38
Zgodovinske reči.
Še nekaj od Vipave in starih rimskih zidov.
Gosp. Terstenjak mi je pisal sledeče: „Da je po*taja0F 1 u-vio frigido" stala kraj Hubla, Vam popolnoma poterdim. H a b e l po mojem mnenji naravnost pomeni wfluviua frigidua", merzlo reko. Korenika iniiiška hi pomeni teči, od tod hima vat, frostig, zimovat; pa tudi himje, po odverže-nem h i m je, po spremenjenem m ivje, Frost. Ravno to pomeni hu, po naše huhlati; (kakor mi koiar teržiški, pridni domorodec V. Karuik piše, pomeni huhvati, huhlati teči, in sicer se rablja ta beseda od bistric ali planinskih rek; bintrice hulilajo, zlasti o povoinji ali tekoče skozi ozke grape}. Besedi je onomatopoetiška hurrhuš = frigidus, mer zel. Imenovana rekaHubel res naglo huhla s planin, in je zraven merzla, toraj je ime prav za prav Huhel, h spremenjen v v — Huvel, in v spremenjen v b Hubel". — Dalje piše: „Ad fornulos" je brez dvombe prestave* kakošnega Latinca, kteri je morebiti domače Podpeč, Peče itd. prestavil v fornuluni, misleč na „pečC4 fornax, ne pa na wpeč" saxum, skala".
Ko sem mu po tem odgovoril, da bi tedaj utegnilaC e r ni c a biti (C er ni ca, Ker n i ca od korenike kar, ker, sedanje čer) mi je zopet pisal: „Ad Fornulos" so po mojih mislih Čer niče. Znal je kakošen rimsk uradnik uprašati staroslovenskega župana, v klopočevi slovensini: „kako se veli ta kraj?" Z. Čer niče. U. Kaj je to Čer niče? Z. Enako besedi peč, pečina. Uradnik nekoliko slovensko razumivši in vedsi, da je peč forum, fornax, jeČer-ničane imenoval Fornuli".    Tako gos^. Terstenjak*
Vlani sem že enkrat omenil, da so se rimski zidovi blezo tudi bolj proti jugu  stegovali,   in   niso bili samo   pri
Verhniki. Zanorem zdaj nekaj bolj natanko povedati, da so mogle saj vse soteske jultških plan n obzidane biti. Ra-zun že znanih zidov v Hrušici je nekaj starega zidu nižje, nad Ternovem na Pivki, namreč na hribu, ki je proti izhodu od cerkve. Pod Verhniko se precej nad Verdom vleče star zid precej deleč v gojzd. Dalje je na sedla, kjer je peljala stara tovorna pot od Ljubljane čez Ig v cerkniško dolino, blizo Rakitne namreč nekoliko proti juga, spet ostanek starega zidu, ki je šel iz enega verha v dru-zega čez dolinico. Na Bloški Stermici, kjer je blizo cesta po hudem klancu v Soderšico izpeljana, je tudi še lep ostanek starega zidii. Posebuo dobro se zna še staro prezidje med Bab jem poljem na krajnski, in med Pre-zidom na horvaški meji; poslednji kraj ima ravno odtod svoje ime, in razvaline zidovja se ondod vlečejo proti se-verju v goro, ki se Pogorišče imenuje, proti jugu pa čez hrib, ki pod čubransko srenjo spada; morebiti da je ta zid v zvezi bil s siarim zidom, kteri se pri Reki nahaja, in je pri Valvazorji (k. XII. str. 100) popisan in tudi izrisan. Vseh teh zidov sicer nisem sam ogledoval, pa pravili in pisali so mi od njih verjetui možje, med kterimi je gosp. Križnogorski in pa gosp. Žagar iz Prezida. Vsi ti zidovi so mogli z!o enak namen imeti, namreč za brambo Italije; en del jih bi bil utegnil že pred cesarjem Augustom postavljen biti, ko še Metuium in Terpo nista bila v rimski oblasti, namreč zidovi v Hrušici in pri Ternovem, kteri ležijo v eni meri; drugi del je bil morebiti precej ob Au-gustovem času utemeljen v brambo zoper ustale Panonce in Dalmatince, ali še le pod poznejimi rimskimi cesarji. Saj pesnik Klaudijan poje o boji med Teodozijem in Eu-genijem :
—  —  — „Ni pomagalo previdnemu vragu,
Da je zagradil se bil v terdnjavah, in prazen je upadel
Up na zasipe". fCIaudian. de III. cons. Honor.)      Hicinger.