Listek.                                                                  701
ternoster, dr. Lavrencij Požar, Anton Svetek, Vojteh Valenta, Ivan Vencajz, Andrej Zumer; zunanji odborniki so: Danilo Fajgelj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Fr. Suš t eršič , JankoŽirovnik. (Odbor seje dn^ 13. vinotoka ustanovil tak6, da mu je tajnik gosp. Pater n oster, blagajnik gosp. Kruleč, šolski nadzornik g. Vencajz in arhivar g. dr   Požar).
Po končani volitvi je pojasnjeval g. svetovalec Vencajz, zakaj se je morala mesečna učnina povišati, in poudarjal, da je v šoli za godala 52 učencev; zato naj odbor skrbi za izdatno podporo. Govorilo se je tudi o potrebi, da se skrbi za ustanovitev mestne godbe, g, dr. Požar pa je izrazil željo, naj bi »Glasbena Matica« izdajala tudi skladbe v lahkem zlogu za klavir. Ko je še g. Foerster poudarjal, naj se dela na to, da bode »Glasbena Matica« kdaj deželni zavod, kakor je novoosnovani »Glasbeni zavod« v Zagrebu, sklenilo se je zborovanje. — Kakor je razvidno iz tega poročila, deluje »Glasbena Matice« jako uspešno; uspevala pa bode še bolj, ako jo izdatneje podpirajo imoviti rodoljubi naši,
Iz muzejskega društva. Dne" 14. m m je predaval g. arhivar Anton Koblar o zgodovini železarstva na Kranjskem. V prvem delu svojega govora je razpravljal zgodovino železarstva v prirodopisnem in v drugem delu v pravnozgodovinskem oziru. Razkazoval je železne rude, od katerih se na Kranjskem topi železo ; potem je govoril o različnih načinih, kako so v raznih dobah topili rude, in poročal na podlagi prazgodovinskih raziskavanj, da je slovela dežela naša že od nekdaj za jako železato. Opisoval je tudi raznotere plavže, sosebno v Železnikih in Kropi, kjer so železo na ,,volka" topili. V drugem delu je navajal rudarske zakone in vzroke, zaradi katerih se je kranjsko železarstvo časih močno povzdignilo, časih opešalo. Zanimivo predavanje je g. Koblar pojasnjeval s posebnim zemljevidom, iz katerega je razvidno, koliko je bilo fužin, zlasti proti meji italijanski.
Slovensko gledališče. Predstava dne 4. vinotoka: »Zadnji list«. Veseloigra v treh dejanjih. Francoski spisal Victorien Sardou, preložil — . —. Ta predstava, s katero se je pričela letošnja gledališka doba, ogrela ni našega občinstva. Dejanje samo je dokaj siromašno; tistemu lahkemu konverzacijskemu tonu pa in duhovitemu dovtipu v razgovoru, kateremu se čudimo baš v proizvodih francoskih in s katerim sloveči pisatelj zakriva nedostatke v tej igri, naši igralci še niso vdšči. Zato sta jedino le gospa, Borštnikova in gospod Borštnik zvršila svojo nalogo, kakor smemo zahtevati; pohvalili bi največ še gospo Danilovo in gospodičiui Nigrinovo in Slavčevo, dočim sta gospoda Danilo in Perdan pretiravala prav po nepotrebnem. Po naših mislih bi bilo gledališko dobo začeti z ložjo igro, nego je  »Zadnji list«.
Predstava dne" II. vinotoka: »To je moja mak s ima«. Veseloigra v jednem dejanji. Spisal Alfonz Pirec. — »V Ljubljano jo dajmo«. Izvirna veseloigra v treh dejanjih. Spisal Josip Ogrinec. — Pirčeva veseloigra je, rekli bi, zgolj dramatiški poskus in zato" seve"da ne more uspeti na nobenem odru. Toda, ako se že predstavljajo takšue stvari, kar je naposled hvalno in vzpodbudno pisateljem slovenskim, tedaj ]t? igralcem vsekakor dolžnost, da jih predstavljajo skrbno, kolikor moči. Ali našim igralcem, žal, ne moremo prihraniti očitanja, da se niso kar nič potrudili za to predstavo. — Ogrinčeva igra nima posebne gledališke tehnike; kaze jo zlasti predolgi samogovori in prerobati dvogovori, kateri bi se bili iz lahka okrajšali in opilili brez sleliarne škode. Vender so značaji zajeti iz življenja, risani dov61j krepko, dovtipno in resnično, zatft je bil tudi uspeh predstave povoljen. Izmed igralnega osebja imenujemo zlasti gospodičino Nigrinovo , gospe" Borštnikovo in Danilovo in gospoda Danila in Verovska. Poslednjemu bi sevdda ne bilo treba tolikanj robato izvrševati svoje naloge.
702                                                                 Listek.
Predstava dne 18. vinotoka: »Bratranec«. Burka v jednem dejanji. Češki spisal dr J o s. Stolba. Preložil Ignacij Borštnik. — »Vzbujeni lev«. Komična opereta v jednem dejanji. Poslovenil Jakob Alešovec. — Prva igra sije pridobila zaradi jako srečnega motiva in tudi dobrega igranja popoln uspeh. Gospod Borštnik je igral ta večer posebno vrlo in je do dobra pogodil nalogo lahkoživega premetčnca. Tudi vsi drugi igralci so prijali. Takih predstav si želimo še mnogo. — »Vzbujeni lev« je melodijozna in zato obljubljena opereta. Gospa Grbičeva in gospodičina Daneševa sta izvrševali svojo nalogo točno kakor vselej, takisto je g. Stamcar vrlo pogodil obsežno partijo vzgojnika Placida. Opernega pevca g. Bučarja, ki je po daljših študijah v Pragi iz nova nastopil na odru našem, pozdravljalo je občinstvo posebno prijazno, žal, da je imel ta večer le oskromno in tudi nehvaležno nalogo. Upamo, da skoro nastopi v večji nalogi. Močni mešani zbor, ki je prvič nastopil ta večer, bode »Dramatičnemu društvu« izvestno velika pomoč pri operetnih predstavah. Končno še to. Libreto je sicer vselej le podrejena stvar, vender bi bilo skrbeti za to, da se nam podaja v čistem pismenem jeziku. Pri »Vzbujenem levu«  pa bi mu bilo res treba kar najskrajnejših jezikovnih poprav!
Predstava dne" 25, vinotoka: »Trije klobuki«. Francoski spisal A. Hennequin, preložil F r. Končan. — Dobra francoska burka bi se bila tudi dobro igrala, da so vsi igralci znali svoje naloge. Kupleti neznanega mojstra, katere je pel g. Borštnik, pa so bili nepotrebni in tudi do cela ponesrečeni. Predstava v obče ni bila slaba. Vrlo sta se potrudili gospa Danilova in gospodičina Slavčeva, mimo njiju gospodje Borštnik, Verovšek in Sršen.
VIII. izkaz darov za Prešernov spomenik.                Prenesek    .    gld. 652 99
Pavlina Resmanova na Brežini    .               ............       „         2'—
Prebitek občedijaške veselice v Kamniku        .                    .......„       30*30
Janko  Krsnik,   c.  kr. notar na Brdu.............,,       io- —
Skupaj     .       „    695-29
O rokopisni ostalini Dav. Trstenjaka. (Konec.) Kaj je iz starih pisem znanega o početku cirkve  svetega Miklavža ?
Iz naj starejših pisem, ktera so dozdaj znana in hranjena v knjižnici sv. Pavla v laboški dolini, zvemo, da je leta 1124. bil posestnik ob vodi Sečnici v graškej dolini, grof Bernhard iz Spannheima, brat vojvode koroškega Henrika III. Ker Sečnica teče od Sečnjaka skoz Apače, sv. Urbana v Mislinjo, ter so posestva grofa Bernharda ležale v onej dolini. Ta posestva je leta 1147. grof Bernhard zamenjal z posestvi, ktera so imeli žlahni Gospodje trušenjski pri Blekovci. Trušenjski žlahniki pa so teh posestev ne dolže imeli, kakor do leta 1189. Istega leta je Henrik žlahnik trušenjski daroval   IO kmetij,  in njegov brat  Otto dve   kmetiji   še ntpav lo vs kemu kloštru.
Zdaj je tedaj postal klošter Benediktincev lastnik 12 kmetij ob Sečnici. Dolina od sv. Miklavža do sv. Urbana pa se v starih pismih po nemškem piše: Wolfspach. Ker se blizo kraji pravi: Volčje jame, ki so gotovo po volkih, ki so nekdaj tam zdržavali se, svoje ime dobili, je Wolfspach prestava slovenskega imena: Volčjak, volčji vrh, ali volčji potok. Starotržki  Stokurbar od leta  1650. imenuje   sledeče kmete v -%Wolfspachui~.
I. Bartel Hadermaš, 2. Andrej Apačnik, 3. Hanschitschenhof, to je Hanžičev dvor, 4. Juri Oučjak, 5. Anton Zatler in 6. Urban Leder, Te kmetije je torej imel sv. pavlovski klošter.
Sv. pavlovski duhovniki so si na svojih posestvih postavili hrame za stanovanje in shrambo. Ker se njihov naj višji gospod veli: apat, prvi za njim pa: prior, to je prednik, so ljudje začeli praviti kraji: Apače, to je apatovo posestvo, in hiši, v kterej je  prior   stanoval:   Prednik, zakaj    apat je poslal duhovne   brate v svoje posestvo,  da