glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito januar 1979 1 Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Jasna Novljan Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO, Šmartinska 154, tel.: 41-673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana, Kajuhova 55 Pot, ki jo ubira kolektiv Šumija Branko Mihelič Leto 1969. Kolektiv Šumija dobi v izredno težkem ekonomskem položaju novo vodstvo. Delovna organizacija Šumi se odloči za pristop k živilskemu kombinatu Žito. Slika tedanjih razmer je bila: izredno zastarel strojni park, da o delovnih pogojih v stari zgradbi v Gradišču nasproti Drame niti ne govorim. Tedanje osnovno vodilo kolektiva je bilo, s trdim delom iztisniti čim več iz starih strojev, izgubo pretvoriti v ostanek dohodka in pripravljati gradnjo nove tovarne. Uspeh ni izostal. Že prvo leto je bilo ob zaključnem računu prek 2 000 000 din čistega ostanka dohodka brez redne in pospešene amortizacije. Dopolnjevati smo začeli strojni park. Velik korak naprej je pomenila leta 1971 montirana nova 6 tonska bonbonska linija. Ostanek čistega dohodka po letih je nezadržno rasel, saj je bil ob koncu leta 1973 že prek 5 600 000 din, kar je bilo za tedanje razmere izredno velik uspeh — seveda ob velikem zavestnem samoodpovedovanju kolektiva s ciljem, čimprej zgraditi novo tovarno. Dejstvo, da so delavke in delavci Šumija tedaj prejemali poprečno tudi do 30 odstotkov nižji osebni dohodek kot ostale delovne enote v kombinatu Žito, to tudi Potrjuje, da večine delovnih sobot in nočnih izmen ne poudarjam posebej. Tedanji fizični obseg proizvodnje je bil okrog 4000 ton konditorskih proizvodov letno. Poletje 1974. Tovarna Šumi se seli v nove Proizvodne prostore na šmartinski cesti. Neizmerno veselje in radost delavcev Šumija, pa tudi kanček razočaranja, kajti novi tovarniški objekt je imel tudi vrsto Pomanjkljivosti, ki smo jih, nekatere pa še danes čutimo v našem delu in poslovanju. Vendar so pridne roke, skromnost in delovne navade ostale v zavesti delavcev Vedeli smo, da tovarna ni popolna, da je bilo potrebno odpraviti vrsto napak po selitvi, in da smo pravzaprav pripeljali v novi objekt zastarel strojni park bonbon-skega oddelka, medtem ko je bil desertni oddelek popolnoma tehnološko in strojno obnovljen. Do leta 1976 je bilo za TOZD Sumi manjše krizno obdobje in investicijsko več ali manj mrtvo, saj so nas pestili visoki stroški najetih kreditov za novo tovarno, ki jih v celoti sami pokrivamo. Leto 1976. Temeljna organizacija Šumi Praznuje svoj visoki jubilej — 100 let obstoja in tradicije. Ne samo to, izdelamo tudi temeljit srednjeročni program razvoja 1976—80 in to tako, kot ga zakon o srednjeročnem planiranju tudi predpisuje. Naši niiji tem programu jasno začrtani fffJjBTvie odstopamo: tehno- loško rrdšaetmziraftvin povečati proizvodnjo kanifftneggj^odijtelka, postopna ukinitev nočnega d^jti/žensk do leta 1981 n 7 L deficitarnih zavijalnih strojih, investicijska vlaganja v nove kapacitete. Ob realizaciji srednjeročnega programa bo porasla proizvodnja od sedanjih 5200 ton na 8500 ton letno, temu primerno pa tudi dohodek, saj bo produktivnost na novih sodobnih strojih neprimerljiva s sedanjimi, ob nebistveno povečanemu številu zaposlenih. Trenutno je naša temeljna organizacija v enoletni zakasnitvi z realizacijo svojega srednjeročnega programa, saj smo imeli na tej poti številne objektivne in subjektivne prepreke, tako notranje kot zunanje. Prav sedaj je v polnem teku nabava najsodobnejše kontinuirane 10 tonske proizvodne linije bonbonov in linije za karamele v skupni vrednosti prek 35 milijonov din, saj so bile pogodbe za dobavo le-teh podpisane že v mesecu novembru lani. Pri tej visoki investiciji je pokazala veliko razumevanja občinska skupščina občine Moste-Polje, dala nam je tudi kredit v vrednosti 4 500 000 din kot sredstva lastne udeležbe. Karamelno linijo bomo montirali že v mesecu maju, v mesecu juliju 1979 pa bonbonsko linijo, prav tako pa že tečejo vsa vzporedna dela strokovnih služb, da bo potekala montaža in začetna proizvodnja čimbolj nemoteno. Temeljna organizacija Razvoj inženiring pripravlja tudi vzorce novih artiklov, da bi zapolnili in popestrili naš proizvodni program in novo pridobljene kapacitete. Naši cilji bodo uresničeni, če iz vloženih sredstev pridobimo čimvečji dohodek, socialno varnost naših delavcev in solidno osnovo za še večjo ekspanzijo razvoja naše temlejne organizacije v naslednjem srednjeročnem obdobju. Temeljna organizacija šumi vstopa s temi nvesticijami v novo obdobje, tako kot leta 1974 ob preselitvi v nove tovarniške objekte. Uspehe v tem obdobju bi lahko prezentiral s podatkom, da smo leta 1974 napravili 4100 ton konditorskih proizvodov pri 236 zaposlenih, leta 1978 pa smo naredili 5255 ton pri poprečno 264 zaposlenih delavcih. To pomeni, da smo v štirih letih povečali proizvodnjo za 28 odstotkov pri praktično istem strojnem parku, da pa se je število zaposlenih povečalo le za 12 odstotkov, torej je tudi produktivnost na zaposlenega v poprečju rasla s 4 odstotno stopnjo. Prav sedaj imamo v kolektivu po sindikalnih skupinah temeljito razpravo in analizo uspeha dela v preteklem koledarskem letu. Razprava teče o doseženih planih, pa o napakah in pomanjkljivostih, ki bi se jih dalo in moralo v prihodnje odpraviti, da bi dosegli še boljše rezultate. Naše vodilo je, da ne smemo biti zadovoljni z doseženim, kajti imamo še nekaj notranjih rezerv, ki jih velja v bodoče bolje izkoristiti. S potniške konference Temeljna organizacija združenega dela Blagovni promet organizira vsako leto potniško konferenco. Namen konference je, da potniki skupno s službami v temeljni organizaciji obravnavajo problematiko, s katero se srečujejo eni in drugi pri svo- jem delu, in izpolnjevanje in sprejemanje planov. Letos so se zbrali v Kranju, da bi se dogovorili o svojih delovnih načrtih ter o težavah. Največ pozornosti so posvetili vprašanjem finansiranja in poslovni politiki. Celotno prodajo trenutno vodi 40 potnikov. Zaradi bojazni, da delo ne bo moglo biti dobro opravljeno, razmišljajo o tem, da bi del nalog potnikov prenesli v temeljno organizacijo. Pri tem pa naletijo na problem premajhnega števila delavcev in njihovo neustrezno kvalifikacijo. Sorodne delovne organizacije so povezale trgovino in proizvodnjo, kar ima za posledico lokalno zapiranje tržišča. Na zmanjševanje prometa vpliva tudi pomanjkanje nekaterih naših izdelkov, slabša kakovost in neurejene razmere z dostavo. Da bi temeljna organizacija Blagovni promet lahko zadovoljivo opravljala svoje naloge, se mora predvsem kadrovsko okrepiti in dobiti dodatne prostore, v svojem sistemu mora najti ustrezne rešitve glede konsignacij, ekonomske propagande in sodelovanja na sejmih. Distribucijo bodo morali organizirati verjetno centralno. Uspešno poslovanje prav tako zavira samostojen nastop posameznih temeljnih organizacij v sklopu kombinata na tržišču, kar daje slutiti nehomogenost in notranjo neenotnost v Živilskem kombinatu Žito. Da bodo čim učinkoviteje izvajali komercialno politiko delovne organizacije, so si v temeljni organizaciji zadali določene naloge. Organizacija potniške službe, konsignacij, centralnega skladišča, uvedba rednih komercialnih sestankov so zadolžitve prodajnega sektorja. Nabavni sektor bo izdelal selekcijo dobaviteljev in sklepal pogodbe na nivoju delovne organizacije za potrebe temeljnih organizacij, ki pa bodo v okviru pogodbe lahko samostojno poslovale z dobaviteljem. Pri ekonomski propagandi je treba dosledneje upoštevati združevanje sredstev vseh temeljnih organizacij, da bo reklama učinkovitejša. Brez službe za marketing ne moremo pričakovati izjemnih uspehov. Očitna je težnja temeljnih organizacij, da povečujejo izvoz svojih izdelkov. Uvoz reprodukcijskega materiala pa mora biti usklajen z možnostmi jugoslovanskih proizvajalcev. Uvoz za tretje v okviru registracije zunanjetrgovinskega sektorja je tudi možnost, ki jo bodo lahko izkoristili. Teoretično opredeljene in razdeljene naloge bodo v temeljni organizaciji Blagovni promet lahko izvrševali, če si bodo ustvarili pogoje za to znotraj temeljne organizacije in seveda z dobrim sodelovanjem z drugimi temeljnimi organizacijami v žitu. Komisije in odbori V skladu z določili samoupravnih aktov delovne organizacije so predvidene za delo po posameznih področjih naslednje komisije in odbori: komisija za samoupravne splošne akte, komisija za dohodkovne odnose, komisija za pripravo in izdelavo osnutkov planov delovne organizacije, komisija za spremljanje in usklajevanje osnov in meril za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, komisija za družbeni standard, komisija za propagandne akcije, samoupravna delavska kontrola, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komisija za oceno dela delovne skupnosti, odbor za obveščanje. Komisije in odbori so sestavljeni delegatsko. Komisija za samoupravne splošne akte Irena Kosmač, TOZD Gorenjka Nada Žepuhar, TOZD Imperial Irena Škorjanc, TOZD Maloprodaja Slavko Ruš, TOZD Mlini Silva Buk, TOZD Pekarne Dolenjska Marija Vilfan, TOZD Pekarna Kranj Kristina Kukovičič, TOZD Pekarna Krško Jože Trampuš, TOZD Pekarna Vrhnika Vladimir Koprivnikar, TOZD Pekarne Ljubljana Ignac Blaznik, TOZD Triglav Drago Mlinarič, DSSS Doroteja Grmek, TOZD Razvoj inženiring Marjan Andolšek, TOZD Pekatete Lado Sešek, TOZD Tehnični obrati Drago Kasagič, TOZD Šumi Miha Ham, TOZD Blagovni promet Komisija za dohodkovne odnose Marija Košir, TOZD Gorenjka Verica Planinc, TOZD Imperial Zinka Amon, TOZD Maloprodaja Jože Šefman, TOZD Mlini Bogo Kralj, TOZD Pekarne Dolenjska Franc Maček, TOZD Pekarna Kranj Anica Vimpolšek, TOZD Pekarna Krško Franc Nagode, TOZD Pekarna Vrhnika Anton Kosovel, TOZD Pekarne Ljubljana Janez Ferjan, TOZD Triglav Ivan Vukman, DSSS Milojka Jerše, TOZD Razvoj inženiring Jože Terner, TOZD Pekatete Branko Mihelič, TOZD Šumi Janez Kotnik, TOZD Tehnični obrati Marjana Kump, TOZD Blagovni promet Komisija za izdelavo osnutkov planov delovne organizacije Zoltan Smodiš, TOZD Gorenjka Bogo Novak, TOZD Imperial Milena Košane, TOZD Maloprodaja Marija Bertoncelj, TOZD Mlini Bogo Kralj, TOZD Pekarne Dolenjska Anton Rus, TOZD Pekarna Kranj Anica Vimpolšek, TOZD Pekarna Krško Jože Trampuš, TOZD Pekarna Vrhnika Anica Burja, TOZD Pekarne Ljubljana Stane Košnik, TOZD Triglav Cveta Rojina, DSSS Milojka Jerše, TOZD Razvoj inženiring Francka Drglin, TOZD Pekatete Silvo Jevšnik, TOZD šumi Lado Frece, TOZD Blagovni promet Janez Kotnik, TOZD Tehnični obrati Komisija za družbeni standard Zdenka Pogačnik, TOZD Gorenjka Marjeta Cerar, TOZD Imperial Irena Škorjanc, TOZD Maloprodaja Anton Zaplata, TOZD Mlini Stane Bohte, TOZD Pekarne Dolenjska Anton Dolenc, TOZD Pekarna Kranj Jože Žarn, TOZD Pekarna Krško Franc Gabrovšek, TOZD Pekarna Vrhnika Rudi Turk, TOZD Pekarne Ljubljana Jožica Zalaznik, DSSS Stane Košnik, TOZD Triglav Mojca Primic, TOZD Razvoj inženiring Niko Capuder, TOZD Pekatete Florjan Medmeš, TOZD Tehnični obrati Jožica Filipovič, TOZD šumi Vojka Vidmar, TOZD Blagovni promet Komisija za spremljanje in usklajevanje osnov in meril za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD Marija Košir, TOZD Gorenjka Jožica Pavlin, TOZD Imperial Milena Košane, TOZD Maloprodaja Peter Krušič, TOZD Mlini Ivan Perše, TOZD Pekarne Dolenjska Franc Maček, TOZD Pekarna Kranj Karel Potočnik, TOZD Pekarna Krško, Franc Nagode, TOZD Pekarna Vrhnika Janez Klemenčič, TOZD Pekarne Ljubljana Jože Glavač, TOZD Triglav Jakob Zagožen, DSSS Doroteja Grmek, TOZD Razvoj inženiring Dušan Indic, TOZD Pekatete Jože Marolt, TOZD Tehnični obrati Izidor Florjančič, TOZD šumi Milica Pečnik, TOZD Blagovni promet Komisija za propagandne akcije Zoltan Smodiš, TOZD Gorenjka Danica Pašalič, TOZD Imperial Tatjana Rogelj, TOZD Maloprodaja Gregor Breznik, TOZD Mlini Alojz žitnik, TOZD Pekarne Dolenjska Anton Rus, TOZD Pekarna Kranj Jože Teršelič, TOZD Pekarna Krško Jože Trampuš, TOZD Pekarna Vrhnika Rudi Cedilnik, TOZD Pekarne Ljubljana Janez Ferjan, TOZD Triglav Primož Pohleven, DSSS Aleša Stritar, TOZD Razvoj inženiring Regina Trobec, TOZD Pekatete Toljen Grafenauer, TOZD šumi Milan Frol, TOZD Tehnični obrati Julči Meglič, TOZD Blagovni promet Odbor za LO in DS Jože Vidic, TOZD Gorenjka Angelca žužek, TOZD Maloprodaja Jože Šefman, TOZD Mlini Tone Rems, TOZD Pekarna Dolenjska Jože Gašperšič, TOZD Pekarna Kranj Alojz Dvojmoč, TOZD Pekarna Krško Andrej Košak, TOZD Pekarna Vrhnika Zdravko Kunšič, TOZD Pekarna Ljubljana Ignac Blaznik, TOZD Triglav Ciril Krajšek, DSSS Edo Novak, TOZD Pekatete Marjan Habič, TOZD Blagovni promet Janez Železnikar, TOZD Šumi Jože Marolt, TOZD Tehnični obrati Bojan Galien, preds. DS DO Bogo Bratina, glavni direktor Samoupravna delavska kontrola Marija Triplat, TOZD Gorenjka Antonija Ažman, TOZD Maloprodaja Anton Gorjanc, TOZD Pekarna Kranj Drago Colner, TOZD Pekarna Krško Marija Slokan, TOZD Pekarna Vrhnika Franc Jarkovič, TOZD Triglav Milan Zaletel, DSSS Jože Brulc, TOZD Pekatete Franc Trček, TOZD Tehnični obrati Franc Piškur, TOZD Šumi Alenka Vovk, TOZD Blagovni promet Odbor za obveščanje Mihaela Može, TOZD Gorenjka Božidar Humar, TOZD Imperial Jadranka Čepeljnik, TOZD Maloprodaja Gregor Breznik, TOZD Mlini Tone Rems, TOZD Pekarna Dolenjska Anton Rus, TOZD Pekarna Kranj Albina Kos, TOZD Pekarna Krško Slavko Tominc, TOZD Pekarna Vrhnika Vladimir Koprivnikar, TOZD Pekarne Ljubljana Ignac Blaznik, TOZD Triglav Stanislav Pohleven, DSSS Marija Fister, TOZD Pekatete Marko Černetič, TOZD Šumi Vili Tadel, TOZD Tehnični obrati Majda Robežnik, TOZD Blagovni promet Aleša Stritar, TOZD Razvoj inženiring Komisija za oceno dela DSSS Zoltan Smodiš, TOZD Gorenjka Andrej Cimerman, TOZD Imperial Ivanka Dernovšek, TOZD Maloprodaja Silva Buk, TOZD Pekarne Dolenjska Franc Maček, TOZD Pekarna Kranj Karel Potočnik, TOZD Pekarna Krško Tončka Rožmanec, TOZD Pekarna Vrhnika Janez Ferjan, TOZD Triglav Vene Rutar, Boris Lepša, Mara Abraham, DSSS Edo Novak, TOZD Pekatete Tatjana Hribar, TOZD šumi Vinko Levstek, TOZD Blagovni promet Jože Unuk, TOZD Tehnični obrati V nekaterih temeljnih organizacijah še vedno niso izbrali delegatov za posamezne komisije. Delavski svet DSSS Delegati v delavskem svetu delovne skupnosti skupnih služb so se sestali sredi decembra lani in letos 10. januarja. Obravnavali so predloge nekaterih samoupravnih aktov ter raznovrstno tekočo problematiko. Veliko pripomb je bilo na račun sedanjega načina nagrajevanja, posebno zaradi osebne ocene. Ocenjevanje posameznika v ocenjevalni skupini poteka večinoma po dogovoru in ne po opravljenem delu, kakovosti in količini dela. Ker posameznik nima določeno, koliko nalog naj opravi v enem mesecu, ga je tudi nemogoče oceniti na osnovi opravljenih planskih nalog. Skupno bi morali najti primernejše kriterije, ki bi omogočali realnejše ocenjevanje po delu. Pojasnilo o fondu delovnega časa v lanskem letu je naslednje: Fond delovnega časa je bil v letu 1978 planiran na 2190 ur oziroma izračun za delovno skupnost skupnih služb je bil 2184 ur, kar pomeni, da je razlika v celem letu za 6 ur. Obračun osebnih dohodkov temelji na 2190 urah v proizvodnih obratih, to pa pomeni, da smo morali nadomestiti 6 ur. V letu 1979 smo se odločili, da po svojem terminskem koledarju opravimo v mesecu predvideno število delovnih ur in bo obračun osebnih dohodkov izračunan po dejansko opravljenih urah. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb ima tudi novega predsednika po odstopu Magde Šimenčeve s te funkcije, in sicer je to Drago Mlinarič, namestnik pa Marko Svetina. Razpis za stanovanjska posojila Slava Gozdnikar Obveščamo vse delavce temeljnih organizacij združenega dela, ki združujejo sredstva po samoupravnem sporazumu o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev živilskega kombinata Žito, da je objavljen razpis za pridobitev stanovanjskih posojil v letu 1979. V razpisu, ki je na oglasnih deskah v temeljnih organizacijah, delovnih enotah in obratih in velja od 12. 1. do 12. 2. 1979, je točno določeno, kaj mora prosilec priložiti vlogi in kam jo mora nasloviti. Dogaja se namreč, da vloge prihajajo na komisijo za družbeni standard, ki jih mora potem posredovati komisijam v temeljne organizacije. Vloge torej pošiljajte z vso dokumentacijo komisijam za delovna razmerja v vaši temeljni organizaciji! Le na ta način bo imela temeljna organizacija pregled, kdo prosi za stanovanjsko posojilo. S prošnjami oddajte popolno dokumentacijo, da bo delo komisij nemoteno teklo. Hiter premik, utrudljivo čakanje Primož Pohleven Zdi se mi, da je Tolstoj v romanu Vojna in mir razmišljal, zakaj se armadam tako mudi. Eden (izmed cesarskih maršalov v dialogu s svojim pribočnikom pravi nekako takole: Armada vedno hiti na nove položaje, tam predolgo vztraja in čaka sovražnika ter potem dela nove pospešene premike, da bi dosegla nove položaje. Poglejmo, zakaj tak uvod. Precej temeljnih organizacij v kombinatu je lani na sejah delavskih svetov in drugih samoupravnih organov ter predvsem v neformalnih razgovorih ugotavljalo, da samoupravni sporazum o združevanju sredstev za dodelitev stanovanjskih kreditov ne ustreza potrebam ter da ima resne pomanjkljivosti. Odkrito in večkrat je bilo rečeno, da je ta neustreznost med drugim vzrok, da ga nekatere temeljne organizacije niso podpisale ali so odstopile od njegovega izvajanja. Resnica je, da je temu precej pripomoglo tudi samo delo referata za družbeni standard, ki se je kazalo v nepravilnem, Površnem, neažurnem in malomarnem odnosu do problematike, kar vse je privedlo do negodovanja temeljnih organizacij iin izstopanja iz okvirov dogovorjene Politike. Proti koncu leta je komisija za družbeni standard s požrtvovalnim in marljivim delom skušala rešiti, kar se je rešiti dalo. Napravila je oglede pri vseh prosilcih za stanovanja in kredite ter na osnovi izde-ane prioritetne liste, ki je upoštevala vse veljavne kriterije, prosilcem razdelila bedite. V času dela komisije so zaosta-'a sredstva takoj nakazale tiste temeljne 0rganizacije, ki so predhodno najavljale !^top iz druščine. 2 ozirom na omenjene pripombe in Stavča temeljnih organizacij in z namenom da bi pripravili tak sporazum, ki bi ustreli večini temeljnih organizacij in bi irnel tudi čim bolj objektivizirana merila 'n kriterije, je delovna skupina v sploš-nem sektorju DSSS pripravila lani novembra delovni osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za stanovanjske kredite in stanovanja in ga poslala pretihem zaradi zgoraj navedenih momentov v Predhodno oceno direktorjem in strokovnim delavcem temeljnih organizacij, ki so imeli največ pripomb na dosedanji sporazum in njegovo izvajanje. Tu pa je umestna Tolstojeva misel o pospešenih pohodih ter utrujajočem čakanju. Do sedaj sektor namreč ni prejel nobene pripombe. V eni od teh temeljnih organizacij so kot kaže v tem času proučili omenjeni delovni osnutek in nato sprejeli svoj pravilnik oziroma gradivo regulirali po svojih možnostih in potrebah in s tem tudi suvereno povedali, da želijo problematiko še nadalje urejati sami. Pravica temeljnih organizacij je, da s svojimi sredstvi gospodarijo na način, ki jim najbolj ustreza in zagotavlja najboljše rezultate. Pravica temeljnih organizacij je tudi, da o vsakem predlogu, kjer naj bi skupno z drugimi izvajali določeno politiko, razpravljajo, dajejo utemeljene pripombe ter sporazumov ne izvajajo, če so prizadeti njihovi globalni interesi. Prav tako pa je pravica strokovnih služb, ki jih za njihovo delo temeljne organizacije plačujejo, da zvedo mnenja, stališča in pripombe, saj lahko le tako te službe delujejo kolikor toliko uspešno. Trimesečni rok pa je termin, v katerem še tako velika delovna obremenjenost in druga opravičila ne morejo dobiti druge oznake kot neresnost. Neresna ali bolje nerazumljiva pa je poteza, ki so jo sprejeli na seji delavskega sveta TOZD Blagovni promet. Odločili so se, da sredstev ne bodo več združevali, temveč bodo svoje stanovanjske probleme reševali sami. Ta korak komentirajo s težko stanovanjsko problematiko, češ da bi pravilnik in kriteriji skupne komisije ovirali njihove napore pri pridobivanju novih sodelavcev, ki med ostalimi pogoji marsikdaj zahtevajo tudi stanovanje. Resnica pa je najbrž drugje. Prepričan sem, da so člani komisije toliko osveščeni samoupravljale!, da vedo, da so kadrovski problemi tozdov skupnega pomena, skupni problemi ter da bi komisija intenzivno reševala take probleme. Kot kaže odločitev tozda ni bila sprejeta s trdnim prepričanjem vseh delavcev. In, resnici na ljubo, komisija za družbeni standard je tudi neke vrste kontrola. Iz-gleda, da je bil namen izločiti komisijo in si ustvariti širši maneverski prostor. Pri vseh peripetijah stanovanjske proble- matike v kombinatu v zadnjem času se zdi pošten in resen pristop delavskega sveta temeljne organizacije Pekatete, kjer so razpravljali in opravili analizo o dodeljevanju in nakupu stanovanj ter ugotovili, da bi v primeru, če bi v letu 1978 sami urejali to problematiko, rešili enako število stanovanjskih problemov svojih delavcev, kot so jih uspeli s skupnim delom v komisiji ter da bi jim ob tem v blagajni ostalo še pet starih milijonov. Hkrati so ugotovili, da jim ta znesek ne pomeni toliko kot solidarnost in vzajemnost ter da bodo drugo leto ali v prihodnje na račun solidarnosti pridobili garsonjero ali stanovanje več. Pri tej odločitvi so verjetno upoštevali dejstvo, da kombinat kot celota laže sodeluje na razpisih samoupravnih stanovanjskih interesnih skupnosti, pri najemanju posojil v banki, pri rezervacijah in nakupih stanovanj pri gradbenih podjetjih ter da veliko večino del tudi strokovneje opravi ustrezna služba v DSSS. Zbiranje pripomb, ki bi jih vnesli v osnutek, predno bi ga posredovali v razpravo vsem temeljnim organizacijam, je bil naiven poskus, v katerem smo naivno zamudili tri mesece. Hiter premik in utrudljivo čakanje. Zakaj ostajamo doma? Biserka Davidovič V zadnji številki Glasnika so bila prikazana delovna področja industrijskega psihologa. Psiholog opravlja svoje delovne naloge pretežno na področju kadrovske funkcije, v organizacijskih in drugih funkcijah delovne organizacije, za potrebe delovne organizacije, temeljnih organizacij in skupnih služb. Problematiko spoznava in naloge oblikuje na osnovi sklepov samoupravnih organov, na pobudo vodstva ali na osnovi rezultatov lastnih analiz ali analiz drugih strokovnih delavcev. Naloge opravlja samostojno ali v timu in se s tem vključuje v naloge drugih strokovnih delavcev. Kot primer vključevanja v naloge s področja kadrovske funkcije naj služi analiza začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezenskih izostankov. Odsotnost z dela se v strokovnem slovstvu imenuje absentizem, zajema pa vse oblike upravičenih in neupravičenih izostankov od zamujanja, »plavih« delovnih dni, bolezenskega dopusta pa tja do prezgodnjega odhajanja z dela. V okviru proučevanja absentizma je v zadnjem obdobju vse več zanimanja za ugotavljanje odsotnosti z dela zaradi začasne delovne nezmožnosti — bolezenskih dopustov. Večina analiz se konča pri dejstvih, da je bolezenski dopust prevelik, da poraste v času sezonskih del, da tako ne sme več biti in podobno. Izidi analiz običajno izzovejo občutek nemoči ali administrativno kaznovalno naravnanost, ki morda zmanjša pritisk na odsotnost z dela, ničesar pa ne napravi za izboljšanje delavčeve prilagojenosti delu. Bolezenski dopust, ki je posledica začasne delovne nezmožnosti, ni odvisen le od zdravnika in zdravstvenega stanja delavca, temveč tudi od drugih dejavnikov, ki pogosto niso tako vidni, nanje smo premalo pozorni in jih težko nadzorujemo, številni pisci, ki so raziskovali vzroke absentizma, so ugotovili, da je odsotnost z dela v obratnem sorazmerju z zadovoljstvom pri delu, še bližja pa je ugotovitev, da je odsotnost z dela odraz slabe prilagojenosti delu in delovnemu okolju. Dr. Bujas je pri psihosociološki analizi negativnih stališč do dela ugotovil dve skupini vzrokov: — ekonomske tehnične vzroke (neustrezni delovni pogoji, nizek osebni dohodek, slaba organizacija dela). Prevladuje mnenje, da ti vzroki pretehtajo le v izjemno neugodnih okoliščinah, sicer pa so v ospredju; — psihosocialni vzroki (nezanimivo delo, nezadostna vraščenost v kolektiv, slabo vodenje). Organizacije skušajo na različne načine nadomestiti odsotne delavce, na primer z večjim številom zaposlenih, planiranjem nadurnega dela, zmanjševanjem proizvodnje. Kljub naštetim varnostnim ukrepom pa vsak neplaniran porast odsotnosti zelo neugodno vpliva na proizvodnjo, posebno ko so proizvodni plani »napeti« in niso možne večje notranje kompenzacije. V interesu delovne organizacije je, da zmanjša število izgubljenih delovnih dni zaradi boleznin, če je veliko izostankov (posebno če so neupravičeni), je potrebna organizirana borba. Zato je bila za prvo polovico leta 1978 za delovno skupnost skupnih služb v žitu narejena kratka analiza odsotnosti z dela zaradi boleznin. Problem izostankov zaradi boleznin je resen, saj poprečno vsak delavec v delovni skupnosti skupnih služb izostane z dela 8 dni v pol leta, če upoštevamo še porodniške dopuste pa 16 dni v pol leta. Največ izostankov je bilo zaradi porodniških dopustov, kar je pogojeno z večjo zaposlenostjo žensk v DSSS. Vendar porodniških dopustov ne smemo šteti med zaviralne faktorje v delovnem procesu. Vodja oddelka in kadrovska služba morata vedeti, kdaj bo nosečnica nastopila porodniški dopust, zato bo zamenjava oziroma nadomeščanje planirano in pravočasno pripravljeno. Da bomo objektivni do zaposlenih žensk, je potrebno poudariti, da ženske zaradi bolezni izostanejo po nekaj dni, a večkrat v letu, medtem ko so moški bolni dalj časa, toda manjkrat. Poleg tega so izostanki zaradi nege družinskega člana mnogo pogostejši pri ženskah kot pri moških. Najvišji poprečni odstotek začasne delovne nezmožnosti je v splošnem in finančnem sektorju, kjer zasledimo tudi nihanja v posameznih mesecih. Največ odsotnih zaradi bolezni je v aprilu. Z rednim spremljanjem, občasnimi in stalnimi analizami bomo lahko predvideli akcije za odstranjevanje tistih vzrokov bolezenskih izostankov, na katere lahko vplivamo z izobraževanjem, preventivnimi zdravstvenimi pregledi ljudi v oddelkih, kjer izostanki zavirajo delovni proces, z disciplinskimi ukrepi za neopravičene izostanke, v izjemno trdovratnih primerih pa tudi z laično kontrolo na terenu. V veliko pomoč bi bilo tudi sprotno informiranje sindikalnih skupin o dinamiki bolezenskih izostankov v delovnih skupinah, primerjanje z drugimi skupinami v povezavi z gospodarskim učinkom in težavami pri organizaciji dela. Analize bi bile vsekakor koristne tudi za proizvodnjo, ker porušijo ustaljen ritem delovnih povezav. Najverjetneje bi analiza pokazala tudi številne psihosociološke vzroke bolezenskih izostankov: nezadostno vraščenost v kolektiv, probleme mater z majhnimi otroki, več izostankov v času sezonskih del, podaljševanje letnega dopusta z bolniškim in podobno. To so elementi, katere lahko s konkretnimi kadrovskimi akcijami odstranimo, obenem pa pokažemo skrb za interese delavcev. Na spremembe in na gibanje strukture kadra v delovni organizaciji delujejo različni faktorji, katere moramo upoštevati, saj vplivajo na izračun potreb po delavcih za bodoče plansko obdobje. Za to pa je nujno, da kadrovska služba razpolaga z natančnimi, ažurnimi in veljavnimi kadrovskimi podatki. Po žemljah se mojster pozna Jasna Novljan V pekarstvu se je v zadnjem desetletju zelo razširila uporaba raznih dodatkov, ki naj bi nadomestili slabosti uporabljenih surovin in dali izdelkom čim boljšo kvaliteto. Tej praksi smo v žitu začeli slediti že zgodaj, ko smo bili vezani na inozemske proizvajalce dodatkov za pekarske proizvode. Zdaj pa je že v domovini vrsta proizvajalcev aditivov. Pekarne v okviru Živilskega kombinata žito se vsaka zase odločajo, katere od teh dodatkov bodo uporabljale in neenoten nastop do proizvajalcev ni najbolj učinkovit, ne tehnološko ne ekonomsko. Z namenom, da bi situacijo razjasnili in pokazali možne izboljšave, je temeljna organizacija Razvoj inženiring izdelala poskuse z dodatki za kruh in pecivo. Analiza naj bi odgovorila na vprašanje, kateri dodatek je najustreznejši, kateri najmanj in kateri je ekonomsko najbolj opravičljiv. Z našim enotnim nastopom bi vsekakor lahko tudi vplivali na proizvodnjo in kakovost teh dodatkov. Poskuse so delali v pekarni v Kranju, ker je to tipična pekarna, ki ima standardno tehnologijo dela in poprečno opremo. Ocenje- (Nadaljevanje na 4. strani.) (Nadaljevanje s 3. strani.) vali so aditive s tehnološkega in ekonomskega stališča in tako določili vrstni red primernosti uporabljanja dodatkov za kruh in pecivo. Strokovni delavci v pekarstvu so se zbrali na posvetu in ugotovili, da je opravljena analiza pravzaprav začetek stalnega spremljanja učinka raznih pekovskih dodatkov različnih proizvajalcev na kakovost kruhov in peciva. Upoštevati bodo morali tudi kvaliteto moke od vsake letine. Včasih so menda rekli, da je tisti pek dober, ki peče dobre žemlje in še danes je tako, zato so se tehnologi posebej zanimali za dodatke, ki izboljšujejo kakovost žemelj. Ni bilo dileme, če naj bi še naprej uporabljali uvožene dodatke ali pa prešli na domače. Poskusi in tudi razprave so privedle do nespornega zaključka, da se odločimo za domače proizvajalce. Nadaljnje analize še v drugih pekarnah pa bodo omogočile dokončno načelno opredelitev za uporabo določenih aditivov. Pri tem bodo seveda prisiljeni upoštevati tudi komercialni moment. Na posvetu so strokovnjaki iz temeljnih organizacij razpravljali še o slaščičarstvu v žitu. Ta dejavnost v kombinatu ubira precej neorganizirane poti, zato tudi rešuje svoje težave kakor pač nanese in kakor se kdo znajde. Majhne slaščičarne v sklopu pekarn izdelujejo vsega po malem, brez dogovorov med seboj, potem pa se enaki izdelki srečujejo na tržišču z različnimi cenami. Ena sama industrijska linija v temeljni organizaciji Triglav ne more izboljšati razmer. Ni vprašanje, če bomo slaščičarne imeli ali ne, temveč se bo treba odločiti za skupno usmeritev te dejavnosti v nadaljnjem razvoju. Prvi korak pri tem je zagotovo ugotovitev obstoječih zmogljivosti in izbora slaščičarskih izdelkov, na osnovi teh podatkov pa bomo lahko poenotili naš nastop na tržišču. Vrhniška pekarna po treh letih Jasna Novljan Nova pekarna na Vrhniki v temeljni organizaciji Pekarna Vrhnika je začela redno obratovati septembra 1975, potem ko so ukinili tri stare in sicer v Logatcu, na Rakeku in na Vrhniki. Zanimivo je zdaj ugotavljati gibanje proizvodnje in njeno vrednost. Vse kaže, da prva dva meseca v letu jemo manj kruha in peciva kot sicer. Morda le malce bolj štedimo ali pa več spečemo doma, ker je pač pozimi več časa za take stvari. Področje, katerega oskrbuje vrhniška pekarna, ima namreč precej kmečkega prebivalstva. Tudi v obeh slaščičarnah (na Rakeku in Vrhniki) je krivulja proizvodnje zelo podobna in prav tako se zelo dvigne v prazničnih dneh za 1. maj, 29. november in za novo leto. Z novo pekarno leta 1975 so uvedli tudi nove vrste kruha, razen navadnih so pekli rženega, domačega in francoskega. Že decembra so spekli le polovico manj specialnih kruhov kot navadnih. Druga značilnost v tem letu je močno povečana proizvodnja peciva in sicer od 800 kilogramov kar na 4700 kilogramov v enem mesecu. Skupaj so v tem letu spekli 1852 ton kruha in peciva, naslednje leto pa že 2280 ton. Struktura pa se je spremenila. Vedno zanimivejši postajajo posebni kru-hi, ki konec leta že presežejo količino navadnih. Tudi peciva so pekli vedno več. S temeljitim analiziranjem potreb potrošnikov so v vrhniški pekarni lahko prilagajali svoje načrte njihovim željam in pričakovanjem. Pekli so že angleški kruh, turistični kruh, šolsko pecivo za šole in vrtce. Julija 1976 so dosegli rekordno številko: 224 ton kruha in peciva! V letu 1977 količina posebnih kruhov še vedno narašča na račun navadnih, zdaj v pekarni ponujajo še ajdov in koruzni kruh pa še buhteljne, pehtranovo in orehovo potico. Od skupne peke je bilo navadnih kruhov 39,72 odstotkov, domačih in specialnih 53,58 odstotkov, peciva pa 6,7 odstotkov. V naslednjem letu se je to razmerje spremenilo ponovno v prid posebnih kruhov (57,54%) na račun navadnih (35,84%). Skupna proizvodnja doseže v letu že 2544 ton, s tem so presegli plan za 5,14 odstotkov. Leta 1978 so spet pripravili novosti: italijanski kruh, lepinje in razno pecivo. Kakšni pa so načrti za letos? V vrhniški pekarni predvidevajo povečanje proizvodnje za 3 odstotke. Izbor svojih pekarskih Po 9. kongresu ZSS Janez Slovenc Po 9. kongresu Zveze sindikatov Slovenije in 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije je prav gotovo v osnovnih sindikalnih organizacijah po kongresno delovno vzdušje. Na republiškem sindikalnem kongresu so delegati več kot 700 000 delavcev iz 6000 osnovnih organizacij ocenili dosedanje delo in opredelili idejnopolitično usmeritev in naloge za prihodnje obdobje. Široke razprave o delu sindikata so obogatile vsebino kongresnih materialov in omogočile temeljite organizacijske in kadrovske priprave za delo na kongresu. Maribor je bil v času kongresa, to je 25., 26. in 27. oktobra 1978, prazničen. Številne kulturne prireditve, urejena zunanja podoba mesta in okolice ter gostoljubnost domačinov so prispevali k svečanemu, a delovnemu vzdušju. V razpravah je prevladovalo spoznanje, da so potrebne nove vzpodbude za nadalje- izdelkov bodo obogatili z novimi vrstami posebnih kruhov. Z njihovimi krofi so kupci zelo zadovoljni, zato jih bodo skušali scvreti dnevno 2500, saj bo to komaj zadostilo povpraševanju. Doslej so jih dali v trgovine do 1400 dnevno. Diagram proizvodnje nam pokaže, da tudi slaščic pojemo prva dva meseca v letu manj kot sicer. Obe slaščičarni v temeljni organizaciji Pekarna Vrhnika se v količini svojih izdelkov dopolnjujeta, kadar ena dela več, druga manj in obratno. Iz slaščičarne na Rakeku dobimo torte, štruklje, piškote, obljubljajo še jabolčni in sirov zavitek. V novih prostorih z delno izboljšano opremo v vrhniški slaščičarni pa pečejo samo piškote. vanje političnih akcij pri uresničevanju oblasti delovnih ljudi. Zveza sindikatov pa bo lahko opravljala svoje ustavno sprejete pravice in dolžnosti, če se bodo osnovne organizacije lotile bistvenih vprašanj delavcev in s tem presegle vlogo zaščite delavcev. Po referatu, ki ga je imel Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na skupnem zasedanju, so se delegati porazdelili po komisijah. Delali so v: — komisiji za samoupravljanje in politični sistem, — komisiji za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, materialne podlage dela in stabilizacijo, — komisiji za izobraževanje in kulturo vključno z vzgojo, ustvarjalnostjo delavcev, raziskovalno dejavnostjo, telesno kulturo, rekreacijo in oddihom, — komisiji za socialno politiko in družbeni standard ter za vprašanja v zvezi z delavci, začasno zaposlenimi v tujini, — komisiji za organiziranost in kadrovsko politiko ZZS, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, mednarodno dejavnostjo, za družbenopolitično izobraževanje, za statut in finančno poslovanje. Zveza sindikatov mora postati sposobna, da bo s politično aktivnostjo članov prispevala k osveščanju in uveljavljanju delavcev in njihovega družbenoekonomskega, političnega položaja in vloge v družbi, zagotovljene z ustavo in zakonom o združenem delu in ki se mora uresničevati v sleherni temeljni organizaciji zdru- ženega dela, v sleherni krajevni in samoupravni interesni skupnosti ter v družbi kot celoti. Delavci z odločanjem v temeljni organizaciji združenega dela vse bolj sami odgovarjajo tudi za hitrejši in materialni razvoj družbe ter za svoj osebni in družbeni standard in socialno varnost. Zveza sindikatov nastopa proti podvajanju strokovnih služb. Samostojnost temeljnih organizacij ni v lastnem administrativnem aparatu, temveč v tem, da imajo dohodek in da o njem odločajo. Delovne skupnosti so sestavni del celotnega delovnega procesa, zato je naloga sindikatov, da uveljavijo njihov enakopraven družbenoekonomski položaj. Skupne službe tudi niso servis posameznih TOZD in jih zato ne smemo odriniti od odločanja in od odgovornosti za delo. Kongres je opredelil tudi vlogo samoupravne delavske kontrole kot neločljivo sestavino celovitega odločanja delavcev, ki naj daje politično in delovno pomoč in zaščito delavcem. Kot dolgoletni sindikalni delavec sem posebej pozorno spremljal delo kongresa od priprav naprej. Prevzela me je vnema in resnost delegatov diskutantov o posameznih temah. Zelo poglobljeno so opredelili delo sindikata v dosedanjem obdobju in razčlenili stanje v svojih delovnih sredinah. Kongresno gradivo prinaša celovito podobo družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov In smernice ter konkretne naloge sindikata v bodoče. Priporočam, da osnovne sindikalne organizacije in konferenca OSO na podlagi teh materialov temeljito analizira stanje v temeljnih organizacijah in v delovni organizaciji. Prav gotovo je v teh materialih marsikaj, kar opominja na naše slabosti in terja izboljšave, še posebno zato, ker le na osnovi medsebojnega razumevanja, dobrih in razčiščenih odnosov lahko izboljšamo vsebino samoupravnih odnosov, gospodarjenja, programov in družbenopolitičnega dela. Delavski svet DO Delavski svet delovne organizacije je na zadnji lanski seji obravnaval raznovrstno problematiko. Delegati so sprejeli samoupravni sporazum o enotnem sistemu oblikovanja in usklajevanja poslovne politike ter planiranja delovne organizacije Živilskega kombinata Žito za leto 1978, samoupravni sporazum o planski in poslovni skupnosti za družbeno prehrano SRS ter pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju med živilskim kombinatom Žito, TOZD Imperial Krško in firmo Unibon Kaugummifabrik Hitschler Michelstadt iz Zvezne republike Nemčije. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava predloga sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke ter predlog dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana delovne organizacije. Delegati so tudi potrdili poročilo o devetmesečnem poslovanju kombinata. Po VI. natečaju samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana je delavski svet delovne organizacije sklenil, da bomo kupili 10 stanovanjskih enot v Novih Jaršah in da po zaključnem računu oddvojimo sredstva od ostanka dohodka v višini 2 odstotkov v skladu z 10. členom samoupravnega sporazuma za nakup stanovanj in za dodelitev stanovanjskih kreditov v letu 1979. Na prvi seji v letošnjem letu pa so delegati sprejeli dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih sredjeročnega plana razvoja delovne organizacije iin spremembe in dopolnitve samoupravnega sprazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev v delovni organizaciji. Ali poznate pšenično zrno? Marjan Jerman V mlinarstvu in pekarstvu imajo kemične analize važno, včasih celo odločilno vlogo v obdelavi izdelkov. V Glasniku bomo našim bralcem poskusili na čim razumljivejši način posredovati nekaj postopkov iz kemije žitaric in mok. Mletje žita je drobljenje žitnih zrn s hkratnim razvrščanjem njegovih posameznih delov. Da pa bi lahko dosegli čim boljšo kakovost mok, pa moramo poznati tudi sestavo žitnega zrna, fizikalne in kemične vplive na mletje in uskladiščenje žita. Poznati moramo tudi pecilne lastnosti mok. Izkušeni mlinarji in peki bodo v teh sestavkih našli že znane stvari, vendar sem prepričan, da se bodo seznanili tudi z ugotovitvami, ki jim bodo zelo koristile pri delu. Pšenica — osnovna surovina za mletje Razlikujemo trde in mehke pšenice (hard vvheat in soft vvheat), med katerimi pa ni ostro začrtanih mej. Poznamo tudi posebno trde pšenice, katere uporabljamo le za mletje mok za testenine, ne pa za kruh. Med pojmom trda in mehka pšenica prihaja do nesporazumov. Grobo jih ločimo tako, da imajo trde pšenice steklasto strukturo zrna z bogato stopnjo beljakovin z močnejšim lepkom, mehke Pa imajo notranjost zrna belo močnato 'n nizko stopnjo lepka. Da dobimo novo vrsto pšenice, jo moramo vzgajati najmanj 12 let. Cilj vzgajanja pa je, da je žitna biljka na polju čim obstoj-nejša, da je odporna proti boleznim, da imajo zrna visoko stopnjo beljakovin, močan lepek in posebne pecilne lastnosti. Kje pridelujejo največ pšenice? Kanada je dežela, kjer pridelujejo najboljše vrste pšenice na svetu, poznane k°t manitoba pšenice. V Evropo jo izvažajo pod tem imenom v šestih kakovostnih razredih. V sami Kanadi pa tega izraza ne uporabljajo, ker največ pšenice manitoba ne pridelujejo več v pokrajini Manitoba, temveč v provinci Saskatchevvan. Od leta 1907 je v Kanadi najboljša pšenica marguis, ki potrebuje za svoje dozo-retje samo 90 dni in ne 120 kot druge Pšenice. Od leta 1926 pa so pšenico gar-net zaradi njene trpežnosti in neobčutljivosti na mraz začeli sejati v severni Kanadi. Ta vrsta pšenice pa v Evropi ni cenjena, ker je preveč rumena in ima "kratek« lepek. Enako kakovostna kot vrsta marguis je tudi pšenica thatcher, ki je še odpornejša proti mrazu. V Kanadi pridelajo skoraj 80 odstotkov krušnih mok. Njihova ustanova Grain Research Laboratory Board of Grain Com-fissioners for Canada v VVinnipegu v Provinci Manitoba redno poroča o stanju Po žetvi in sicer o žetvi pšenice v Kanadi in o lastnostih mok. Glavna pšenična področja v Združenih državah Amerike so v državi Kansas, njihove vrste poznamo tudi v Evropi. Roletne pšenice, ki so podobne manitobi 'majo vedno nekoliko višjo ceno. Zimske pšenice hardvvinter različnih kakovosti so primerne za izdelavo testenin. Zimska pšenica soft readvvinter pomeni Prehod med trdimi in mehkimi pšenicami in je primerna za kekse in biskvite. Mod južnoameriškimi državami je Argentina pomembna izvoznica pšenic, ki so znane pod imenom plate pšenice. Te so znane po nizki vlagi in izredni steklavosti, imajo srednje visoko stopnjo beljakovin in poprečno vrednost lepka, katerega pa lahko izboljšamo z dodatki za pecilnost. Plata pšenice imamo torej lahko za dobro vrsto, primerno za krušne moke, vendar pa v zadnjem času ugotavljamo manjše količine beljakovin in slabše pecilne lastnosti. Pred prvo svetovno vojno je bila zelo pomembna izvoznica pšenice Sovjetska zveza. Še vedno se njihove vrste odlikujejo po izredni čistosti, enakomerni steklavosti zrn in primerni količini beljakovin oziroma lepka. Lepek in testo sta zelo raztegljiva, vendar ne močna. Pogosto so pšenice iz Sovjetske zveze načete od pikov žitne stenice, zaradi česar postane testo iz take moke razlezljivo, kar pa z dodatki lahko izboljšamo, tako da se volumen lahko poveča do 50 odstot- kov. Prav zato so pšenice iz ZSSR poznane kot najboljše za moke, kakršne rabijo v pekarstvu. Njihove mehke pšenice so podobne evropskim vrstam. Pšenice, ki uspevajo v Avstraliji, zelo cenijo Angleži zaradi izredno lepe barve mok. Sicer pa v Evropo ne pridejo avstralske pšenice, ker jih pridelajo premalo za izvoz. Pšenice iz Indije so posebne vrste. Moka iz te pšenice je revna z beljakovinami in lepkom in je težka za predelavo. V Evropi zaradi klimatskih razmer pridelujemo predvsem poprečno mehke, beljakovinsko iin z lepkom revne pšenice. Te moke je težko izboljšati z dodatki. Evropske pšenice dobivajo slabe ocene za svoje tehnološke lastnosti, imajo pa visok hektarski donos. Razen tega so pretežno vse leto vlažne ali celo požete prevlažne in so zato manj vzdržljive ter zahtevajo posebne pogoje skladiščenja. Zaradi žetve s kombajni je stanje še slabše, ker se z odstotkom vlažnosti povečuje tudi odstotek primesi in nesnage. Nekatere evropske države, med katerimi je tudi Jugoslavija, si prizadevajo uvesti pšenice z boljšimi lastnostmi, s čimer pa je znižan hektarski donos. Posojilo brez obresti Jasna Novljan Delavci v delovni skupnosti skupnih služb žita smo se odločili, da bomo ustanovili blagajno vzajemne pomoči in sicer z namenom, da z organiziranim zbiranjem sredstev zagotovimo svojim članom denarno pomoč s kratkoročnimi brezobrestnimi posojili. član blagajne vzajemne pomoči je lahko vsak član osnovne sindikalne organizacije v delovni skupnosti skupnih služb s tem, da izpolni pristopno izjavo. Trenutno je 60 članov, ki plačujejo po 100 din mesečno od decembra lani. Ravnati se morajo po določilih pravilnika blagajne vzajemne pomoči in redno plačevati mesečne vloge. Sredstva blagajne vzajemne pomoči so mesečne vloge članov, dotacije osnovne sindikalne organizacije, zapadle članske vloge in obresti na hranilni knjižici. Kako si lahko sposodimo denar? Po šestih mesecih članstva upravni odbor odobri (ali ne) posojilo za izredne potrebe kot so na primer nesreče, bolezni, poroka, rojstvo in podobno, posojilo za redne potrebe (ozimnica, dopust) ali posojilo za druge potrebe. Prednost imajo predvsem prosilci z izrednimi potrebami, druge pa obravnava upravni odbor po svoji presoji glede na socialne razmere. Višina posojila je ali 3000 din z vračanjem 6 mesecev ali 1500 din z vračanjem 3 mesece. Blagajno vzajemne pomoči vodijo naslednji organi: letna skupščina, izredna skupščina, upravni odbor j n nadzorni odbor. Predsednica upravnega odbora je Biserka Davidovič, tajnica je Janja Frol, blagajničarka Cirila Jenko, člana sta Alenka Pogačar in Lojze Polovšek. Nadzorni odbor sestavljajo Igor Golob kot predsednik in člana Marija Papler in Andrej Šarc. Če se še niste odločili za članstvo v blagajni vzajemne pomoči, ker ste premalo vedeli o tem, boste morda zdaj podpisali pristopno izjavo. Prav gotovo dobite za majhne denarje velike ugodnosti. Vse podrobnosti o plačevanju mesečnih vlog in dajanju posojil ter celotnem delovanju blagajne vzajemne pomoči določa pravilnik. Razmišljanje o nočnem delu Svet za družbenoekonomski in družbenopolitični položaj žensk je dal pobudo za sklic problemske konference z delovnim naslovom Delavka v združenem delu. Tej pobudi se je pridružil tudi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Konferenca naj bi obravnavala različna področja življenjskih in delovnih razmer ter kritično analizirala politično in družbeno aktivnost žensk v delegatskem sistemu in družbenopolitičnih organizacijah. Konferenca bo načela vprašanja, pomembna za delavko in za človeka in družbo nasploh. Nočno delo je eden od teh problemov, ki ga na eni strani zahtevajo ekonomski motivi posameznika in družbe, na drugi strani pa ga oporekajo že dokazani škodljivi vplivi na človekovo zdravje, družinsko, profesionalno in družbeno življenje. Socialistična samoupravna družba želi fizično in psihično zdravega aktivnega in ustvarjalnega človeka. Pravico biti tak ima sleherni državljan, kar pa bo težko uresničil, če bo zaradi družbenih in včasih lastnih motivov moral delati v nočni izmeni. Povojno obdobje je narekovalo intenzivne napore, da bi se čimprej rešili iz zaostalosti. Nočno delo je bilo skoraj normalen pojav. Tudi z upravno pravnimi predpisi tega nismo urejali ne neposredno ne posredno. Potem se je naša država vključila v mednarodno reševanje in urejanje delovnih pogojev in so ratificirane konvencije postale sestavni del naše notranje zakonodaje. Zakon o delovnih razmerjih je neposredno urejal načelo izrecne prepovedi nočnega dela za ženske in mladoletne delavce. Zakon dovoljuje nekaj izjem, ki se nanašajo predvsem na določene pogoje v posebnih družbenoekonomskih in socialnih okoliščinah. Novi zakon o delovnih razmerjih uzakonjuje tudi pravilo o posebnem varstvu med nočnim delom. Po zakonu je republiški sekretariat za delo zadolžen za izdajo soglasij za nočno delo. Ta soglasja pa izreka šele takrat, ko po predhodnih mnenjih republiškega sindikata, gospodarske zbornice in pristojnega organa inšpekcije dela ugotovi, da ima temeljna organizacija program za postopno zmanjševanje nočnega dela žensk, da je delavkam v nočnem času zagotovljeno varstvo otrok, topel obrok, prevoz na delo in z dela, da ima nočna izmena tudi strokovne delavce in da delavke, ki imajo otroke, mlajše od 7 let, soglašajo z razporeditvijo na nočno delo. Tudi naš delavski svet je razpravljal o nočnem delu žensk v kombinatu in ugotovil, da je to še potrebno, predvsem zaradi večjih zahtev tujega in domačega tržišča, odprave ozkih grl v proizvodnji, zaradi ekonomičnejše izkoriščenosti strojnih kapacitet, na delovnih mestih, kjer ne moremo zaposliti moške delovne sile in zaradi pravočasne oskrbe potrošnikov s kruhom. Vsekakor je nočno delo v vseh svojih oblikah nenormalno in utrujajoče. Proti nočnemu delu so vsi medicinski argumenti pa vplivi na družinsko in družbeno življenje, na družbenopolitično samoupravno aktivnost človeka. Na drugi strani so ekonomski motivi posameznika in družbe, ki pozitivno argumentirajo potrebo po nočnem delu. Zagovorniki smo torej le tistega nočnega dela, ki bo še nekaj časa nujno potrebno, obravnavati pa moramo ta problem kot problem človeka nasploh, ne le žensk. Strelci na občinskem prvenstvu Andrej Šarc Konec lanskega leta je bilo v prostorih občinske strelske zveze na Pokopališki 35 občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. V dokaj ustri konkurenci je med 14 ekipami naša (v sestavi: brata Čop, Gallen, Šarc, Vujisič) dosegla solidno 4. mesto. Naš najboljši strelec Ivan Čop iz temeljne organizacije Pekarne Ljubljana pa je s 164 krogi zasedel 17. mesto med 96 posamezniki. Tudi letos bodo poletne živilske športne igre, na katerih je med športnimi panogami zastopano strelstvo. Da bi na igrah v tej disciplini dosegli čim boljše rezultate, bomo v mesecu maju organizirali prvenstvo kombinata v streljanju z zračno puško. Najbolje uvrščeni bodo zastopali Žito na živiliadi. Strelci, dobro trenirajte, da si boste z dobrim rezultatom zagotovili udeležbo na poletnih živilskih igrah. Zimski pohod na Stol Andrej Šarc Tudi letos bo v spomin na bitko gorenjskih partizanov z Nemci na vrhu Stola organiziran zimski pohod na ta lep vrh in sicer 17. in 18. februarja. Vsako leto se ga udeleži na tisoče ljubiteljev planin in zimske narave. Nekateri člani kolektiva Živilskega kombinata ŽITO smo se prejšnja leta pohodov posamično že udeleževali. Letos organiziramo skupinski pohod. Kdor se nam želi pridružiti, naj se javi čimprej Jasni Novljan, šmartinska 154, Ljubljana, telefon 42 981 ali prek centrale na interno 27. Ker pot na vrh gorski reševalci in alpinisti vedno dobro zavarujejo, je potrebna za pohod le topla zimska planinska oprema ter kondicija za 4 do 5-urni vzpon. Za lažjo in stabilnejšo hojo priporočamo, da vzamete s seboj smučarske palice, če imate pa še raje dereze in cepin. Dinar na dinar stanovanje Pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko gospodarstvo Ljubljanske banke je sestavni del splošnih prizadevanj za uresničitev širših družbenih ciljev, da z dogovorjenim načinom kreditiranja in upravljanja s stanovanjskimi sredstvi zagotovimo povečano in racionalnejšo stanovanjsko graditev. V tem pogledu je pravilnik zaključen in enakopraven del enotnega družbeno dogovorjenega sistema stanovanjskega kreditiranja, v katerem poleg banke sodelujejo s stanovanjskimi sredstvi tudi samoupravne stanovanjske skupnosti in organizacije združenega dela ter druge družbeno pravne osebe. To je vsebina prvega člena pravilnika, ki ga je sprejela večina temeljnih bank Ljub-bljanske banke julija lani. Objavljamo pomembnejša poglavja oziroma člene iz tega pravilnika. Kako lahko varčujemo in najemamo stanovanjska posojila določajo predvsem naslednji členi. Varčevanje občana za posojilo 9. člen — Občan lahko namensko varčuje: z enkratnim pologom, z rednimi mesečnimi pologi. 10. člen — Najkrajša varčevalna doba je dve leti. Privarčevani znesek mora biti tako visok, da dobi občan pravico do posojila najmanj 10 000 dinarjev. 11. člen — Občan med varčevanjem ne more dvigniti privarčevanega zneska niti obresti, lahko pa odpove pogodbo o namenskem varčevanju. Odpoved mora predložiti banki pismeno. Banka bo v takem primeru obračunala na privarčevani znesek obresti po obrestni meri, ki velja za hranilne vloge na vpogled in izplačala privarčevani znesek ter obresti v 30 dneh od dneva prejema odpovedi. Občan lahko prekliče odpoved pogodbe o namenskem varčevanju samo pred izplačilom privarčevanega zneska in obresti. Občan, ki je že dvignil privarčevani znesek in obresti, lahko sklene novo pogodbo o namenskem varčevanju, vendar mu banka ne upošteva prejšnje dobe varčevanja. 12. člen — Banka lahko na predlog občana podaljša ali skrajša s pogodbo določeno dobo varčevanja. Za vsako tako spremembo skleneta občan in banka dodatek k pogodbi o namenskem varčevanju. Občan lahko molče podaljša s pogodbo določeno dobo varčevanja. Šteje se, da je doba namenskega varčevanja molče podaljšana, če občan po izteku varčevalne dobe še naprej nepretrgoma plačuje dogovorjene mesečne pologe ali če po izteku dogovorjene varčevalne dobe preneha z varčevanjem in ne vloži zahtevka za posojilo. Občanu, ki namensko varčuje z enkratnim pologom in po končani dobi varčevanja ne vloži zahtevka za posojilo, podaljša banka dobo namenskega varčevanja za čas do vložitve zahtevka za posojilo. V obeh primerih dobi občan na privarčevani znesek pripadajoče posojilo po lestvici za vsako dopolnjeno leto varčevanja. 13. člen — Občanu, ki ne plača enega ali več rednih mesečnih pologov, se s pogodbo določena varčevalna doba podaljša za toliko mesecev, kolikor mesecev kasni s plačilom zaporednih mesečnih pologov. 14. člen — Občan lahko prenese pravice in obveznosti iz pogodbe o namenskem varčevanju v soglasju z banko samo na zakonca, otroke, brate, sestre in starše. 15. člen — če občan med varčevanjem ali potem, ko je že izpolnil pogoje za posojilo, umre, lahko na podlagi sklepa o dedovanju vstopi dedič v njegove pravice in obveznosti iz pogodbe o namenskem varčevanju. 16. člen — Privarčevani znesek obrestu- je banka po 2% letni obrestni meri, posojila pa daje po 4% letni obrestni meri. Po poteku 10 let od začetka odplačevanja posojila bo banka povečala letno obrestno mero za neodplačani del posojila na 6% letno. Občan vrača posojilo v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. T7. člen — Po končani varčevalni dobi občan ne more dvigniti privarčevanega zneska in obresti. Banka prenese ob odobritvi posojila privarčevani znesek in obresti na poseben račun lastne udeležbe občana in ga obrestuje do porabe po enaki obrestni meri kot med varčevanjem. Kadar občan dobi posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini, za pridobitev stanovanjske pravice, za nakup stavbnega zemljišča, za plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča, ali za nakup stare stanovanjske enote, porabi privar- Kdo na disciplinsko? Gregor Breznik Delavec v Žitu lahko upravičeno razmišlja, za koga smo pravzaprav ustanovili disciplinske komisije. Da, za koga? Za kaj, to nam je jasno. Če pogledate zapisnike disciplinskih komisij, boste takoj ugotovili, da so prijavljeni v glavnem delavci, ki zamujajo delo, ki so nekaj dni »špricali« delo, pa tisti, ki se jim je v žep ali v torbo prikradlo, kar ni bilo njihovo. Po večini so to delavci iz neposredne proizvodnje. Ne zagovarjam teh prekrškov, vsekakor so vredni disciplinskega postopka, toda sprašujem se, zakaj nikoli ne zaide na disciplinsko komisijo kakšen čevani denar in obresti na enak način kot posojilo. Kadar občan dobi posojilo za graditev družinske stanovanjske hiše, rekonstrukcijo ali revitalizacijo obstoječe stanovanjske hiše ali stanovanja, mu banka vrne ob sklenitvi posojilne pogodbe na njegovo zahtevo največ 50 % privarčevanega denarja in obresti v gotovini, ostanek pa lahko porabi le ob predložitvi ustrezne dokumentacije. 18. člen — če se občan po končani varčevalni dobi odpove pravici do posojila, mu banka na njegovo zahtevo najkasneje v 30 dneh izplača privarčevani znesek in obresti, ki mu jih obračuna po obrestni meri za hranilne vloge na vpogled. 19. člen — Po končani varčevalni dobi pridobi občan pravico do posojila, ki jo uveljavi s tem, da predloži banki obrazec »Zahtevek za posojilo«. šef, vodja, delovodja, kdo od »ta višjih«. Ali so res vsi neoporečni? Nihče nikoli ničesar ne zakrivi? Naši pravilniki o delovnih razmerjih zelo natančno določajo odgovornosti za delovne obveznosti. Kršitve delovnih obveznosti delijo na lažje in hujše. In sedaj se postavlja vprašanje: Če res nobeden od vodstvenih delavcev tako ali drugače ne krši delovnih obveznosti, zakaj potem nimamo popolne organizacije dela, da niso vedno tekoče izvršene vse naloge, zakaj prihaja do zastojev iz subjektivnih vzrokov in podobno? Za vsem tem pa smo ljudje, vodstveni in nevodstveni. Samupravljanje je v našem pravnem sistemu varovano na različne načine. Kazniva dejanja zoper samoupravljanje so opredeljena v kazenskem zakonu SFRJ in v kazenskih zakonih republik in pokrajin. Dve kršitvi izrecno ogrožata samoupravljanje, to sta kontrarevolucionarno ogrožanje družbene ureditve in sovražna propaganda. Zloraba samoupravljanja je tudi v določenem vplivanju na samouprav- Osnovne sindikalne organizacije Žitovih temeljnih organizacij združenega dela Šumi, Maloprodaja, Pekarne Ljubljana, Mlini, Pekatete in delovne skupnosti skupnih služb so za otroke svojih delavcev organizirale novoletno lutkovno predstavo z obiskom Dedka Mraza. Več kot 200 otrok do desetega leta starosti si je ogledalo lutkovno igrico Cicibanus Coprianus, ki je pravzaprav izbor iz poezije velikega pesnika in poznavalca otroške duše Otona Župančiča. Po predstavi je otroke obiskal Dedek Mraz in jih obdaroval. Temeljni organizaciji združenega dela Tehnični obrati in Razvoj inženiring sta za otroke svojih delavcev organizirali novoletno prireditev sami. ne organe oziroma na delegate, da sprejmejo neko odločitev ali da prikrijejo kaznivo dejanje ali gospodarski prekršek v organizaciji. To so le najhujši prestopki. Ni prav, če resiignirano (beri: vdano) govorimo, da vrana vrani ne bo izkljuvala oči. Kot samoupravljavci moramo nenehno terjati poročila o izvršenih in neizvr-šenih nalogah, saj smo vsi v funkciji delavske kontrole in moramo prek naših organov ukrepati. Pa naj gre za pohvalo ali za grajo. Zagotovo potem ne bodo prevladovali na disciplinskih komisijah tisti, katerim smo v žepih našli vijake, pol kg kruha ali so prišli okajeni na delo in povzročili pretep. Družbo jim bodo delali tudi tisti, ki so odgovorni, da do takih reči in hujših lahko sploh pride. Po pokal na živiliado Prijavili smo 40 smučarjev Žita na XII. zimske živilske športne igre, ki jih letos organizira SOZD Dobrina iz Celja. Kot vsako leto bomo tekmovali v veleslalomu in tekih. Moški bodo razvrščeni v štiri starostne kategorije, ženske v tri pri veleslalomu, pri tekih pa moški in ženske v dve. Da bi se tudi letos kakor vedno doslej čim bolje uvrstili, bo smučarska sekcija pri Rekreacijskem aktivu Žito organizirala pregledno tekmovanje s smučarji iz Kolinske. Skupnega treninga ne obljubljajo zatrdno, ostaja pri morebiti. Letošnje tekmovanje bo 2. marca na Kopah. Od naše ekipe, ki bo letos nastopala v enotnih puloverjih z Žitovim emblemom, pričakujemo vsaj tako dobre rezultate, kot so jih dosegli lani, to je drugo mesto. Vsekakor pa si zelo želimo, da bi nadaljevali lani prekinjeno tradicijo in bi priložili vsem pokalom še enega za prvo mesto. Za dobro počutje Naše osnovne sindikalne organizacije so prejele ponudbo o možnostih uporabe posameznih športnih objektov v športno rekreacijskem centru Tivoli. Lahko bi se odločili, da bi glede na zanimanje delavcev izkoristili vsaj nekatere od teh možnosti za rekreacijo. Za plavanje je verjetno precej zanimanja. V Tivoliju organizirajo tudi plavalne tečaje za otroke. Priljubljen je tudi trim kabinet in sauna v Zlatem klubu. Igranje bovvlinga, ameriškega načina kegljanja, si je v zadnjem času pridobilo precejšen krog ljubiteljev. Ta dinamična igra je primerna za oba spola in ni potrebna posebna športna oprema. Tudi drsanje na Tivolskem drsališču je postalo nenadomestljivo mesto zdrave rekreacije. Razmislite in se odločite. Anekdoti Sokrat je govoril, da se je moral vse življenje boriti s tremi velikimi zli: s slovnico, z revščino in z žensko. »Prvega zla me je rešilo učenje, drugega sreča, zakon pa me še vedno veže s tretjim.« Ko je Sokratova žena Ksantipa prijokala v ječo in povedala možu, da so ga obsodili na smrt, je vzkliknila: »Po krivici so te obsodili!« Sokrat je odgovoril: »Ali bi morda rada, da bi me bili obsodili po pravici?«