Tečaj XVII. gospodarske, obertniške M: ri k' • A nar Izhajajo vsako sredo po poli. Velj tiskarnici iemane leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr.. za četert leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo ieto 4 fl. 20, za pol * 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl kr dn V Ljubljani v sredo 31. avgusta 1859 Od soli za naša živino pitan vol . . molzna krava liy2 lotov soli Dasiravno ima klaja naše živine nekoliko soli v sebi j* J klajo še soliti. Vpraša se tedaj : koliko solí naj se dá bo po mogočosti dobro teknila in dobicka dala? Pravo mero 7% n 19 V Švajci dajajo soli kakor na Pfalškem. vendar ni dosti za zivinske potrebe. Zavoljo tega moramo da Na Angležke m dobiva odrašen vol i 40 funtov težka, 4 lote soli na dan. iiv3 lotov, ovca 9 Za pitanega prešiča, 100 funtov težkega, bi utegnilo določiti je težko, ker ni znano, koliko soli imajo rastline dosti biti 2 do 3 lote solí na dan. že same v sebi. Potem imamo razne plemena živine in v • • Močneja in težeja ko je živina zivma sama je sopet č j a ali manjš t ar ej ali 1 vec so li se ji mora dajati; pa še mnogo reči je, zavoljo kterih se mora živini m laj ziti Kadar živini klajo solimo, moramo celó na to pa- zdaj več zdaj menj soli dajati. Več soli naj se živini daje: 1 mu imamo živino. Ravno tista živina potřebuje 1 ce 1. ako težko prebavljivo, netečno klajo žrč; sol jo in ce jo ob drugem času in ob drugih okolj- naredi bolj okusno, pa tudi ložeje prebavljivo in tečno. Sploh je klaja druga nostih dobiva, kakor je bila vajena, zdaj več zdaj manj veljá tukaj pravilo: Kolikor umetneja je klaja, toliko več solí. Zavoljo tega se nam ni čuditi, da solé ljudje v teh solí naj se ji prideva. Senó, trava, detelja je goveji živini vec pa primore to, najbolj primerna klaja; najmenj primerna pa je repa, krompir, krajih bolj, v teh menj klajo živini. Naj d w J 1 predrag da živina ne dobiva toliko solí 1 obloda 1 zavoljo tega je pa treba tako pičo bolj soliti; kolikor je potřebuje Koliko soli gré živini nam tudi živina sama po svoji poželjivosti ne more povedati sploh 2. ako jé bolj ali menj sprideno klajo; taka klaja za 1 in koliko vsaki posebej, leže več na gnoji, kakor v jaslih; 3. ako mora živina o stanovitno merzlem. vlažném 1 Da zvemo, koliko naj se da soli, da bo prav, moramo meglenem vremenu na polji delati ali celó na pašo hoditi 9 m 9 prevdariti, koliko soli clovek potřebuje in koliko je živini dajejo v deželah in krajih. kjer se že delj časa z velikim pridom sol dajč. 4. ako trava, kamor se živina na paso goni, ni za paso 9 zlasti ovcam: 9 5. kadar se klaja živini upira, kar dostikrat iz pokvar Da zvemo, koliko soli potřebuje človek, obisimo koče jenega zelodca izhaja; ubozih ti vidimo, da je vsakemu človcku brez razločka 6. 9 bolj stari živini dajaj več soli kakor bolj mladi 9 ali starosti treba 1 lot solí na dan. Težo živega cloveka v zavoljo tega, ker nima zob in torej klaje ne more prežve familii, v kteri so tudi otroci, smemo sploh rajtati na 100 kovati; ravno tako funtov Tako gré živini. moremo po primeri prerajtati, koliko soli 7. bikom, ker jih delà sol za pleme bolj ugodne; 8. vselej, kadar se klaja prcmeni, zlasti kadar pride Navadna teža naših krav je 5 do 8 centov; dobivati na mesto dobre klaje slabeja. naj se daje živini več soli 9 imele tedaj po 5 do 8 lotov soli na dan tele ktero je. ko je storjeno, 50 do 70 funtov tezko, bi potřebovalo do % 1 lota soli, ovca 40 funtov težka blizo l/o lota 2 Se 9. dojecim kravam, da bodo vec in boljega mleka imele in tudi sisajoče teleta z mlekom vred soli dobivajo, ktera jim dobro dé. ve 1 da mora kmetovavec dobro vediti, kako se živine zvé; al malo jih je, kteri so toliko izurjeni teža žive * • « 10. bolj rejenim in pridnim živinčetom dajaj več soli kakor mcdlim; Gospodarja, kteri ima veliko živine, prizadeva toliko soli, zlasti kjer je sol draga, precej denarji moremo, da smo prav izhajal;, ko smo dajali živini po 6 do 8 centov, težki po 2 lota soli na dan. Dobivala je po 14 do 15 funtov klaje ; dobro se je redila in več mleka je rojstvu soli lizati. 11. zlasti reja mladih zivincet potřebuje obilo soli. Ako Reči pa dobivajo več solí, se lože odstavijo in klaje privadijo, ktera naj se s soljo potrese ali pa s slanico poškropi. S tem smo V ze veliko dobicka dosegli, da smo dajali teletom koj po imela. Ze s tem se je sol obilno poplaćala 12. Daje naj se živini več soli, ali če je doslej se ni Opomniti pa moramo, da smo dajali živini menj zdatno dobivala, naj je dobiva berž ko je moč, kadar v soseski živinsko sol. __________9 Ji. 1 ' bolezni živino napadajo. Gotovo bi ne bilo toliko 0 pljučnici Skušali so, mero solí določevati po meri klaje; al to slišati. kakor se današnje dni sliši, in tudi druzih bolezin je zlo tezko, ker se more prevdariti, ne samo, koliko je bi se toliko ne izcimovalo in razširjevalo, ako bi živina 9 temuc tudi kak enako veliko soli. je in da ni v vsaki klaji več in večkrat soli dobivala. Zavoljo tega naj bi vsaka Ozrimo se v dežele, v kterih živé sloveči živinorejci « * • • • V i«. v . . . _ ... _ m se sol živini ze delj casa z dobrim uspehom dajè. dežele so Angležko. Švajca in Pfalško na Nemškem. Te vlada sol po nižji ceni prodajala. Sol se se prepičlo živini daje. Zagotoviti moremo bi v cesarskih deželah več živine pa menj živinskih bolezin 1 da imeli, če bi se sol za rejo živine bolj rabila. Koliko dobicka Kmetovavci na Pfalškem dajcjo volom, ktere vpregajo, bi naše dežele še doletelo, če bi treba ne bilo, živine iz po 10 lotov soli, volom pa, ktere pitajo, po 20 lotov soli uuanjih dezel dobivati 9 na dan. Na Angležkem dobi 13. proti spomladi, kadar se mavsati zacne, potřebuje tele » 6 meseov staro i leto staro . . 2 lota soli živina več soli, da se more ložeje in hitreje mavsati 9 5% lotov 14. lenim živinčetom se nekoliko več soli bolj prileže ? » kakor bolj živim : 212 15. pitavni živini se mora skorej se enkrat toliko soli zimi! Iz jelenovih želodcov delaj jed dajati. kakor vprezni ; vano; to si pošiljajo prijati yy nerakakuk" imeno sosedje, kakor pri nas potiče 16. kadar ima živina kako unetno bolezen ali pa drisko, in koline. Pozimi zakuhujejo Grenlandčani nekake jagode se ji klaja ne> smé soliti 17. živina, ktera menj leži in bolj pohajkova naj do z angeliko in jajci vsacega casa valjenja, veržejo to vse v - kožo morskega psa in zalijejo z ribjo mastjo. Čez meso severnega jelena ne pozna Eskimo nic in se celó zmer-18. če se živini rada koža osipa, se ji ne smé veliko znjeno njegovo meso je Grenlandčanu bolje, kakor kdo vé biva méu| so 1 i soli dajati; 19. ker so konji ali bolj živi ali se pa bolj sprehajajo morajo menj soli dobivati, kakor goveja živina; mizi y kakosna pečenka na kraljevi V Belužistanu pokladajo živini neko zmes iz dateljnov in suhih rib, ljudje sami pa se samo z ribami živé; na 20. ako je v kakem kraji, v zemlji in vodi, tedaj tudi Angležkem mečejo več piemen rib na cente po polj i ft • • i v I f t i 1 i • i • « t t É i m • • v v rastljinstvu vec soli, ni treba živini še klaje soliti; j ^da zemljo gnoje; verh tega pa, da s tem zrak okužujejo, zdiha 21. tako imenovane živinske soli je treba za klajo več jezero in jezero gladnih ljudi po kosilu. Tuna riba (Thun kakor kuhinjske soli. (Konec, si.) Vinorejske skušnje na Štajarskem tv IZ merznjeneg imel pokusiti vec t g r o j z d j a). Priložnost sem jen ega vina. Kakor se je že čez lansko bendimo in zmerznjeno vino veliko pisalo zápisem, cesar sem naj tudi jez grojzdja, ktero je bilo hit se sam prepi V iz P d iz snega talo ali zmerznjeno pobrano, je dobro, močno, še bolje ko na mesca V • drugo, okusno, čisto, ceravno je le popolno elo maja m se pozneje zavr delj časa zmerzoval pobralo, kadar je sneg skop Vino iz grojzdja, ktero je na zemlji ležalo, ali se še Ie Je lab 5 k brez vsega k po vžitji naredi drisko; pogubilo se tega vina ni sicer veliko, ker so večidel druge vina ž njim zbio dili. Zmerzlina grojzdja ne škoduje berž; al če pređo I g terpi in se sneg tuli, gré pod zlo. (Kdaj obrezati terto). Lanska suha zima nam je dala priložnost, terto pozimi obrezati, in po lastnih in drugih skušnjah terdim, da je veliko bolje, terto v jeseni ali kolikor mogoče pred rezati preden je muževna. Taka se ne joče, daj več in lep grojzdja, in pred zori ; terta se ne pot od snega, in od dobrega tersa dobimo zd zj za tertne šole. N S poročam s kratko besedo tako zasaditi, ker ze drug pri-leto dobimo močne mladike in še celó tr » škodje, in vinogi prekopaj namenjeno zemljiš V • - m i v • rojzdja ; susa ne ad tak se ne loči od starega. Rigoli ali 2 čevlja in pol globoko in grabo pošev rozge kakor ravno tako široko, in položi vsako so dolge iz terte vrezane, brez vsega drugega rezljanja in zvaženja; jako se boš cudil Jakop Kmetjjska novica fisch) atlantskega morja ima telečjemu podobno meso, samo bolj suho in terdo je; tudi jeseter, ki je bil starim Ger- kom m Rimcom tako ljub je tak in njegovo meso je jesetra pa je kakor goveje, samo debelokitasto, žaltovo in neokusno je. Morski volk brez kervi; meso dolgonosateg S* f ima suho in kislo meso; Havana je edino mesto, prodajajo. Kitajci pripisujejo njegovi koži in njegovemu repu posebno moč. Zamorci zlatega primorja ljubijo zlo njegovo aligatorjev ker meso, ravno tako tudi meso povodnih kónj in j Polinezije se preobzró z unim, da zbolé in prebivavci tako meso srovo žró. V Šotiji in nekterih druzih severnih dežeiah jejo meso več plemen morskega volka. Morsko je- golj suho in zribano, imajo v nekterih dežeiah, da z njo juho bolj gosto delajo; tudi njeno meso ima okus kakor telecje meso. V nekterih krajih Angležkega jo zapekajo z mnogimi drugimi řečmi v kruh. Kinsoki posušavajo neko majhno ribo in jo žgó potem namesti sveče. Tudi drugi narodi, ne samo prebivavci zlatega primorja, jejo golazni z velikim veseljem. Dasiravno se gostujemo z morskimi črepahami, se nam studijo deželske črepahe; al v juho, ktero jejo popotniki po južnem Italijanskem in na otoku sicilijanskein, se kuhajo večidel le deželske črepahe. Na otoku Trinidad in na druzih otocih so te živali zlo drage; jajca tako imenovane zapeřte črepahe so severo- Amerikancom kaj prijetna jed. V severni kakor tudi južni Ameriki so mastni morski terap y kteri so proti koncu poletj vjeti silno draga jed in njih jajca plačujejo z dra gimi dnarj V novi Holandii živi posebna črepaha, ktera ima kterih naj se sloveča stras- vrat kakor kaca, in jetra, memo burška pašteta skrije. Strašno gerdi, špirasti, brahorasti kušar (Iguana) je za jed bolji, kakor bi kdo mislU; če je dobro narejen, je njegovo meso kakor kurje in okusno kakor meso črt pahe. Al bi kdo njegove kremplje vidil iz sklede V Debrecinu na Ogerskem je ueki gospod Kovač moleti, bi se mogel zoper svojo voljo ga vstrašiti, naj bi znajdel novo mlačvo; na posebno napravljeni klopi se bil še tako možkega serca. Sploh pa je ta martinček prav s koso žitu klasje kosi in potem klasje samo mlati. Tako dobi jéd ker ima okus kakor kokoš ali pitan zajec, kakor ni treba slame mlatiti, in peti del se prihrani delà in časa. crepalia ali divji zajec, kakor se kuharca z njim obnaša 1 t 1 « • V . •! V • . • Njegovo meso je belo in čez njegove majhne, čiste, okusne Različnost živeža v raznih krajih sveta. (Dalje). Najčudoviteje izglede sladnosti pa nahajamo v visokih jajca z mehkimi lupinami je ni boljš jed Kajmane in krokodile, martincke in žabe, vse jejo nekteri ljudje, in radi jih jejo. Meso pravega krokodila je kakor telecje, meso nekterih krokodilov pa diši preveč po y severnih dežeiah. Tù je špeh morskih psov najslaji gnzljej s kterim jejo neprezvečeno jelenovo pičo kot salato, potem kožo morskega soma v drobné kosčke razrezano, ktera jim je nek sladka, kakor nam cuker. Več imenitnih Grenland- čanov. je napravilo obed; tù so jedli pol srovo in gnjilo . nekako pizmu in res prevec v nosnice udarja; meso se druzih je kakor mlada svinjina, še drugih je kakor morskih rakov in y meso morskega psa, nagniti rep morskega soma nekterih krokodilov meso diši tako močno po ribah, da je zoperno. * Sploh tedaj nima krokodilovo meso nič gotovega okusa, in ljubi bravci naj ne segajo preurno po njem. lastnost Aligatorjevo meso ima, kakor se pripoveduje y y da daje moc in zdravje tistemu, kteri ga jé; v Manili ^a zakuhane ticje jagode, z ribjo mastjo. Morski konj ima drago prodajajo in Kitajci segajo željno po njem y ekusno meso; je skoraj kakor grobo govejo meso, in sirove napravljajo iz njega neko žolco, ktera bi pa vsakemu Ev- jetra morskega konja so neki tako dobre, da se clovek r^pejcu želodec obernila. Dal. si.) lahko zamaknil! Zmerznjeno meso morskega psa je kaj , kadar je ognjito celo dober živež popotnikom in še celó, poletje s travo pokrito ležalo, je čez vsako sladkarijo po 213 Vraža Ozir po domovini t Povest za poduk in kratek čas. (Dalje.) III. Ko do Gregorcove hiše pridejo, jo najdejo zaperto. Rodik in pa Ajdovščina nad Rodikom. Zapustivši ukatvornih modric tiho bivališče se podan» čez goli Kras in bogati Terst ogledat nekoliko kraje, kamor Oče Gregorec se je ) H ■ I župana preveč bal, in ko je bil zvedil y kaj njegovi sosedje o za vervi pri zvonovih. V tem času se je nevihta čedalje bolj bližala; je strašen vihár, ki je navadni napovedovavec hude ure. morji. Proti jugu je dolina odperta do Reške ceste Strehe po hišah so jele pokati, piš je tergal strešnike, lomil veje na drevji in cele drevesa s koreninami vred poderal vedati, kaj me je Štiri ure hoda od Tersta proti jutru leži Rodik v znožji z bukovjem gosto obrašenega hriba in polnega merzlih virov. Polje se prostera pod vasjo čez majhno planjavico do kamnitih gričev, ki zaperajo vasi razgled po terzaskem severju pa se niža in niža do bregov Reke, ki jo požirajo škocijanske pećine. Hiše Rodičanov so priproste, kakoršne »cjc lia uicvji m tcic uicvcod o tvui cuuiaiiii vicu jjuucioi, ťvv<"v> ».vm.vhuv. ..^..u.ut.v délai razgraje; tukaj je razrušil kako slabo pokrito streho, so sploh kraških kmetov. Sred vasi imajo farno cerkev, ali kak dimnik poderl, tam kakošno okno s kankor snel in primerna bolj ubožnemu stanu faranov. Pomina vredni pa . _ «I _ _ _ _ _ ^ A • • A m 1 1 • • I v I i • • m y je razbil. Germeti je začelo in treskati kakor da bi se sodni so trije marmornati altarji; priznica tudi iz marmorja zvonovi peti, se dan blizal, in kar so jeli da vihar oblake po nebesu hitreje pođi in da tudi bolj pogostoma germi. Tresk za treskom udarja, kamor ga strela je očitno vidilo, res lepo delo. Trije zvonovi niso sicer veliki, pa tako umetno ubrani, da je milo poslušati tako soglasje. Vsi napisi se jih vidi v cerkvi in zvunaj, pričajo, da je cerkev malo i kar namen. Kar treši tudi s tako močjo v turn, da se je streha v • unela in začela goreti. cez dvesto let stara. Samo na nekem pri zidu na tleh le žečem kamnu, ki je kedaj menda milodarnico nosil, se bere Hrup : Y) Gori, gori!" se je v hipu razlegal čez celo letnica 1588. Na pokopaliscu sem vidil kosti treh mozakov; pravim možakov, ker tolikih še nisem nikoli vidil. Skopal vas in stari in mladi so kiteli iz hiš in gasiti pomagali. Akoravno je lilo kakor iz škafa in je debela toča jih je neki kmet izpod kamnja, ki si je njivo trebil. Čudno vmes šumela, vendar le se ni dal ogenj zadušiti, piš ga J® kako so mogli trije velikani tam pokopani biti in kdaj l je vedno bolj razpihoval, in v kratkem času je bil celi Njivam tištim pravijo „krivice". Zakaj neki krivice, ker zvonik v plamenu. In kmali se je ponižal celó do zvonov hud vihár jame strašno pihati, iskre lete na vse kraje y krive niso, temuč y da groza Okoli pol ure je ta požar terpel, na to vstane hipoma grozen vihar; ožgano tramovje na turnu se začne sèm ter tjè majati, in med strašnim pokanjem se podere na tla. lepo ravne? Morda je bila tam ob beneških ali turških vojskah kaka kervava bitva, po kteri so njive imenovali, in od kodar so še tište kosti pod kamnjem ležale. Pa ozrimo se na hrib, v kterega večernem znožji Rodik leži. Iz vasi zapaziš tri verhe, kterih vsak svojo imenitost nosi. Severni najnižji se imenuje Tabor. Na njem se še Ze precej pozno proti večeru pride župan v vežo in poznajo razvaline stolpa, v kterem so se menda Rodicani izroči nekemu služabniku pismo, v kterem je bilo popisano to y kar se je ta popoldan z godilo y mesto nese in tam v kancelíi oddá. ter mu rece, naj ga v Turkom branili. S Ta bra se gré proti jutrojugu na Ajdovščino, najvišji in najprostorniši verh. Začudil sem se, ko gor pridši yy v &uu,i, oium AflRui unašan — mu posel od- ^ prostor vidim. Rodicani pripovedujejo, da je bilo na govori, praskaje se za ušesom. „Menim pa. da ne boste tera verhu nekdaj ajdovsko mesto, ktero so sovražniki raz- Vse bom storil kakor ste ukazali hudi, ce starega vranca zajaham, da popred nazaj pridem u djali in Ajde pomorili. Da ni vse to prazna pravlica y se • • * v CL mirisce" kakor Rodicani razvaline Janez, ti si lenúh in ostaneš lenúh dokler boš živ" lahko)prepriča, kdor vidi „ je smehljaje župan svojemu hlapcu rekel, kterega je še imenujejo. Kmet, ki je mene in častitega g. A. Martinčiča, v Rodiku, na Ajdovščino spremil, precej obrajtal in ki je bil edini posel, ki si je upal ka košno besedo županu pregrizniti. duhovnega pomoćnika nama je nekdanje mesto popisoval, kakor £a bil z last No no ne zamerite mi. V prosím y © -ospod župan« nimi očmi vidil. Tù so bile velike vrata, pravi, ko naji primu Janez režé odgovori, se na pri dervarňici stoječo pelje do mirišča na južni strani verha. Potem naji vodi po oklepu, kterega razvaline pričajo, kako jako zavarovano je kljuzo skobaca, in jaha, kamor ga je župan poslal Potem ko hlapca spřed očí zgubí, gré župan na svoj vert, ki ga je imel koj za hišo, in gleda tje, kjer je malo pred še turn stal. „Neumneš naj si to žalostno nesrećo sam sebi pripiše" bilo mesto. Kakih petsto korakov dalječ od velikih vrat pridemo do kota, kjer se oklep bolj proti severju zavije; tu nama kmet kaže lego kovačije in spriča resničnost svoje povesti z žlindro, ktere se obilo najde znotraj in zvunaj pregovori župan čez nekoliko časa in se hoče zopet oklepá. Na severnem koncu, velikim vratam ravno nasproti^ nazaj v hišo poverniti. In ravno v tem hipu, ko se proti j® stal velik stolp, kolikor se iz razvalin razvidi. Manji domu oberne, zagleda v senci nekega možkega stati, spřed okna, iz kterega se je iz Barbkine izbe na vidilo, urno pobral, in se je za nekim germom skril ki jo vert Tudi Barbka, ki je skoz okno med cvetečimi nageljni na vert gledala u«, ou je spřed okna umaknila. -----------> ——r- —— — Bled kakor luna, ki je ravno sijala, postane župan pri treba, ker hrib je tam zlo sterm. Skoraj sred mirišča nama ti prikazni, in že je hotel čez germ planiti in prederznega je kmet pokazal mesto, kje da je podzemeljski hram vrata so menda deržale na levi strani stolpa po robu na Tabor; druge pa pred kovačijo proti jutru, kjer so Ajdjer po pripovesti kmetovi, po zmernih rebrih polje in nograde imeli. Večerná stran ni bila menda s tako debelim zidom zavarovana, ker razvaline so veliko manje; pa tudi ni bilo ljubi svoje hčerke zgrabiti al kmali se premisli y obstoji i.' mestu in pravi sam pri sebi: .,Danes je poslednj iovó morata vzeti eden od druzega" ■ ■ ■■■ Ce se o mokrotnem vremenu po tistem prostoru malo poskoci pravi, šošnja, kakor da bi po kakem obočju skakal. y večer ; « in s temi Mesto je bilo podolgasto okro besedaná se podá na dvorišče, dovolivši, da sta Barbka in v ktero stran je tudi vstaj šribaiček š«j enkrat ekupej skoz okno kramljala. (Dal. el.) Đa najvišjih tléh stal. tako od juga proti severju, da je omenjeni stolp Obsegalo je vsaj toliko prostora, ko likor v Ljubljani predmestje Gradise Kodar je zid stal, raste zdaj leskovina, hrastj * berst y in delavnosti javorje in drugo drevje iu germovj pa lepo pično seno, kterega y po Namerjajo spet več mernikov orehov in ko dva Rod ebijenih prostorih stanja posaditi. Ko bi vse kraške in istrijanske fare tako po sedem in vec i voz nakosita. Premetovali in pregledovaii smo kamenje na več krajih pa druzega nismo najdli, razun kosa kolone, menda velikih, ki tam je ležal; in pa kos druzega kamna ravno tam, ki je nekdaj napis nosil. Na eni strani tega odlomka se bere še čerka, menda rimska trojka, na drugi pa dvojka. Kmet je pravil, da so že večkrat trebači stari denar najdli v unete duhovne imele za pospešnost blagostanja faranov malo letih bi se spremenile sive pustině v zelene gaje. v B Solski novičar t kertinah, pa kdo bi se kaj tacega imel, ni vedil. kmet, ki sem v vasi ž njim govoril o Ajdovščini Drug , mi je enake reči pripovedoval iu na zadnje še přistavil: „Imam še teslo, ktero sem si naredil iz sekirice na mirišču naj- Unidan smo začeli novice ravno preteklega letošnjega šolskega leta naberati ; naj gremo s tem početjem danes nor nam ravno šolski letopisi ali programi ali naprej ka pa preproste šolske klasificije v roke dohajajo dene. Reže kot ogenj; stari so mogli pravo jeklo imeti; Popisal pa mi je najdeno se-kerico, da sem si sulico mislil. zdaj se ga ne dobi tacega". Program visje gimnazije zagrebške nam razodeva posebno marljivost g. učnikov, zakaj trije so mu podali svoje doneske. Gospod prof. Brod nik je spisal nemški sostavek o neznano naglem razširjanji kristjanske vere vkljub mno goverstnim overam pod fr ft Častiti gospod A. Martinčič meni, da je deržala cesta S prof. podstvom rimskim V Babuk • V v horvaškem jeziku iz Pole na Krajnsko skozi to mesto, ktera se menda še pozna po robu nad brezovsko dolino do velikih vrat Ajdov- stanku glagoljskih pismenah hammer ÍL Mněnj gospod o po- , — gosp. profesor Ze i t-pa je priobčil „Resultate der meteorologischea gčine m od ondot po rebri na jutro-polnocno stran čez Vatovlje. Ko bi se v starinoznanstvu zveden moz pri kaki priložnosti na rodiško Ajdovščino ozerl se ne vernii brez uspeha. Kdo bi dvomil, da so v mirišču pokopani kaki napisi, star denar ali orodje, kar so vse kmetje že po verhu in v kertinah najdli? Rodik se v la- j zagotovljam y da bi Beobachtungen an der Agramer Station vom Jahre 1858 Navaden nameček vsakega programa Schuluachrichten", ki ga je spisal gosp. bis Juni 1859 so tedaj tudi tega direktor Premru, iz kterega gimnazija štela letos 14 učnikov z vodjem vred, učencov pozvedamo, da je zagrebška pa 302 v 8 edih. V 7. iu 8. razredu je bilo čuda tinskem Virundictes pise; ali bi ne moglo to ime s starim mestom v kaki zvezi biti? Pri tej priložnosti moram tudi najdenih denarjev orneniti. Pred kakimi petimi leti je Rodičanka po stermi rebri nad vasjo derva ulekla, kar za njo nekaj malo ucencov: v unem 12, v tem celó le 4; vzrok te male mnozice se razjasnuje s tem, da tisti učenci, ki bojo du- škofijsko privatno učilnico. hovni, že po 6. šoli prestopij v Letopis ljubljanske realne sole se pričenja z zarozlja; ko se ozre » UOJU Ubi V t* Ull/IViU , iv u « ííu »ij v uvnuj uuiuuiju , n \J ov UAtV, vidi pri korenini terhljenega štora lonček denarja. Še prej nemškim besondere Realschule und spisom pod naslovom „Schule und Leben ins gewerbliches Leben", v kterem je druga Rodičanka tudi lonček denarja najdla tik vira prec marljivi gosp. vodja M. Peternel posebno razklada namen realnih šol in njih potrebo za vsakega fabrikanta, obert- nika in rokodelca, ker le ta šola mladini, ktera hoče nad vasjo, kamor je bila po vode sla. Obe ste mislile, da je starina, ki nima kodar so hotli gospodje. 9 nobene cene; zato so ga otroci trošili, le nekaj še ostalega so pokupili teržaški Z Ajdovščine se gré proti jugu nekoliko navzdol na postave, po kterih se tretji verh na „Jezero". Rodičani pripovedujejo, da je na kadaj s kakoršnim koli obertnijstvom ali rokodelstvom se pečati, odpre oči, da spoznajo naturne stvari, njih moči in Kdor ni v šoli si razbistril uma in ni dosegel do jedra natornim stvarem, godi to in uno. tem verhu nekdaj jezero stalo, iz kterega se je poleti megla valila, iz ktere je bila vselej toca, kadar se je zrne gosta grize včs čas svojega življenja le lupino in ostane reven je tedaj za življenje obert- samouk. Naloga realnih š o I šala z meglo ustajočo iz enacega jezera na večernih gričih. nikov in rokodelcov imenitna, al tezavna je tudi, ako se Hodili so nekdaj iz Brezovice na Jezero s procesijo jezero pomisli, da po celó kratki poti se imajo peljati mladi fantiči blagoslovljat. Nekteri pravijo, da zavolj omenjene megle, dru gi pa zato, da bi se jezero ne razlilo s hriba po polji. v delavnico ravno tako velicanske kakor skrivnostne nature. Omenjeni sostavek našteva potem težave realnega šolstva in Bodi si kar hoče; da ni prazna pravlica, priča brezovški podučuje starše, ki pošiljajo svoje fante v te šole. stoletja, v kterem se bere : „habet katapan iz osemnajstega jus paludem benedicendi", paludem pa imenuje tisto jezero Kos kamna, pri njem Naš poklic ni, da bi celi ta sostavek přestavili v slovenski jezik y čeravno se nam dozdeva, da taki praktični spisi kterem je bil blagoslov, se še spodnji del rimskega kriza vsekan. bi ravno vidi in na tako potrebni bili v slovenskem jeziku spisani kakor v Spremljevavec je nemškem. Od našega prostega ljudstva se v eno pravil, da še celi kamen pomni; pa kam so ga ljudje pri- mer terja, naj bi ne zanemarjalo šolskega nauka in zlasti pravili, se ne vé. Se vé da, ložej se verjame, da je bila toliko potreb nega realnega, in marsiktero zabavljico y tam le velika lokev, v kteri so blago napajali. Zdaj je vode mora pozreti zavoljo tega y al če mu nihce po domaće in če se vse piše le v nem- malo v jezeru; raste pa po njem gosto bičje. Častiti gosp. ne razlozi: kako in kaj A. Martinčič je nasadil letošnjo spomlad s svojimi šolarji škem jeziku kakor da bi le nemški stariši pošiljali svoje cez dvesto jančjih in verbjih sadičev po njem, ki so se otroke v šolo, kdo se nehotč ne spomni Vodnikove pe skoraj vsi přijeli. Ce je že lepa reč, da je prazni prostor zasajen, je še toliko lepši, da je marljivi gospod mladino semce od „krajnske pare"! Ce v mariborskih, celjskih, varaždinskih, zagrebških in druzih šolskih letopisih nahajamo sadit peljal. Tako se zasaja v mladih sereih marljivost, tako slovanské spise in se iz tega soditi sme, da ni préposé vadijo mlade roke pridnosti; ne pa samo z golo besedo, veda no kak članek pisati tudi v domačem jeziku, se nam ki gré, kakor pravijo, pri enem ušesu notri, pri drugem čudno zdi, da ravno v ljubljanskih gimnazijalnih in pa vun. realnih šolah ni nikoli ne duha ne sluha! Ker so gospod Ker že o tem govorim, naj mi bo dovoljeno povedati, vodja realnih šol v letošnjem letopisu kakor tudi lani kaj se v Rodiku za ojzdenje Krasa stori. Po prizade- spisali hvale vredne praktične sostavke in ker stařeji bravci Novic" vejo, da oni znajo tudi dobro slovenski pisati y bi se pac prikupili vsem, kterim je za omiko prostega naroda vanji visokočastitega rodiškega gospod fajmoštra si so na- „ pravili Rodičani lepo drevesnico, v kteri murvino in drugo mladevje zeleni, da ga je veselje gledati. Zasadili so že lep mar, ako bi omenjene poduke v kterem koli slovenskem del pustin z mnogoverstnim drevjem, sosebno plodnim. Tabor, časniku krajnskim starišem podali v domačem jeziku, ker ki je dozdaj gol bil, so obsejali s koštanjem. Se vé, da je pisatelj sam more to, kar je v enem jeziku spisal, točno in letošnja suša veliko sadičev in semena zaterla, pa ne serčnosti razumno povedati v drugem jeziku. — Letos je ljubljansko realno solo obiskovalo 136 učencov, tedaj 5 manj kakor pa jc dosti; hajd! na žitni terg; tam vidíva vsake sorte lani. To sicer ni velik loček. vendar kaže število žita; prodajali so staro pšenico po 3 gold. 9 novo od leta 1853 do letošnjega leta, da ne raste od leta do po 2 gold. 30 kr. do 2 gold. 75 kr. leta, ampak da malo po malem pojemlj e, ker je leta gold. 50 kr. do 1 gold. 80 kr., 1854 že bilo 181 učencov v vseh treh klasih. Kaj nek je 50 kr. do 1 gold. 60 kr., vzrok tega? saj je menda ljubljanska realna šola tako koruzo staro po 2 gold. dobra kakor vsaka druga spodnja realka. Po tem takem bi suša še ni poškodovala, prav živo , — novo rez po ječmen po 1 gold, oves (z verhom) po 1 gold. Duhana (tobaka) dozdaj 9 zeleni ; nadjati se je do trije vzroki poglavitni biti 9 utegnili drugi mislimo: Pervič imajo naši stariši po kmetih še premalo tako saj mi brega pridelka, vendar nobenega gospodarja ne veseli šol našim zapopadka o potrebi in koristi teh novih kmetom so še večidel šole le za to, da se njih fant ali enmalo nemško nauči ali da bi dobili „gospoda"; za vse drugo jim ni mar, ker sami nepodučeni mislijo, da tudi dernajo vsi, da kar se carevina in financijeri s tem tudi to delo nič dobicka ne donaša pečajo, cena je od lani nižja, 9 in gorje temu, kdor bi vec posadil kakor mu íinancia dovolí. Bog daj, da bi to skoraj drugače bilo ! Iz Laškega na Staj. 20. avg. Q Dolgo vam njih fantom ni treba šolskega poduka za kmetijstvo, obert- ze ljube „Novice' nisem imel kaj tako veselcga in zanimi-nijstvo, rokodelstvo itd. Zato smo gori rekli, da kdor piše vega pisati kakor danes. Moram vam namreč povedati, da kaj praktičnega o realnih šolah, naj piše to tudi v do- smo v sredo 17. avgusta t. 1. tukaj čisto slovensk teater mačem jeziku, da bojo ljudje brali in se malo po malem imeli v prid ranjenim vojakom. Predstavljali smo od gospod zbrihtali". Drugič: so ene leta sèm se jele spet gimna- J. Drobniča poslovenjene igri: „Pravi Slo venec" in Starost slabost". Sobralo se nas je bilo kolo do- Y> zijalne sole bolj polniti in zavoljo tega morebiti koliko pa toliko opušati realne. Tretjič: da domá nimamo višjih morodcov in domorodk k temu početju. Od vseh krajev so realnih šol. Y7emo za stariše, ki pravijo: „če moram že fanta bili přivřeli gledavci in poslušavci, tako i da je igrališče čez 3 leta v Gradec dati, ga posljem tjè raji koj pervo leto". polno bilo, akoravno je marsikter pred zabavljal, kaj da ho- In to, da smo v Ljubljani dozdaj le poiovičarji, je gotov čemo s slovenskim teatrom; saj ga ne bo cloveka zraven itd. eden poglavitnih vzrokov, da péša naša realka. Ako bi Vendar zvečer vidimo hišo polno Slovencov in Nemcov se mesto združilo z deželni m i stanovi kakor tam ktere je sama radovednost tù sem prignala bila. Zaglasila > pa tam drugod, bi se dala višja realna šola kmali napra- se je najpred slovenska cesarska pesem, potem pa so igrali: viti i samo mesto ni kos vsemu temu; ako cela dezela u Pravega Slovenca" tako izverstno, da ploska in smeha ni enega korita, naj pomagajo vsi za napravo bilo ne konca ne kraja. Osebe te igre so predstavljali: zajema iz tega korita. Nadjamo se, ko bode- v življenje stopilo dolgo V ze gospod Janko Vij an ski (Šimon i kmet) i S ospodična zaželjeno novo deželno namést ništvo, da se Loj z i ka Y^ošna ko va (Než a, njegova žena), gospodična bode naprava potrebnih višjih realnih šol kmali v pre- Hildika Znideržićeva (Li z i ka, njuna hči), gospod Roš, (nek gospod), gosp. D. Va len čak (njegov drugar), Jerico pa je predstavljala Fanika Fliessova. Posebno dobro ste se odrezavale v tej igri gospodični: Hilda Zni- vdarek vzela; dotistihmai bomo v se mogli cakati. Dopisi lz Banata 30. avg. Fr. B. Dokler so topovi raz- prijetnejše derziceva in pa L. Vosnakova. Res lepo je bilo viditi in se in čversto so govorile na poslušati, kako gladko sajali in meči švigali, je bilo vsaki dan le misliti in vpra- odru domaći marn. Pa tudi gospodom gré velika hvala za-šati: koliko jih je zopet padlo? Zdaj ko bojno orožje miruje voljo njih krepkega in urnega obnašanja na odru slovenskem. Starost slabost" so igrali: gospod Roš Drugo igro 55 in sta pa tudi serp in kosa v kotu, je pac vrednejsi prasati: koliko je padlo snopja? kakošna je bila žetva? Tako sem (major Y7erhovski), gosp. Janko Vijanski (stotnik Erženovič) unidan prijatla nagovoril, ki je ravno z voza stopil i s kterim se je nekoliko dni derdral po Banatu sem ter tje. D. Valencak Poglej voz ! ^ v v ^ — » ^ ^ gospodična H. Znideržićeva (Jelica, majorjeva hči) i (Sander, stotnikov , gosp. sin). Tudi to igro so tako 5) mi odgovori nisem nikjer dezja vjel: le prah povsod, blata nikjer. Suša je dober kos kruha vzela; « in prec bos vidil, da dobro doversili, da se po pravici ne morejo ocitno prehvaliti. Naj bi nikdar svoje pomoci k takemu narodnemu početju najboljše polja pšenične ne odrekli! Očitna hvala gré tudi gospod J. Ojsteršeku na ne dajo več od 15 vagánov na enem oralu, druge pa še Laškem za dobro vredovanje iger. Igralo se je v gospod Fr. Slancovi hiši. Skupilo se je okoli 51 gold. Ko je bil manj 9 po 12 i 10 in celó po. 8 vagánov. Sploh nimamo več ko 8 do 10 vaganov od orala pricakovati; sicer pa je pšenica lepa in zdrava, žerno svitlo in jekleno; vsakemu ter-govcu bode prav všeč, al gazda (kmetovavec) bo težko le konec te veselice, se je na obrazu marsikterega veselje bralo prav 9 kterega še menda nikdar občutil ni; zakaj tako domaćega večera ze dolgo nismo vzivali. izhajal i ker debeloga dobička vsak le od pšenice iše 9 kar iz nje dnarja skupi, mu nekoliko v šparovko pade. Vse je le slovensko govorilo, vse slovensko pelo ; to je pač bilo rajsko veselje za vsakega rodoljuba. Drugi dan 18. avgusta se je Rež je slaba, meršava, komaj do 15 vagánov na oral daje; pela sv. maša za našega svitlega cara, pri kteri se je sopet ječmena, če ravno je dobro plenjal in se ga je 25 do le samo slovensko popevalo. Nato smo imeli veliko obed, 30 vagánov na oralu přidělalo, so ljudje malo sejali, pa tudi ni tako dober, da. bi ga visoko ceniti smeli. pri kteri se je sobrala skoro vsa gospoda Laskega terga. Oves je še Zvečer tega dneva pa smo jeli popevati domaće pesmice govoré od 30 do 40 vagánov na oralu 9 1 za najbolje rodil je težak, bel in suh, da si lepšega misliti ne moreš tega voljo ga pa tudi toliko na terg silijo, da mu je cena nizka. — Ko ruža na polji po hudi suši hira, gluho zerno kaže, klipovi (storži) so le na pol porašeni ; ni tedaj obilega pridelka se nadjati. „Lahko si misliš — je končal prijatel , še tam ne, kjer tožili 9 da veselega lica nikjer nisem srečal so ljudje za ogeršico lepe dnarje skupili — lozin so njin posirezijivosi in marljivost. uog uaj, ua oi nam «e veo da ondi, kjer so poželi, je hud vihar z dežjem polo- tako prijetnega časa pripravili. Z Bogom, dragi mi Laščani vsake sorte, in potem smo se zasukali v ples. YTsak je bil živo ganjen in spoznal je, da Slovenec tudi kaj zamore ako je složen! Zdravice so se napivale mnogoverstnim osebam. — Pa vsega popisati ne morem, kar se je zani-mivega in veselega tu godilo; samo rečem še smo prav vesele in čisto narodne dneve! Hvala Laščanom posebno pa gosp. županu Dragotinu Valeutinicu« za 9 da imeli 9 9 njih postrežljivost in marljivost. Bog daj da bi nam še vee tudi i vico pridelka pokončal, da se bo komaj trud in delo spla- in Laščanke! Živila majka naša! čalo. Ker pa je spomladna povodinj bila, je največja žalost Iz Dervanje na Staj. 20. avg. J. — Že več ko dva še danas voda stoji — ubogi ljudje niso toliko přidělali, mesca so megle čez zevajočo naturo ali tiho plavale ali kolikor jim je treba za seme; bogatega Banata v taki grozno vihrale, z nevarno strelo strašno divjale, drevje raz- revšini nisem še vidil i dokler sem živ!" Sedaj i V . cepale, hiše požigale, plašnim ljudem serce tlačile in se ne kterim življenje končale, in dežja le ni bilo. lahko lepo pospravili, letne pridelke pa bi nam bila večidel Ozimino smo in je tadi premijo dobil), in pa da je bila komisija v stana pa po 5 cekinov) vseh 7 premij (eno s 15, eno z 10, pet suša vzela, ako bi nam ne bil dez 18. in 19. avgusta po razdeliti, kar lani ni bilo mogoče ne v Mokronogu } pred hlevno škropiti začel; za ajdo je sicer prepozno, ali paša lanskem pa tudi tukaj v Kranji ne. Jesenska letina na in drugo socivje bo rahlo, g rojzdje, ktero bo ozelenela, repa je dobro ali veliko menj od slednjih let ga bo. V radgonskih kranjskem polji vec obeta kakor na Ijubljanskem, zlasti ajda že venelo, bo debeleje jagode dobilo. Vino zna biti sopet je lepa in pridne b celi ce imajo že več dni kaj dobro paso ? cesar smo se sami v gosp. Jalenovem bčelnjaku pre goricah je slabo po vinogradih, srednje polno je v Luto- pričali. Pri tej priliki smo tudi veselo novico zvedili, da miru, v Holozah, iu le nekteri vinogradi na Goriškem so sta si gospod mestni župan Jal en in mestni svetovavec y • na skerb vzela, da bi se s pripomocjo veselo polni. Plesnjivost pri grojzdji se je tudi že obširniše gosp. K. P lei we is pokazala. Imel sem priložnost, en del Stajarske in nekaj premožniših in za olepšanje kranjskega mesta marljivih Horvaške obhoditi, in kakor se je drugekrati tamošnih ro- mestnjanov za Fidrom ob Savi proti Sterževem sprehaja- dovitih planjav, dolin, lepih pristav in golib vse veselilo, lišče s senčnatim drevjem zasadilo in tako v pri- vlačijo okrog žejne in lačne po ojstrem sternišu ; najhuje je, i • V ravno uasproti je bilo zdaj vse od suše pusto in žalostno jetnem kranjskem mestu to napravilo, kar mu je zelo potreba viditi, travniki so rujavi, njive neobsejane, lepe cede se in ze veliko let domaći in ptujci milo pogrešajo. Tudi Sterževčanje bojo hvaležni za hladno pot v hudi vročini. Oelo ni težavno, pa tudi prevelicih stroškov ne bo priza-djalo, da še vode manjka ljudem in živini; žalno se mi je storilo, ko vidim kravo poklekovati in se nagibaje iz globokega bedna vodo cmerkati. Vode je menj od leta 1857; še močni viri slabo teko. Sadja tudi ni nikjer viditi, k večjem kako češpljo, in povsod je tudi sadno drevje žalostno zanemar- , in kakor si je ranjki gospod župan Hradecki v Ljubljani z napravo sprehajališča „Sternallee" postavil lep spominek, tako Jal en, ako se krepko loti • v si ga bo postavil tudi tukajšni župan gosp omenjenega početja in ga kmali kaže na dožene. Naj bi se v jeseni berž pot ravnati začela in cesti od Rogatca v Stermsko srenjo, da bi lahko veliko jame za divje koštanje kopale, spomladi pa drevje sadilo! jeno; en sam saden drevored, sicer slabo gleštan i enakih bilo. Radujemo se, da smo še zdravi, le bati se je, da bi griza bolj ne pritisnila, ker se je že tu in tam 9 po 9 Da bo kantonski poglavar gospod Der bič ojstro kaznoval vsakega hudobneža, ki bi se prederznil poškodovati kako mlado drevo. smo si že samo iz tesra popolnoma svesti, kar ? © sebno pri sosednih Nemcih zlo prikazala, kakor leta 1857 najbolje je, se prehlajenja varovati. Med živino pa je v je verli gospod storil za zasadbo dreves v černomeljskem nekterih vaseh zlo svinjet pocerkalo po čermu (Milzbrand) 9 kantonu. vnetji zelodca in čev; povsod imajo krivo misel, da edini Iz Želimelj 26. avg. A. M. Dve reči ste 9 vzrok je v oteklini dvanajstoperstka ali želodnega izhoda, zapišem in se mi zdete zadosti važne, da bi ju po ki ja No- 99 da ne more ješa se iztekati; pa pomanjkanje vode in na 9 vicah" razglasili. Perva je: Poslavljenje našega rojaka 9 pacna strezba ste krive. Od stekline se je tudi že ćulo. Iz notranjske Bistrice* Mnogo bravcov rado bere, kako smo v Reki šolsko leto končali; hočem toraj nekoliko verstic o tem pisati. Konec leta je bil v saboto 20. t. m. Po veliki božji službi se je veliko gospode v lepo ovencano dvorano zbralo. Zapeli so najpred učenci nekoliko lepih pesmic. Vidilo se je, da se petja učenik, gosp. Komčl gospod Gregorja K roba tin a stotnika pri 11. regimenta topništva, kteri je, kakor sem unidan bral, povzdignjen od presvitlega cesarja v vitežki stan in mu je podeljen Leo-poldov red zavoljo njegove hrabrosti. Gotovo bo s to novico njemu v čast HH rojen, v vstrezeno njegovim sošolcom kakor tudi domovini v slovo. m znancom m e Stražišu poleg Kranja, kjer je njegov oče kmetijo imenovana Reženovše v najemu imel, je od začetka v Kranji v šolo hodil, v latinske šole pa v Ljubljani; ob vakancah leta 1827 Gregor Krobatin, ? v z njimi ni zastonj trudil. Ko je petje utihnilo, je bil latinski in po latinském nemški govor. Po razdeljenji dařil sta dva učenca, pervi horvaški, drugi talijanski govorila. Če so ravno vsi štirje izverstno govorili, je vendar horvaški govor vsakemu domorodcu najbolj serce ogrel. Rekel je namreč, da, če je ravno naš jezik čverst in lep, vendar take lite- je bil pa h kanonirjem poterjen, ako se ne motim veršeni peti šoli. 9 po do- Druga novica je pa nesreča, ktera je rature nimamo, kakorsno bi imeti mogli. Pokazal nam je dalje, kako se moramo truditi, da našemu slovstvu poma-gamo. Komur je narava vroče serce in pesniško žilo podělila, naj se vzdigne, kakor sivi orel pod oblake; čakali ga bomo z najzelenejim vencom in ga pesnika pozdravili. Pa srečen, trikrat srečen je vsak, kdor nam kaj lepega in cimprov zadela v saboto 6. dan tega mesca vas Pijavo gorico v ižanski fari. Strašen požar jo je pokcnčal. Pri taki silni suši je bilo vse naenkrat v ognji. Od cele vasi so le ena sama hiša in trije podi ostali; drugo je pa vse do tal po- , pa še te ne vsi. Zadusila sta se tudi dva otroka v nekem hramu. Pogorelo je 23 hiš in gotovo trikrat toliko druzih gorelo. Ljudje niso mogli druzega kakor živino oteti hlevov 9 podov > kozolcov, ki so bili z mervo 9 koristnega spisati zná. Naša zemlja je krasna — moža pri-cakuj emo, ki nam jo bo popisal. Junakov in junaskih del moza naših ocakov nam zgodovina brez števila hrani cakamo, da nam te bisere zbere in na dan prinese. Starih besed, izrek, prislovic, pesem in pripovedk je med narodom se veliko, pa čez dalje manj — moža nam je treba 9 da nam po Vukovim izgledu nabera in nabera. Vsak je dolžan i slamo in žitom napolnjeni. Zavarovani so bili razun 6 gospodarjev vsi. Ceravno jim zavarovavnica ne more poverniti vsega, kar jim je oginj vzel, jim bo vendar lep pri-pomoček, kterega bo unih 6 gospodarjev, ki niso zavarovani bili, zlo pogrešali. Kakor pravijo, se je ogenj pričel po hudobnosti. Ker so ti pogorelci usmiljenja vred ni in potrebni, smemo upati, da jim bo marsikter dobrotnik na da nam ona ne je govornik končal, domovini pomagati, reče: „Zao mi je neuredni sine, da sam te rodila I" Sklenila je cesarska pesem slovesnost. — Suša je okoli Reke zlo huda in vročina taka, da je skoraj ljudje ne pametijo. Vse je rujavo iu drevje se je v nekterih krajih popolnoma posusilo. V Bistrici ni ravno tako, pa tudi ne mnogo bolje. Ljudje bolehajo. Bog nam daj skoraj kaj dežja! pomoč pritekel. Bog daj! Iz Ljubljane. Že sopet je velik požar domovje in pridelke cele vasi v pepel premenil. 25. t. m. ponoći namreč je pogorela vas Kozarje; 11 hiš in 22 poslopij je oginj pokončal. — Druga zalostna novica je, da je hudoben človek 26. t. m. v Tomacevem župana zaklal, kteri je, Iz Kranja 28. avgusta. Janez Bile. V četertek so tukaj kakor je na kmetih navada, zavoljo prevelike vročine pred skednom na vozu spal. Tih in sploh spoštovan mož je bilj oče 4 otrok. Hudodelec je še neznan. premije delili posestnikoui dobrih mladih pa tudi starejih je bilo pervikrat to, da je 27 gospo darjev pripeljalo svojo živino in se poganjalo za premije Novičar iz domaćih io ptujiï. dežel. Iz Dunaja. Ko je unidan dunajski časnik po cea. ^ "T J r - - ' J w ^ ¥ v J ^ Mi V V m m.m y vr ^ « w J M« Vf ^J m Vllf IJ V m mM nm mm mm * ^ %J —----if ------------------------I (eden je přišel s kobilo in žebetom celó iz Dolenskega sklepa od 21. t. m. premembe v ministerstva oklical 9 m 211 ktere je že tudi nas poslednji „novičar" naznanil iu kteremu naznaniiu imamo le se to dostaviti, da je bil minister unanjih N oprav grof Rechberg ob enem za predsednika mini letr tempeljskih marka h bo prihodnj tudi te v i Ik ker se je mnogokrat přiměřilo, da so ze abljene marke odtergali in jih sopet na pisma sterstva izvoljen, da so cesar ukazali, da ministerstvo kup pritiskovali, da bi jim stempeljna ne bilo treba plačati Da čijstva in obertnijstva ima nehati in njegove opravila se taki goljufiji pot zapre, bodo štempeljske marke z letno ministerstvo unanjih in notranjih oprav in pa dnarstveno številko zaznamovane. ministerstvo prevzeti, in da jim ima novi policijsk mi nister zavoljo osnove novega ministerstva svoje misli raz odeti , je gori omenjeni 9 vradni casnik „Wiener Zeitung kterih imamo pričakovati v obljub cc razodel nektere reci ljenih popravah našega vladařstva. Ker vsakdo želí, prodanih štempeljnov po 30, 15 in 6 krajcarjev. Kvart V letu 1856 je bilo v čelem cesarstvù za 9 milij. 182,336 gold, štempeljnov porabljenih. Največ so jih porabili na Ogerskem, najmenj pa na Solnograškem, kjer jih sploh od leta do leta menj potrebujejo. Največ je bilo da bi se v mnogih postavah in napravah nasega cesarstva je bilo imenovano leto štempljanih za 907,613 iger po 10 kr. marsikaj drugač napravilo kakor je zdaj, bo gotovo tudi in za 668,122 iger po 5 kr. Na Koroškem, Krajnskem, vsak rad zvedil, kaj se nam obeta o teh zadevah; za tega Sležkem in v Bukovini ni bilo nobenih kvart štempljanih, pa zavoljo tega ni misliti, da v teh deželah ne poznajo 207,094 gold.; voljo hoćemo svojim bravcom povedati od besede do besede kar je te dni pisal omenjeni časnik, kteri je govoril le to, kvart. Štempelj za kvarte je dal leta 1856 kar je na popolnoma zanesljivem višjem mestu zvedil. Tako-le se glasi njegovo razodevanje: wKar je vojska na Laškem končana in je bil oklican cesarjev razglas, se vse pogovarja le samo skor od tega, kaj se bo vprihodnjič zgodilo v domaćih rečéh našega cesarstva. Se bolj pa je bil 1856 10 milijonov vsakdo radovedčen in ugibal je ta to, uni uno, ko se je za koledarje se je plačalo 122,385 gold., za časnike iz unanjih dežel pa 15,189 gold, štempeljna; štempelj od naznanil je 67,302 gold. vergel 61,287 gold., od oznanil v časnikih Čistih dohodkov je prinesel štempelj v letu 822,514 gold. sreb. dnarja. slišalo pod predsedništvom samega cesarja važne reči prevdarjajo. tem smo zvedili mi to-Ie: Da bi se različni razdelki der- dognale tište 9 - V drugi četerti tega leta je bilo na vseh poštah da se ma ministerstvo plemeniti in da se večidel cesarstva 16 milijonov 247,900 pišem oddanih. Ako se preudari, da je bilo zavoljo vojske mesca junija t. 1. v Lom- žavnega gospodarstva tako poravnali, da bi se poprave in zboljšave, ki jih je cesarjev bardii 370,900 pišem menj oddanih, kakor ravno tega mesca razglas obljubil > Je leta 1858, je to pač veliko število. Sploh je bilo pervo po lovico tega leta 2 milij. 199,200 pišem več na pošte od bilo pred vsem treba določiti, kaj vse potřebuje poprav, danih, kakor pervo polovico leta 1858. « 1 1 • V WT à è • I • • ^vé « « « in kako naj se to delo pricne. Vse to osnovati po volji C. k. ministerstvo je ukazalo, da se ima kazenska cesarjevi je bil cilj in konec razno omenjenih posvetovanj. ravnava ustaviti in samo en oj ni štempelj še pozneje Naj povemo, kaj so zapopadale te posvetovanja: Prevdarjal doplaćati, ako se pritisne na kako pismo manjša marka, se je stan deržavnega dnarstva (financ); spoznala se je kakor jo postava tirja, da se le dokaže, da se manjša ni potreba, stroške vseh civilnih pa tudi vojaških go- iz hudobnega namena ali iz druzih otežajočih uzrokov na sposk pod zd at no kontrolo djati; prevdarjalo se je dalje, pismo pritisnila. kako vsaki nekatoliski veri, ktera je v našem cesarstvù po postavi pripušena, samostojnost in svobodno oprav- vati Da bo ljudém ložeje, pismenske marke kupo jih bodo smeli prodajati vsi kupci in stacunarji, kteri ljanje nje duhovne službe zagotoviti; stanje j udov po se za to oglasijo. Dunajska banka bo začela 1. septembra bankovce po 5 gold. novega dnarja izdajati. Iz Tersta. C. k. fregata „Novara", ktera je 30. aprila potrebah sedanjega casa pa vendar z ozirom na krajne in deželne razmere uravnati; o bč ins ko (srenjsko) postavo s pripomočjo zaupnih mož, ki se bojo v vsaki deželi iz vseh stanov v posvetovanje poklicali, brez pomude tako 1857 iz Tersta odrinila, je prijadrala 26. avgusta sopet v ustanoviti, kakor jo posebne okoljšine vsake dežele ter- Terst nazaj. Bila je tedaj 2 leti in 4 mesce na morju. jajo; veliko važnih opravil, ktere so zdaj v rokah iz Zagreba. Pravijo, da je rajni ban Jelačič v ces ar s k i h gosposk, izročiti kolikor bo moč samostojnim podobi oporoke obširen spis zapustil, v kterem skušnje svo-obla8tnijam, ki se imajo napraviti iz verste deležnikov samih, jega življenja na Horvaškem in Slavouskem priobčuje; spis in po zgotovljenji teh pervih in najpotrebniših reči na noge ta nek popisuje stan Horvatije, in razodeva potrebe, ki spraviti v vsaki deželi zbor tistih mož, žel ni namestniki imenovali. ki se bojo de- jih zahtevajo vsi narodi avstrijanskega naroda. Poslednji ministri so ze osnovo za marsiktero postavo izdelali; ti izdelki se bojo še Iz Ogerskega. V Gyuli v bekeškem okrajů se ustanovljuje druztvo, ktero ze 150 udov steje. Vecidel so enkrat pretresli in potem bojo nove postave moc zadobile; kmetje in delavci. Namen tega družtva je, kmetijstvo za nektere druge postave pa se že tudi osnove delajo. na bolj o s topnj o spraviti, in sicer z uzajemnim pod Tezaven je stan nasega cesarstva, globoke so rane, ki so peranjem udov, in pa čisto vero med ljudstvom ozivljati in jih podedovane napake, mnoge neugodne okoljšine in pa ohraniti. nesrečna vojska našemu cesarstvù vsekala. Vendar vse, cesar vlada želi izpeljati, se bo dognalo, ako se narodi avstrijanski, ki so poslednji čas toliko žertovali (darovali) domovini, tudi zdaj s polnim zaupanjem vstopijo okoli svo- Ker gré vsako leto za p V • V kteri se prodaj jega cesarja ako se vladniki in vladanci vzajemno imenitnega delà lotijo in eni ne bojo preboječi zavirali v cesarske dežele, kakih 10 milijonov goldinarjev srebra v jp, Serbijo, je ogerska deželna vlada sklenila, poduk za rejo prešičev med ljudstvo razdeliti, in je krnetijske družbe prosila, naj jim bodo v tej zadevi pomožne. Iz Laškega, Iz vsega, kar se je do sedaj zvedilo j kolesa, ki nas ima naprej in na bolji stan spraviti, pa ga nasproti ne bojo nepremišljeno prehitro ni li". drugi se dá čedalje bolj fr f| © u posneti, da zadeve mogel v roke vzeti. bo vendar le k V Modeni Parm laške To- Tako govori po vladnem duhu vradani časnik, novem ministru notranjih oprav grofu Go<řu k in v Rom si možje, kteri so vajete vladařstva přijeli, tako segajo navskriž, da res druže hovskem se v nemških časnikih piše, da je mož terdne kakor v kong volje in da v dognanji tega, kar je za dobro in potrebno um ne bo ostalo petih velicih vlad vse zadeve tako ako nati, da se ne bo temu ne unemu krivica godila spoznal, ga ne ustraši nobena overa. Sin stare poljske bo to le mogoče. Zaprek se nastavlja povsod vec, kakor žlahne rodo vine se je v ze veckrat ustavil terjatvam poljskih plemenitnikov, zato ga pa tudi niso radi imeli, čeravno si Lahi sami domišljevali. Začasne vlade v Toskani, Modeni in Parmi so zvezo za brambo sklenile, ktere namen je nismo mogli tajiti ? da si je, kolikor je bilo mogoče vselej po časnikih braniti, da se prejš ladarji ne vernejo, iskreno prizadeval zadostiti potřebám slovanské narodovnosti. da se no tra nj i mir in pokoj ohrani in da bodo povsod ke post V Parmi je diktator F dosedanje Iz Serbije. Iz Belega grada 25. avg. Iz vseh postave se poterdil colno mejo med Sardinijo, pa od 1. sep- krajev Serbskega se sliši, da so volitve za novo skup- tembra naprej odpravil. Vse postave se dajajo „v imenu s čin o v lepem redu opravljajo; danes so se volitve v narodne parmazanske vlade". Da se vse to z voljo in ved- našem mestu začele, in podoba je, da tudi tukaj se bojo nostjo sardinské vlade godi, je jasno kot beli dan, ktera si doveršile redno. Starašinstvo je unidan knezu-nasledniku prizadeva kakor le more, si te dežele prisvojiti. Al ko je Mihael u doloeilo 20,000 tolarjev letnih dohodkov. sardinska vlada se najslajih sanjah zibala, da bo v kratkem (22.) dan t. m. je knez Mihael poslal starašinstvu pismo, kot ta stopila v kolo h vlad, in ko je v F renci narodni zbor zedinjenje s Sardinijo sklenil, je pri v kterem se zahvaljuje za blagi namen, pa pravi, da nada domo- menjenih 20,000 tolarjev ne bode vzel, ker vé y nesel telegraf iz Ziirich-a novico v P y da so se vina dnarjev drugod potřebuje. ondi pooblastenci v tem dinili, da se Sardinija nim dat v dinjenje s srednje-italijanskimi dezelami Kar je bilo v Ziirich-u to sklenj y in kar dohaj v Iz Moldave in Valahije. Zlo se govori, da ima knez Kuza namen, zedinjeni rumunski prestol ruskému velikemu knezu odstopiti. Ali je kaj resnice v tej go- Pariz dan na dan zagotovila, da ni mogoče, prejšnih via- vorici, se bo kmali pokazalo. darjev v prestol toskanski, parmazanski in modeneški po- — Iz Ibraile pišejo: 12. avgusta je priletelo toliko saditi, so se tudi v Parizu premislili in francozka vlada želi kobilic v naše kraje, da je bilo vse černo. Najstareji zdaj sama, to zamotano štreno evropejskemu kongresu ljudje se ne spomnijo, da bi jih bili kdaj toliko in tako izročiti, naj jo on razmota. In res ni mogoče ? te reči še velicih vidili. kako drugače poravnati. Sliši se tudi y da francozka vlada Iz Amerike, lz Kalifornije se je pisalo 27. rož poslednje dni te zadeve gležki, prusk in k nika, da kresa dan je bila v nekterih krajih taka V . y vladi razodela, ktere so neki vse Tudi sar za evropejsk kongres. da so teleta, beli zajčki, tiči itd. pog * vse drevesa dins ka vlada se je že nekoliko v to udala y ker je soparica popolnoma osmodila in sadje na njih opražila 9 je spoznala, da diplomati v Ziirich-u nikakor ne morejo železo in vsaka kovina je bila tako vroca, da je ni mogel rešiti te naloge T y kar je cesar Napol v Vili noben clovek z roko prijeti; vec polj y je takega, kakor da Jožef u obljubil, ne veže, kakor bi bil oginj vse pozg f r a n k i cesarju Franc pravi, Sardinije nikakor. Ko je Napoleon III. Viktor ju Emanuelu povedal, daje mir sklenil y pri sv. Barbari je 17. maja bila y kralju in je taka soparica, da so ljudje pod prostim nebom cepali kakor muhe in se nobeden ni upal iz hiše stopiti. přistavil, da se morajo vojvodom njih dežele nazaj dati y je rekel sardinski kralj, da nima nič zoper to, ako je to 1 j u d t omenjenih dežel prav. V F in Mod pa, kakor ie bilo že rečeno y so narodni zbor sklenili za ze dinjenje s Sardinijo; naproti pa iz P dobiva kralj Pogovori vredništva. Častiti gospod fajmošter Zalokar so nam poslali odgovor na sostavek v poslednjih „Novicah", ki je govoril o njih slovníku. Ker nam je pa za prićujoći list že prepozno došel, ga bomo natisnili drugo pot. m Vikt E m opomine, naj se v zedinjenje z ome Loterijne srećke: njenim deželami ne sp naprej ne nazaj, in ev v tej zadregi ne more ne V Terstu 24. avgusta 1859 : 85. 13. 73. 14. 57 pejsk kong ima poklic, mu Prihodnje srećkanje v Terstu bo 3. septembra 1859. pot iz te zadrege odpreti. Zlo se govori, da je general Fant i za višjega poveljnika puntarske armade v srednji Itálii izvoljen. • Iz Milana. Kraljevi dekret od 10. avgusta daje vsem civilním vradnikom službo, kteri so jo zgubili pod avstri- V Gradcu ? na Dunaji ^ 27. avgusta 1859 49. 31. >ť> »Jr ■ 33. 10. 39. 90. 86. 69 6. Prihodnje srećkanje v Gradcu in na Dunaji bo 7. septembra 1859. v jansko vlado zavoljo potitičnih pregreh. Iz Turina. Tudi tukaj so kakor v M slovesnostjo praznovali Napoleonov dai v Zitna cena 24. avgusta 1859. y anu z veliko ker Sardinci nočejo, da bi jim kdo ocital nehvaležnost do francozke vlade. Iz Modene. 16. avg. je Garibaldi iz Fiorence v Modeno přišel in poveljstvo armade toskánské prevzel. Iz Rima. Sklep je bil že storjen, zoper mesta Ro- Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 70 banaške 5 íl. 70. tursice 4 fl. 6. soršice 4 fl. 10 ?8. ječmena 3 fl. 11. proaa 3 37 aide 3 3. 43 reži 3 fl - - 0V3 2 fl. 30. 27. avgusta 1859 Kur si na Dunaji novem denarji w « U ktere so se papezevi vladi odpovedale m za Deržavni zajemi ali posojila.|Druge obligacij zedinjenje s Sardinijo izrekle y m s ko do poslati % obligacije od leta 1859 Kreditni lotrijami po g. 100 Na poti je že bila, pa ustavila se je, ker je preslaba z mad d nj talijanskih dežel, kteri je G 5° novem dnar. po 100 g. g. 69.7514 '4% Teržaški lozi po 100 riba Idi poveljnik, kaj začeti. ■ 1 - Iz Francozkega. Ze jih prihaja mnogo po mi lost en i h nazaj na Francozko in sicer več, kakor se je bilo nadjati. Doslej se sam dva nečeta pomilostenja udeležiti in 0 0 posojilo odi. 1854 g yy 97 118 metalike 4 y. 4°/ 2 '0 0 se v svojo domov verniti. namrec L Vikt Hugo. Oba pra vita y B in 3% 3'A0/ 1% yy yy yy yy yy n yy yy yy yy 17 77 79.2015% Donavske parabrod-74.101 ske po g. 100 . . . 65.251 Knez Esterhazy. po 40 „ 82.50 17 102.50 501 Knez Salmove po g. 40 77 yy 39.75 44.—I Knez Palfyove po g. 40 ., 38.25 37.501 Knez Claryove po g. 40 „ 35.75 14.501 Knez St. Genoisovepo g.40 „ 35.75 7 ju pomilostenje ne zadeva Obligacije zemlišn. odkupa Knez VVindischgrâz.po g.20„ 24.50 ker nic ništa preg v dežela, iz ktere > in da se jima ne ljubi verniti se je bod tudi svobod! pregnana Kadar se bodo pet na Francozko vrata odperle, se bota tudi 0 50/ 0 (po 100 gold.) o - avstrijanske g. 93 ogerske...... 73 dolnj Gi of VValdsteinovepo g.20 „ 25.50 Grof Keglevičeve po g. 10 „ 14.7» Denarj ona vernila y domovino svojo *z Rusije. Prepoved, konje v tuje dežele prodajati je odpravljena, in konji se smejo sopet iz dežele prodajati horvaške in slavonske 5% krajnske, štajarske 17 1 71.501 Cesarske krone Cesarski cekini koroške ijanske 77 82 Napoleondori (20 frankov) y Deržavni zajemi z lotrijami Í Souvraindon Kakor časnik ;.Nord" piše, se čedalj vec delà za dan y bod enj e ruskih kmetov in sploh se govori, da tisti ko bode carov pervi sin polnoleten priznao, se bode oklical ukaz, po ktei Tešeni biti. imajo kmetje iz tisučietne jar Zajem od leta 1834 po 250 „ yy yy ti 1834petink. „ yy yy n 1839 • • • 77 „ „ „ 1839 petink. „ narodni od leta „ 4% narodni od leta 1854 Dohodkine oblig, iz Komo 294 290. 117 110 109 Ruski imperial! Pruski Fridrikdori Angleški raindori Louisdori (nemški) Srebro (ažijo) . . 71 71 » yy r> n yy yy 16.10 5.54 9.39 16.10 9.56 9.90 11.67 9.60 16.50 15.«,* Odgo ednik: Dr. Jauez Bleiweis Nátisk ar in založnik: Jožfif Blasnik