Štirje fantje slavni 
Štirje fantje slavni 
so na Pepelnico imeli parado, 
v Loki na cesti glavni 
iiaredili so maškarado. 
Prvi član te družbe, 
Ivo Funtek imenovan, 
naveličal se je svoje službe, 
zapustil je mesarski stan. 
Drugi član Vilče Krekov 
ta je ravno takšen fant, 
mesariji se je odrekel, 
obesil jo je na kant. 
Tretji je pa Joškov Jože, 
tudi Starman imenovan, 
brez noža te da iz kože — 
poklic mu je špilavski stan. 
Četrti je pa Marjančenk Andrej, 
poln vsakovrstnih muh, 
ki je žejen kar naprej, 
čeprav je zmerom suh. 
To so štirje fantje vzorni, 
so brez skrbi na svet', 
vsi nanje so pozorni, 
to so zbrani loški cvet. 
Imajo vse lastnosti, 
ki odlikujejo moža, 
znane so jim vse učenosti 
tega grešnega sveta. 
Ta družba rada je vesela, 
dela pa nobeden rad, 
pravijo: Bik naj dela, 
ki ima veliko mošnjo, debel vrat! 
Karte so jim paternošter, 
pijačo imajo za boga, 
obiščejo vsak klošter, 
kjer so sestre usmiljenega srca. -
Na Pepelnico mačka so imeli, 
v varžatu pa kače, 
nič kaj niso bili veseli, 
ker niso imeli pijače. 
Vilče, Jože ploh vlačila, 
sta ga po Fari zbijala, 
vse, kar sta zaslužila, 
sta sproti za pijačo dala. 
Vsi štirje so se zbrali 
tam pri Funtku gori, 
na ploh so zanisali: 
kriza, sankcije in moratorij. 
Marjančenk ta je bil najbolj potrt, 
naveličal se je živet', 
je dejal, da bo naredil smrt, 
da bo šel na drugi svet. 
Na svetu ni več za biti, 
za življenje mu ni mar, 
rib mu ne puste loviti, 
takoj popoka ga žandar. 
Tovariši so mu dejali: 
»Ce hočeš biti hin, 
bomo te na gavge djali 
za oves, cement in bencin. 
To ukradeno je zadnje čase, 
nobeden noče biti kriv, 
prevzemi te grehe nase, 
če že nočeš biti živ. 
Dober del boš storil, 
prevzel boš tuje grehe, 
če se grešnik boš spokoril, 
boš gospodo rešil kehe. 
Gospodje bodo dejali, 
za nas je bil na gavge djan, 
te v zlate knjige zapisali, 
trikrat časten boš občan. 
Žrtev tvoja bo velika, 
trpljenje bo pa kratko, 
boš zapisan za svetnika, 
namalali te bodo v pratko. 
Duša se ločila bo od telesa, 
bo šla pred božji tron, 
gorak boš šel v nebesa, 
vseh ribičev boš patron.« 
297 
Lepo mu je Funtek govoril, 
ki bil je kot kaplan, 
Marjančenk se je pa spokoril, 
bil grešnik je skesan. 
Jože ga je na smrt obsodil, 
za sodnika bil je bratcu: 
»Andrej, odrešenik gospodov, 
obešen boš na Placu!« 
Zvesti prijatelj Vilče Krekov 
je bil za rablja imenovan, 
da na gavge ga bo vlekel, 
pomagal mu na drugo stran. 
Na Placu so smrtno sodbo brali, 
tam vpričo vseh ljudi, 
Marjančenku so dokazali, 
da nepošteno on živi: 
Kradel je soldaški cement, 
kradel je tudi oves, bencin, 
bil protidržavni element, 
s tem škodoval je domovin'. 
Zato pred rihto je krvavo 
obsojen bil Andrej, 
ker škodoval je državo, 
bil obešen je na vej'. 
Obsojenec zadnjo željo je povedal: 
»Tolkokrat sem bil zaradi rib zaprt, 
zato bi rad še eno snedel, 
predno bom naredil smrt.« 
Rabelj ga je na gavge zvlekel, 
ko se je želja izpolnila, 
cilinder je odkril in rekel: 
»Pravica zadoščenje je dobila.« — 
Prav poglejte mučenika, 
ki je naredil smrt, 
vseh ovsarjev odrešenika, 
ne bo jim treba biti zaprt! 
Pravici se je zadostilo, 
je oprana loška čast: 
Marjančenk naj bo pa v svarilo, 
v naši državi ne sme se krast. 
(Zapisal France Zebre) 
298