geografski obzornik 1. Geografski obzornik, Yu ISSN 0016 - 7274 leto XXVII časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo 1980 štev. 3--4 V,BRAČ I Č PROFESOR lLE~ I Č DOBITNIK NAGRADE AVNOJA 29 .noveml>~~ 1979 je Od oor za podeljevanje nagrade Avnoja objavil imena nagra- jencev za leto 1979. ~ed s ed~najstirni nagrajenci je bil tudi akademik prof . d r.Sveto zar I l es i ~ , os,e~n j a osebnost slovenske in ju1oslovanske geoqrafije. čeprav j e ~ rof . Ilesic ~ed geografi in tudi v širsem krogu slovenskega izob- raženstva dooro poznan, n ~vedimo nekaj misli iz utemeljitve predloga za nagra- do, ki so ga pripravili in poslali Odboru za podeljevanje nagrade Avnoja uči­ telji katedre za geoqraf i j o na Pedagoški akademiji v Mariboru . Profesor dr . Ile~ič je poleg pokojnega prof . dr. An tona Melika utemeljitelj slovenske geografije. Po lnih 42 let je bil univerzitetni asistent in učitelj. V tem c 3su je p redaval skoraj vs~ predmete , dokler se ni v zadnjem obdobju posvetil dvema najpomemo ne jsima predmetoma - geografiji Slovenije in geogra- f iji Jugoslavije ter obravn~vi temeljnih teoretičnih (idejnih) problemov geo- grafije. Tako so oili v s i d anes še aktivni diplomirani slovenski geografi njegovi studentj e. Llil je vzoren visokošolski pedagog , ki je ob metodološko dovrsenih,strokovno poq lob ljenih, vedno aktual iziranih , kulturno široko za- snovanih predavanjih , r~ zqi banih seminarskih razpravah ~n problemsko boqatih ekskurzijni1 poln peda1 ocik~qa optimizma in resničnega patriotizma odkrival š tudenta~ i iro ko in za1>le t e n o problemrt.tiko ~oderne, ko~pleksne geografije . Vedno je skrbel , da so i~~l i ; tudentje na voljo ustrezne učbenike . Nekatere od njih so prevedli in u ,:,or,bljali tudi na drucri:1 univerzah v Jugoslaviji.. Vse povojne creneraci je Ji~nazijcev in učiteljištnikov , pa tudi dijakov neka- terih srednjih s tro~ovn i ;1 š ol , so se s poznavale z geografskimi problemi sveta skozi Ile siceve ucbenike. Profe sor Ilešič pa ni s svojim bogatim zna- njem pomagal spoznavati in dojemati geografsko problematiko samo študentom in dijakom, temveč j e z znanstveno zahtevnostjo , a hkrati pristnim tovari- J tvom us:-1e r j al nad JJ doj.;, t o randov v za pleteno ,netodologijo c:reografskega ra- z iskovanj.'\. To je s}:rv.7:n :Jr~dstr1.vite v Ile š i ča učitelja in mentorja. Kvalite ta IlJJiJ~vega ~~•l ~Joske1 a d ela izv ira iz n jegove ~iroko zasnovane in Jo1 l oblje n~ r az i sko••a lne 1e javnosti . Loteva l se j e fizično-1eo~rafskih pro- IJlemov ::; f.)Oclrocj a ,yeo-nor fo l o ,J ije? in nidrografijc , med kateriMi je najpomemb- ne jsa s int~tiGna ti tudi ja o re~nih r ei imih v Jugoslaviji , ,rv a in doslej edina tovrs tna a tud iJa pri nas . Hj emu saMeMu in slovenski Jeoqraf iji je prinesla e vropsko ~ rizn~n ja n j e gova ~onogra fija "SisteMi poljske razdelitve na Sloven- s ke~ " , kij ~ iz~la p revcdena · v nenščino v Milnchnu (195 9) ter se kot prva samostojn a slovenska J eo~rafsk, študija enakovredno vključila v t akratna pri- zadevanja a vro~ske aJrarne geografij a . Svoje zanimanje in poznavanje perečih 1>roble~o v slov e nska0 a ~0 rarnc ga ~odeželja je Ilešič izpričal tudi kasneje z vrsto raziskav, v t o ?rob l e ~atiko pn je usmerjal tudi mnoge svoje doktorande, ki s o na nje'jovo inicia t ivo t)reučili p osi\r.1czne slovenske pokrajine s posebnim poudarka~ n a socialno0P.01r, fsko - ~1 r a r no ? r o ble~atiko . Njegova razgl edanost l in aktivnost na področju te tematike doma in na tujem je prišla posebej do izraza v njegovem uvodnem referatu na I. jugoslovanskem simpoziju agrarne geo- grafije v Mariboru . Kot regionalni geograf se nam predstavlja Ilešič s svojimi ob3irnimi gospodar- skimi geografijami obeh Amerik, Afrike , Južne Azije, Avstralije in Oceanija ter srednješolskimi učbeniki. To so vsebinsko bogata , ~etodološko sodobna in do nedavna edina kompleksna dela, s pomočjo katerih se je lahko slovenski človek v domačem jeziku podrobneje seznanil z geografijo t ujih dežel in konti- nentov. Za slovensko in tudi jugoslovansko geografijo ~a so velike vrednosti njegove teoretične razprave o sodobnih metodah geografske regionalizacije. Svoje teoretične opredelitve je izvedel n a praktičnem primeru doslej najpopol- nejše regionalizacije Sloyenije in Jugoslavije, ki jo je zasnoval na fiziognom- skem in socialno- ekonomskem principu. že dobrih dvajset let so v ospredju Ilešičevega zanimanja vprašanja o p redmetu in vlogi geografije v sklopu znanstvenih panog. Pozorno je spremljal dogajanja v svetu in se odločno opredelil za enotno , kompleksno geografijo, ki nora kljub uporabi sodobnih metod in ustrezni specializaciji ostati zvesta kompleks- nemu preučevanju pokrajine. To pa je mogoče uspešno opraviti le z uporabo dia- lektične metode in s pozicij materialističnega poqleda na svet. Ilešič je s svojimi praktičnimi primeri dokazal, da ta instrumentarij pozna in uspetino uporablja . O pomenu, vsebini, mestu in uporabnosti geografije je Ileš ič mnogo pisal in govoril na domačih (aktivno je sodeloval na vseh zborovanjih s l oven- skih Jeografov in kongresih jugoslovanski h geografov , kjer so bili njegovi referati in diskusije sprejeti z aplavzi) in mednarodnih, strokovnih in znanst- venih zborovanjih (London , Moskva , Wr ocl aw, Strasbourg, New Delhi , Bud i mpešta, Bratislava, Montreal, Varna in drugje). Prav ta neposredna angažiranost o evropskem geogr afskem dogajanju in vestno s premljanje tujega strokovnega tiska s ta Ilešiču omogočila , da je slovensko geografsko javnost sproti obveščal o vseh dogajanjih ter novih pojavih in tendencah . Tega pa ni delal kot nepriza- det poročevalec, temveč kot kritični ocenjev3lec, ki je jasno izralal svoja stališča. Tako je med druJim pomagal s svojo odločno kritiko razbiti iz tujine p rineš eni, za Slovenijo poguben, koncept metropolitanske reqije in industrij- skega koridorja ter praznjenja obmejnih pokrajin . zavzel se je za policentri- čen razvoj ter za posebne 11krepe, ki naj p ripo~orejo k hitrejiemJ na2redovanju manj razvitih območij. Eden od kazalcev Ilešičeve delovne vneme je okoli GOO enot ozir oma b liz~ 6 . 000 strani obsegajoča bibliografija , ki zajema samostojne knjige , razprave, ~lanke , ocene, poročila in enciklopedične pris?evke. To je nedvomno najobseinej ši bi- bliografski opus slovenskega in jugos l ovanskega geografa . Ilešič je kljub svojemu obsežnemu ~)edagoškemu in znanstvenemu ,lelu Liosvetil mnogo časa geografskemu društvu, kjer je bil do nedavna član, ta jnik in p red- sednik upravnega odbora. Ob SO-letnici d ruštva je bil izvoljen za ~3stnega predsednika. Vsa povojna leta je bi l član uredniškega odoora, sourevega del:i in njec;ovee;.'\ boja za čisto qeografsko misel. To ugotovite v je potrd i l izjemno širok in pozitiven odnev, ki ga je Si:)ro?. ila ~o delitev na1rade ;wnoja ;aed jugoslovanskimi geoJrafi, ki so brez J ridrž kov izjavl j ali, cla j ,-; :Jri.Ha naJrada v najbolj f)rave roke. Nekoliko ._)e- s i:nistična mise l akademika ,ir. Gamsa, izra~ena v jubilejnem ~lanku v GeoJraf - skem vestniku ob Ilešidevi 71-letnici, da bo šele prihodnost ?Okazala "kakšno moč so imeli Ile ;i č~vi argumenti za idejno uravnavanje jugoslovanske qeografije", se je sedaj pokazala kot neumestna. Velika večina slovenskih in jugoslovanskih geo~rafov s p r ejema v teoriji in praksi Ilešičeve poglede na sodobno geografijo kot svoje in se po njih tudi ravna . V vsaki znanosti in v vsakem času :>;i so bili in boio ? Osamezniki, ki iz takšnih ali drugačnih vzro- kov, dobronamerno ali tucli iz ; retirane ambicije in nekritičnosti do novitet, k i nastajajo v naš emu S,"lmOu L>rav nemu socializin'J tujerrm okolju , hodijo svoja L)ota ter ustvarjajo z"!ledo. '.ie sog la3am s tistimi, ki mislijo in ,:rovarijo, da je naša geografska misel, t eorija in ?raksa v krizi; v krizi so posamezniki. Re s ::>a je, da ne moremo bi ti -lo teh pojavov neprizadeti, am;;>ak !1\0ramo z vso r e snostjo, vztrajnostjo in marksistično doslednostjo še naprej voditi demo- kratični dialoq . Ra7.vojni koncepti naše družbene sku?nosti dajejo zagovornikom enotne, ko"llpleksne geografije vso oporo, vendar lahko le z upornim razvijanjem geografiji lastne0 a, na ~arksistični filozofiji zasnovanega, spoznavnega načina in ;netodologije ohranimo in utrdimo njeno samostojno "!lesto v okviru sodobne znanosti . Pred kratkim iz š l a Ileši-Seva knjiga " Pogledi nc1 geografijo" nam bo pri tem v draJ oce no ?Omoč, Posebej želi~ opozoriti na razveseljivo dejstvo, da Ilešičeva teoretična razmiJljanja o vlog i , mestu in v sebini s odobne qeog rafije niso osamljena, temveč da v z a dn j i h lctil1 v slovenski in j u 0oslov anski geografski publicistiki v se češce zas 1,-;di :no dela, k i s o nedvon:1O g r a j e na na ? rinci,>ih enotne kompleksne 3 \ geografije. Naj med slovenskimi avtorji omenim samo Vrišerjeva "Razmišljanja o geografiji" v zadnji številki Geografskega vestnika in njegovo knjigo "Regionalno planiranje". Prepričan se~, da je slovenska in jugoslovanska geog- rafija kljub nekaterim deviacijam na zdravi poti nap redka in da si bo kot širo- ko marksistično zasnovana veda o dogajanjih v pokrajini utrjevala svoje mesto. Izkoriščamo tudi to priložnost, da našemu spoš tovanem~ in dragemu profesorju Ilešiču iskreno čestitamo k zasluženi nagradi, da se mu zahva limo za opravljeno . delo in še posebej za njegovo tovarištvo ter izrazi~o na~e veliko zadovoljstvo ob napovedi novih stvaritev! !,GAMS SKANDINAVIJA IMA SVOJ NERAZVITI SEVER V zmernem pasu severne poloble ima !lll1ogo držav svoj nerazviti jug (npr . Portu- galska, Španija , Italija). Izraz nerazviti jug je prišel v vsakdanjo rabo. Nevsakdanji nam je "nerazviti sever" , ki rase je udo!Tlačil v Skandinaviji. Se- veda je treba tudi tam nerazvitost presojati v luči državnega povprečja , skan- dinavske države l lpa so po brutto družbenem ~roizvodu na prebivalca na vrhu svetovne lestvice2). Tuja novejša literatura rabi za del Skandinavije severno od tečajn ika več imen, ki večidel vključujejo besedo kalota (=ka~ica): Evropska severna kalota , Severna kalota, Nordijska kaloqa ipd. (3 , 4, 9) . Obl ikovno je zares ~odoben k api na glavi Evrope, le da taka kapica obseqa tud i sovjetski del severne Skan- dinavije, vključno s polotokom Kolo. Tuja literatura pa med kaloto obravnav~ sa~o finski, norveški in švedski del. Tudi ni enotnosti, katere r rovince spada- jo h kaloti. Nedvo:nno spadajo. vanje vsa j naslednje: tri norveške p rovince (fylker); Finrunark, Troms, Norland (naštete od severa proti j ug.i) s 112. 000 kr.i2 švedska provinca (lan) Norrbotten (99.000 km2) ter finska provinca (laani ) Lappi (9 4.000 km2). Tudi tako om~jena kalo2a}preseneča s svojo razsežnostjo, saj je s 305.000 km2 ve0 ja od Jugoslavije. a To ozemlje ima ~noge naravno')eO')rafske značilnosti različne , n~kaj pa je t 1.1di skupnih. Ob severozahodni obali i~a gorovje, ki ga zadnji č«s vedno če1če i me - nujejo Skandi , alpidski relief. Vsa Skandinavija s Skandi vred se je ?O s t opit- vi kontinentalnega wiirmske')a ledenika ob obali ~red kaki~i 7 . 000 leti p . n.š. zaradi razbremenitve dvignila ob prelomnicah smeri JZ-SV. Ker dvig ~eni dose1e l izhodiščne lege, so ostale po ledenikih prepog lobljene in preoblikovane dolinc - fjordi3), zaliti z .morjem. Posledica takega razvoja je silno razčlenjena obala4 l z otoki in zalivi, v zaledju p,:1 neizravnan strmec rek, ki so kaj p rip ravne za energetsko izkoriščanje. Za al?skim_r~lieforn otokov in obale se začenja uravnan svet, najpr.ej visokogorski s fjeldi~l, nato sredogorski z monadnoki (osamelci) in ob 3otnijskem zalivu nižinski. Naj bo v višji ali nižji nadmorski l egi, ·povsod so v znaku z-i poselje no Skandinavijo tako _značilne nenjave ledeniških 1) Glede na zgodovino pri~tevajo rmogi k skandinavskim dežela-n tudi Dansko, ki r?a je naravno- geografsko bistveno dri.1g:1čna in bolj povezana s Srednjo Evro?CJ. Tu je ne š tejem rood skan- dinavske države. 2) Po knj i žici Angaben iiber Finnland, Helsinki 1969 , je bila l. 1977 v Evropi prva Švica z 9 .656 $, sledita takoj švedska z 9 .494 $ in Norveška z 8. 803 $. Finska z 6 .309 $ zaostaja a je pred na priner Vel.Britanijo ali JatX)nsko. 2a)Clnstran 61° s.g.š. l eži 2/3 S°.Kandinavije. 3) V norveščini pareni ta beseda rrorski zaliv. 4) Sa-ro za obalo v stockhol..ns