč polni ozračje, zmagovalci vpijejo, premagani kričijo, in ni dolgo, že se usujejo begunci preko preddvorov iskajoč zavetja v tempeljskih utrdbah.
Nihče ne misli več na zvezane ujetnike —. Janez iz Giskale pobere svoje pristaše, naroči rabeljnom, naj si naglo poiščejo svoje orožje, in hiti na utrdbe. Člani visokega sanhedrina beže vsi bledi in prestrašeni, čeravno je Matija s svojimi najpogumnejšimi tovariši kmalu nato padel v junaškem boju na ulici.
Prazen je za nekaj časa tempeljski preddvor.
Le ujetniki so ostali v svojem kotu. — Eska zvezan, Kalha smrtno ranjen in krvaveč na tleh, Mariamna sklonjena nad njim v brezmejni žalosti in pobitosti. Pod orjaško skalo, ki je priletela iz rimskega tabora, pa je ležal nesrečni prerok pomečkan in zdrobljen, le njegove roke so gledale izpod pečine.
Pa ni ostal dolgo tih in samoten tempeljski preddvor.
Korak za korakom, boreč se pogumno, z obrazi proti sovražniku, so se umikali Judje v najlepšem redu v tempeljske utrdbe. Med zadnjimi je bil Eleazar. Uvidel je, da je vse izgubljeno, pa pogumen in neuklonljiv se je boril naprej, zvest svoji prisegi. Ljubeče je pogledal na svojega padlega brata, začudeno in očitajoče na svoje dete, pa preden se ji je mogel približati in jej reči le besedico, ga je potegnil seboj val umikajočih se borilcev.
In tedaj je zažarelo Eski oko in kri mu je planila v lice —.
(Dalje prihodnjič.)
I Oglas»......................................
\	Tržita občina Ljutomer bo prodajala licitacijski»
j potom približno 250 hi pristnega ljutomerskega vina j letošnjega pridelka.
Prodajalo se bo 23. t m. ob 13. uri v občinski j:	kleti v Ljutomeru, dne 29. t. m. ob 10. uri pa V ob-
i činski kleti v Brebrovniku oziroma v Jeruzalemu.
Interesenti se opozarjajo na obče znani izredno • dober pridelek obč nskega vina ter se vabijo k nakupu. Županstvo občine Ljutomer, dne 7. novembra 1922.
Dr. Alojzij Klemenčič
je otvoril	M6
odvetniški» pisarno v Mariboru, Tattenbacliova ul. 2111.
I Hrvatski rjavi premog ^
Ira	iz premogovnikov :
Sin. 33’
Ladanja Kij Farovci Konjima Katar Bistrici Carje Tožno
t«
n
n
n
iOi
) M
34 50' “
36-37501 38-
buksva drva za goriva Din. 700 za m3 franke stanovanje
od laja vsako množino tvrdka
F. a A. UHEÜ
veletrgovina s drvmi in premogom
Maribor, Slovenski ulica it. 8 „
Telefon 344.	3—6 54I JPj
sssaszssaiisiaaiissi^
Priden viničar
z najmanj 4 delavnimi močmi se takoj pod dobrimi pogojiš prej-; me. Reiserjevo oskrbništvu y Pe-i krah.	548
S E" N.............'O
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ, MARIBOR
< Aleksandrova cesta štev. 57, jj.telef. 88.	43—323
Poljedelci !
FIŽOL
• Creinlevec • (Wathtibohnen) Cocc
kupi vsako množino i* plača najvišje cene
Hmelak in drug
Maribor, Slomškov trg 6.
17 460
Zdravilišče otvor;eno celo zimo. Zdravljenje želodčnih, črevesnih in živčnih bolezni. Podrobna pojas
nil a daje
Tisi Msiöwme m Sirila 3 Mariboru,
Odgovorni urednik; .flacks Pušenjak,
Izdajatelj in založnik: Koma. «fämte,