ytnik 8 _ aloina lasilo tovarne alpina žiri 2 NA LE PLANSKE NALOGE Plan proizvodn.je Ko so še pred dvema desetletjema p-djetja v okviru bivših direkcij borila med seboj za čimprejšnji dosug letnega plana in sistem za prehodno zastavo, smo smatrali to predvsem za vprašanje prestiža... Danes nam pa višji doseg plana pomeni predvsem boljbi finančni položaj podjetja, in vsakega po-j3_din©-g.a.. čJ-aJia.-.kolektiva . S prehodom na 42 urni delovni teden pa so se obveze še bolj povečale kot preteklo leto, to je v krajšem delovnem času več parov. Ko smo v novembru postavili plah za leto 1969 na 850.000 parov na osnovi dosega v letu 1968, sme pri -tem upoštevali tudi 7 urni delavnik. Medtem pa januarski rezultati kažejo, da se je proizvodnja v montažnih oddelkih občutno dvignila. Tako se bomo pri tem tempu dela približali ali pa celo presegli številko 1,000,00' parov. Seveda pa pri tej številki ne bo šlo vse idealno. Največji problem je tu izdelava zgornjih delov, ker se je v -montaži proizvodnja dvignila precej več kot pa v šivalnici in pa vse bolj zahtevni zgornji deli zahtevajo povečanje zmogljivosti v izdelavi zgornjih d j1ov. Da bi ta problem, čim hitreje rešili, je delavski svet podjetja že v novembru sprejel sklep, da ES G-orenja vas prič- ya. ne z delom na dve izmeni ter s tem izkoristi prosxe zmogel jjvvosti strojnega parka in prostora. Do 20. februarja bo imela ta EE na novo zaposlenih cca .30 novih delavk. Medtem pa se je s premestitvijo mlajših delnvk iz montažnih oddelkov pojačala tudi lah_:a šivalnica. Istočasno s povečanjem števila zaposlenih delavk v šivalnicah pa so bili storjeni ukrepi za izpopolnitev strojnega parka v šiv .lr.icah predvsem iz razloga, da se opravi čimveč ročnih delovnih operacij in s tem poveča zmogljivost šivalnic. Za izdelavo manjkajoče količine zgornjih delov smo organizirali tudi še nekatera druga podjetja, ki bodo z nami sodelovala kot kooperanti, Za dosega plana je zelo važna tudi dobra preskrba s kvalitetnimi materiali , ki pa jih je iz dneva v dan manj. Toda kljub vsem težavam, ki jih imamo pred seboj, naj ostane naš cilj v letu 1969 3ti. nil j on parov! Miloš MLINAR Izvozni plan V zadnji številki našega glasila smo nekaj več brali -o izvozni perspektivi in politiki. Ni potrebne, da preveč ponavljamo in zato samo nekaj osnov- nih podatkov o izvoznem, planu. Predvideni izvoz za tekoče leto znaša 2,COG.000 # . Od tega na Zapad 600.0(0 # in na Vhod 1,400.000 0. Količinski izvoz pa naj bi izgledal: Zapad 35.000 parov in Vzhod 215 o000 parov. Skupno 300.000 parov. Sedanje stanje in podatki kažejo slabše izglede za DDR in češko. Zaradi investicijskih vlaganj bomo morali povečati zapadni izvoz, zaradi povečane količine v proizvodnji pa tudi vzhodni izvoz . Upamo pa, da bomo izvozne naloge dosegli in celo presegli. Izidor REJC SEZNANJANJU D3Iu,VCEV S ŠKODLJIVOSTMI DELOVNEGA CKCLJA Ko je v decembru 1S68 obiskal naš kolektiv republiški inšpektor dela, je med drugim o-pozoril na posledice, ki bi j i J: imelo neizvajanje 6. in 8. čl. Zakona o varstvu pri delu. Po določbah teh dveh členov mora biti vsak delavec poučen o nevarnostih in škodljivostih, ki pretijo delavcu na njegovem delovnem mestu; poznati pa mora najprikladnejši način dela, ki mu zagotavlja popolno varnost pri delu. Dokler delavec tega znanja nima, praviloma ne bi smel samostojno opravljati ali voditi del. Poučevanje o nevarnostih in škodljivostih delovnega okolja bi bilo treba opraviti že ob sprejemu na delo in ob vsaki spremembi delovnega mesta. Vendar pa se poučevanje ne sme omejiti le na oba omenjena pogoja, ampak mora biti stalno, saj se spreminjajo postopki, nabavljajo novi stroji itd.. Poučevanje delavcev mora biti -teoretično in praktično in v tolikem obsegu, da si prisvo-je varen način dola in se znajo zavarovati pred škodljivostmi . Služba varstva pri delu bo organizirala seminarje za vse delavce in tiste, ki delo pripravljajo ali vodijo. Vem, da bo marsikdo od Starejših delavcev ali mojstrov rekel, da po več letih dela ne potrebuje napotkov za varno delo -in da je nevarnosti svojega delovnega mesta sam precenil. Ker se mu še ni nič zgodilo bo z omaloževanjem sprejel varnostne napotke. Praksa pa je pokazala, da so navodila za varno delo potrebna prav vsem to je hmladim še neizkušenim delavcem kot tistim, ki že leta in leta delajo na istem ali podobnem delovnem mestu in imajo že bogate izkušnje. Zavedati se moramo, da znanje, ki ga pridobi -mo na takih seminarjih, pomaga, da se izognemo nezgodam (ali nesrečam pri delu kot jih vse preradi imenujemo). Do nezgode pri delu pa nikoli ne pride zaradi rle usode, kot to pogosto mislijo poškodovanci sami, pač pa zaradi določenih razlogov, kot so: nezavarovan -stroj, nepravilen način dela, nespretnost, nepazljivost, neupoštevanje,. varnostnih- - navodil^ itd. S tem, da vsak delavec spozna nevarnosti svojega delovnega mesta in ae jih zaveda, še ni rečeno, da ga mora biti strah pred njimi. Toda le tako bo sposoben čuvati zdr vje in življenje sebi ter sodelavcev. Marija KASTELEC DCLCrC SE IZOGIBAMO... Kdorkoli pride v Ziri, se ne more načuditi, kako hitro kraj raste in se razvija. Ni jim jasno, na kakšen način toliko osebnih gradenj..Podoba kraja se je močno spremenila. Domačini poznamo kraj z več strani. Ni kaj oporekati, osebna gradnja je v našem kraju verjetno na najvišje mogočem nivoju, kaj drugega pa bi lahko rekli za gradnje družbenega standarda. Ni dovolj,da ima človek svoje stanovanje, potreb no je še več. Ne moremo se kaj prida pohvaliti, kaj nam je v Žireh na razpolago. Marsikdo upravičeno toži, da je pusto in da 'ča-aniJa^_po-trre-hah tako organizacije same, kol tudi glede na sodelovanje in s pre je man je oz. prip or o čila. - nekaterih važnejših aktov podjetja, na katere so bili vedno vabljeni tudi vodilni člani sindikalne organizacije in pod-' je t ja . ^Pri.--tem—lahko ugotavljamo sledeče: ve= naše razprave so bile vedno usmerjene v koris.±_J-n-boljše delovne pogoje našega del/rvne-ga—človeka, dasiravno ^vsa priporočila in predlogi- -niso vedno naleteli na pozitiven odmev, bodisi radi določenih Razlogov odstopanja radi določenih razlogov nesoglasja, radi trenutnih težkih razmer znotraj podjetja ali tudi radi drugih Jrganiza^i4skih.__pi'i jem ov, ki • .o bili težko izvedljivi. Sodelovanje z upravo je bilo pozitivno, dasiravno so nastopala tudi določena trenja, ki pa sp prej ali slej imela dobre rezultate in lahko rečemo, da je bilo za skrb delovnega človeka posebno se z novim pravilnikom dosti storjenega. Rezultati novega pravilnika, pa bodo znani in 3e že kažejo, ko Vo pryo obdobje mimo in ko bo prayilnik._de4ansko zaživel. Ta pravilnik je po temeljiti študiji res dokaz, da je tudi uprava poskrbela za pravilno de-itev dohodka in ostalih meril, i uravnavajo delovne pogoje in skrb za delovnega človeka v delovnem razmerju. Izčrpnej-še poročilo je bilo podano I na občnem zboru, novemu izvrš-nemu_^boru^^indikalne organi--zacije pa želim v imenu članov dosedanjega odbora in v svojem imenu dosti uspeha pri -nadalnjem ude jstvovan ju in oblikovanju amaterskega dela sindikalne organizacije v našen podjetju. Slavka MLINAR PLAČUJEMO PA SMO ZAPOSTAVLJENI Ni slučaj, da zadnji čas dosti več govorimo-o zdravstveni službi v Zireh kot običajno. Imamo krajši delovni čas in izkoristiti. ga moramo temeljito.Na zadnji seji delavskega sveta podjetja je bilo postavljeno vprašanje, kaj se da napraviti, da bi naši člani kolektiva hitreje opravili pri zdravniku in zobozdravniku. Obljubljeno je bilo, da se to vprašanje poskuša .čimbolj ugodne rešiti. Dr. Bernik Karel, domači zdravnik, ki vodi celotno zdravstveno službo v kraju, je prišel v podjetje, kjer smo se podrobno pogovorili, kaj se. da ukreniti v danem položaju. Takoj je razumel naše zahteve in pogoje dela. Dobro ve, da je naša dolžnost čas čimbolje izkoristiti in da želimo mi čimbolj kompletno zdravstveno službo v Žireh. Obljubil je, da se bodo temu problemu posvetili z vso res- —n-ostjo in da je tudi—swm_naj- so pa den—-- ti zadovoljni. To pa, kar je najhuje, mi-v Žireh ne moremo urediti, je povedal dr. Bernik. Na tako .zahtevnem področju ne more biti samo en zdrsvnik-spXoftJier prakse. Kolikokrat bi rad še ^marsikaj naredil pa ne smem, ker s t postavljene norme in finančni okviri. Zakaj imajo lahko v Logatcu,„1dri ji več. zdravnikov in celo specialiste. iri, ki so že tako odmakn-j-ene od centrov pa so kar najbolj ^.zapostavljen©. Koli. ko krat sem "' že zahteval pomoč. Zaman. Treba je vedeti, da mora biti V kraju stalna dežurna 3lužba. Kako mora človek dežurati in biti vsak trenutek podnevi in ponoči, v lepem in grdem vreme—-nu na razpolago. Poleg tega pa še redno služb.o opravljati. To £elo je odgovorno in vsak ve jcoliko ceni samega sebe. / ..... ' Postavili so norme (število pacientov dnevno) - kot v tovarni, sami pa vemo, kako je z boleznijo in kdaj se pojavi. Kdo to ve? Tako daleč pa menda še nismo. Če bi normo presegel, ne .priznajo sredstev in rečeno je, da - '••kvalitela, dela preveč trpi. Podobno je v zobozdravs-tvu. Zanimivo je to, da spadamo Logatec, Idrija in Ziri pod isti Zdravstveni zavod (Vrhnika). V Idriji so trije zobozdravniki in seveda s tem že kvalitetno obdelan teren, pri nas pa imamo s'amo enega. Zaradi tega marsik- do gre v Idrijo. '.Denar, .,p&,,odo---JDrav-ajxx-rLa Vrhniki za Idrijo in Žiri. Kje se tu sr.eauje. pamet, ali drugače povedano: zakaj smo v Žireh zapostavljeni? Ravno tako bi lahko naš zobozdravnik še maj^sikaterega pa --cienta rešil težav pa zopet ne "sme. Tako je pripovedoval dr. Bernik. Mislim, da moramo 'tu neka j takoj ukreniti. Smo ljudje, ki 'plačujemo ris-pevke za zdravstvene zava.i'Ovan-'je in imamo vso pravico po potrebi koristiti zdravstvene usluge vseh vrst. Ker je s«tanje tako kot smo pravkar videli, je naša dolžnost, da t?.koj postavimo zahtevo na Notranjski zdravstveni dom na Vrhniki, da -organizira in mogoči spodobne pogoje zdravstveni službi v našem kraju. Mislim, da je to mnenje nas ; -vseh, .poleg teg?. pa imamo vso pravico, da preprečimo ih po-' metemo s tako diskriminacijo. Zahtevek našega podjetja bomo. poslali takoj. Izidor REJC Svetovna proizvodnja avtomobilske Industrije v letu 1968. Proizvodnja je dosegla .28 .mil j „enot proti 23,7 milj.enot v letu.1967-Proizvodnja v ZDA . je znašala 10,8/ 9, 0/mil.i j .vozil, Japonske 4,1 mil j.enot/+30$/. ZRN je bila s 3,1:mili j enot na tretjem mestu na svetu. Evropska avt.ind. je proizVed.skup.9,7/8,7/mili j.vozil. DELO MLADINSKE ORGANIZACIJE PODJETJE SE PREDSTAVLJA Mladinske konference, ki je bila 18.nov.1968, se je udeležilo 30 mladincev. Tam smo izvolili novo vodstvo mladinske organizacije, ki si je na prvem sestanku razdelilo funkcije in sestavilo program dela za letošnje leto. Najvažnejši del programa je organizacija oddaje "Spoznavajmo svet in domovino" skupaj z RTV Ljubljana. V to tekmovanje je vključeno 16 tekmovalcev, torej 16 slovenskih mest. Po prvih srečanjih so mladinci, ki zmagajo, vključeni v nadalnje tekmovanje. Mi smo prvič tekmovali z mladinci Ribnice na Dolenjskem. Sreča in seveda dobro pripravljeni tekmovalci so nam priborili zmago in se tako lahko udeležimo nadaljnega tekmovanja. Sedaj bodo naši nasprotniki mladinci iz Žalca pri Celju.Verjetno bodo vprašanja težja, toda tudi vprašanja o Žireh bodo bolj zapletena, kakor so bila na prvi oddaji.' Seveda pa _-ni .namen tekmovanja zmaga oz. poraz ene nastopajoče ekipe, temveč, da spoznavamo slovenska mesta in ljudi. Že sedaj vabimo vse člane kolek' tiva in ostale, da s svojimi odgovori pomagajo mladincem na naslednji oddaji. Tekmovanje bo dne 15. marca ob 20.uri. Poleg tega mladinska organizacija sodeljuje na raznih kulturnih prireditvah in samostojno prireja mladinske plese. ZM ALPINA Mizarstvo Uredniški odbor našega lista je žf? lansko leto sklenil predstaviti našim bralcev vsa žirovska podjetja. Kot ste videli,nam je doslej to Že pri mnogih podjetjih uspelo,, žal pa se nam je zaustavilo pri Mizarskem podjetju. Kljub večkratnim prošnjam, da nam bi posredovali za to rubriko potrebne podatke, do danes nismo uspeli. To vam pojas-nujemo zato, da ne bi mislili, da smo to podjetje namenoma prezrli. Uredništvo HU;LA ZA ALPINO IN TOKO NA SEJMU MODE 1969 Kot obiskovalka sejma mode 1969 si ne morem kaj, da ne bi izrazila svojeg^havdušenja nad uspehom, ki sta ga na omenjenem sejmu dosegla Alpina in Toko skupaj. Ze pred obiskom sejma sem sli--šala od znancev pohvalne pripombe o zelo uspeli razstavi Alpine in Toka, vendar sem se vseeno precej skeptično podala na ogled sejma, saj nisem bila vajena, da bi Alpina bril-jirala s svojimi modeli, saj jih običajno spremlja premajhna smelost oblik in barv. Le~tos-._pa—je—IxrTrcrvseflu-drugače . -Nisem imela besed, s katerim bi i -7.irp\ "7. i 1 :i hra n naainhl _ torbic, pasov in Alpininih modelov čevljev, ki so se prelivali iz športne skupine moških, " msMh—SLalnnk in pancerjev pa do najbolj prekinjenih večernih skupin elegantnih oblik in barv~T ki jih je poživljala izbrana Lekoracija s svečniki in prelepimi etiketami na usnju. Skoda, sem si mislila, da ni bil ta "štant" postavljen kje v Petr-Lz-u-r--£irenoah ali Londonu; ^mislim, da se nam ne bi bilo / treba sramovati. ^JResnično! Modni kreatorji Alp.i-ne so prikazali na j Le-pše—modele moških gležnar-jev, ki bi jih. 2 veseljem obul najbolj razvajen moški, - zlasti eden od modelov je bil nenadkriljiv. Tudi moški nizki čevlji so izredni o elegantni. /' ' ) Ženski sportnx čevlji so se po Darvi in obliki čudovito skladali s prelepimi torbicami tovarne Toko in so želi veliko idobrovanja pri ženskem spolu. Slasti mi je bila všeč odlična kombinacija športne torbice, športnih čevljev in škornjev v lepi rjavi barvi, saj tak komplet hehote opraviči še nakup ■porpics. če žena razpolaga z erakimi škornji iti salonkami. / rudi :skupina_žfiji3JdJi. lakastih ievljjev za večer je visoko pred-.ljačila pred ostalimi razstav-l;alci čevljev, saj so jo poživljali nevsiljivi - v svetu tako moderni, kovinski dodatki t / zlasti pa mi je ugajala elegantna linija ponekod malo pet. Alpina in Toko sta mislila tudi na posebne prilike in skupno izdelala nekaj čudovitih kompletov belih in bi-„ege torbic in čevljev s svetlečimi--dodatki iz umetnega kamenja, s katerimi bi se z veseljem postavila vsaka nevesta ali maturantka. Meni osebno je zelo ugajal komplet rdeče ženske torbice s črnim okraskom, ki se je ponovil tudi na čevlju iste barve. Doslej smo namreč nad takim čevljem lahko vzdihovali le ob gledanju-modnih revij in čase--_pis ov. Nad vse pa mi je na tej razstavi ugajal premik iz črne barve pancerja, ki je v tolikih letih postala že prav tradicionalna, na pisano paleto ljubkih pancarjev, ki so zlasti pri ženskem spciu vsiljevali vprašanja, kdaj se bodo ti pancerji pojavili v trgovinah. Zakaj ne bi k pastelnim barvam smučarski!, hlač obul i rumenih, rdečih, belih in raznih drugih barv, zakaj, Če jo Alpina pokazala, da lahko tudi. v najbolj specialni smučarski obutvi drži modo z barvami in s človekovo željo po spremembi, veselosti in pestrosti. Če bodo drugo leto imeli v trgovinah Alpine na zalogi dovolj "veselih pancerjev1'', bo marsikatera smučarka zamenjala svoje stare - črne Čevlje za nove, ki bi jih sicer šo d-ol^o__u4>co:^3jaLjala 'v te zdaj pa noče na "smučišče v žal-os-unih. - črnih čevljih, ki se prav. nič—re je-ni.- garder obi. , Da, če bi... Ne vern, zakaj se ^j^em-^&i-ak-ovalcemsejmov iz leta v leto vrivajo ista v^xra--_>anja, če se bo dobilo razstav-Ijeno blago tudi v trgovinah. Kje bomo lahko kupili čudovite vzorce Tekstilindusa iz Kranja? Ali bo Rašica rapletla dovolj čudovitih pletenih večernih modelov z dodatkom-sxebrn-ili-.niti,.. lepih modelov kopalk in ^e in še? Da. In kje bomo lahko kupili čudovite modele čevljev Alpina in torbic tovarne~f oko7 ki sta bili na razstavi neločljivi par ;Ln drug drugeg i osrečevali s svojo prisotnostjo9 Namreč ob tem razmišljanju in skrbi, da bi ti uspeli modeli ne bili občudovani samo na razstavah, temveč dani človeku, da se vanje obleče, se mi nehote vsiljuje misel, da bi rada videla v L juWLjani.. BODTTQIJE z. napisom Toko in ,-lpina, kjer bi bili kupcu na voljo uporabni modeli Čevljev, kompletirani s torbicami za vse želje in vse okuse o i Torej, Alpina smelo v pomlad in poletje z novimi modeli, saj ni bojazni, da jih publika ne bi resnično toplo sprejela! Mi ja JUSTIN NOVICE IZ KADROVSKEGA ODDELKA Smelo smo prestopili prag 1369 leta in že sprejeli večje Število delavk. Prva skupina 10 delavk je že nastopilo delo v obratu ALI INA v Gorenji vasi. Te delavke so: Tušek Anica, In-glič Marija, Kacin Dragica, TJše-ničnik Marta, Kosmač Zora, In~ glič Andreja, ^os Ljudmila, Gladek Terezija,. Stremfelj Da-nioa in Zivkovič Zora. Z januarjem sta bili iz obrata Žiri premeščeni v obra,t Gorenja vas Trček Nežka in Gadež Marinka. V obratu v Žireh v januarju nismo zaposlili no-,__ vih delavk, prav tako tudi ne v prodajni mreži,. Z delom sta prenehali le dve delavki in sicer Poljanšek Justina, šivalnica lahke obutve in Čadež Julka, obrat Gorenja vas. Tro-dajna mreža v januarju ni imela kadrovskih sprememb in je število zaposlenih neizpremen-;jeno. Število zaposlenih konec januarja je sledeče s obrat Žiri 869 " Gor.vas 123 prodaj.mreža 157 skupaj 1149 Tudi za februar predvidevamo sprejem novih lelavk, več v obratu v Gorenji vasi, okrog 10 pa tudi v našem obratu v Žireh,, Angelca PILIMC MCDNI KOTIČEK Danes nekaj nasvetov za oblačenje moškim. Morda ste prepričani, da se znate lepo obleči, vendar ste . morda že tako navajeni sami nase, da niti ne opazite, kako neskladno ste oblečeni zato si tudi poizkusite prebrati teh nekaj napotkom in se nato samokritično ozrite case. Kako se lahko oblečete - o tem precej cdloča vaša postava, barva polti i. barva oči, zato če ste vitki.in visoke postave: , mož vitke postave si lahko privošči skoraj vse, tako klasičen kroj kot tudi moderne modne obleke. Tudi vrs '.a tkanine mu je po želji na izbiro, samo močno vidne črte naj ne izbere, ker bi g?, še povečale. Vitek moški vendar manjše postave lahko izb re vse tiste vzorce, ki ga bodo povečali, vendar naj se izogiblje karo vzorca, ki ga pomanjšuje. Močan moški naj izbere bolj umerjene barve ter naj je čim bolj izogiblje svetlih barv blaga. ^Suknjič naj ne bo oprijet, za -•-*' čokato postavo pa naj bo spredaj čim bolj odprt, ker to precej zoži postavo, pri hlačah pa naj pazi nato, da ne Dodo preozke, ker to povdarja močil c postavo, Pri izbiri barvj blaga se morate držati predvsem pravila, ki pravi, da naj se barva oči ujema z barvo blaga, seveda je tudi važna barva polti, icer _s-i _tud_i barva polti in blaga ne smeta biti v preveliken nasprotju. Plave oči se ujemajo predvsem s sivimi in modrimi ton.i . rjave pa zahtevajo predvsem biege in sivo barvo, sive pa se ujemajo skoraj z vsemi barvami. Če ste bledi, si ne smete izbirati preveč močnih barv, pri temni polti pa ne izbirajte pustih barv. Vsaka moška garderoba naj bi obsegala vsaj en suknjič, dvoje hlač in dve obleki, od katerih naj bo eaa. temnejša, torej za svečane prilike. Ker se hlače hitreje obrabijo, jih naj bo nekaj več tako, da se bodo del j ohranile. K garderobi obvezno spadajo tudi srajce, ki naj ne bodo nay-Ion, ker le-te zelo hitro porumenijo, Najboljše srajce so popelinas^e, ker se daje zelo lepo prati in likati. Moški naj imajo obvezno nekaj enobarvnih belih ali svetlejših srajc, ki se podajo temnejšim, svečanejšim oblekam in nekaj živo karirastih srajc, ki naj bodo za bolj športne "prilike . Zadnje čase so zelo v modi enobarvni'puli ji, ki se lahko nosijo ves dar. od jutra do večera. Seveda, k lepi obleki sodi tudi ustrezna kravata. Ravno pri kravatah se najbolj pokaže oi:us posameznika. Nikoli se ne boste zmotili, če izberete k -eoa-dbarvni obleki črtasto ali vzorcasrto-kravato, k črtasti obleki pa-en-obarvixo—kra^vatHK____ Zadnje čase sc moderni zopet telovniki in to za mlade in za starejše, vendar si mladi lahko privoščijo telovnika—zelo ži^iJa_ba-rV"inedtem, ko za starejše to ni ravno priporočljivo. Seveda so sestavni del moške garderobe tudi čevlji, katerih barva je ravno tako odločilna za izbiro barve obleke. Črni čevlji gredo k vsaki obleki, ^adrujs--čase"pa so zelo moder-— ' ni čevlji biege barve, s katerimi se je tudi Alpina letos uveljavila na 3ejmu mode 69 v Ljubljani. Čevlji naj bodo bolj udobni, to nam je trenutno--omogočeno izbrati, saj so v/modi zelo udobno oblikovani čevlji. Teh nekaj nasvetov jemljite za rezervo, saj je vse odvisno od vašega okusa, ki je lahko v popolnem nasprotju s splošno ustaljenim. J. J. SMUČARSKA VLEČNICA Modic Jožetu, upokojencu, želimo še mnogo lepih in srečnih .let. Smučanje, slovenski nacionalni šport, doživlja iz leto v leto vedno večji razmah. Da je temu tako, se imamo zah--valiti predvsem vedno boljšim dostopom do smučarskih centrov, kakor celemu sistemu vlečnic in žičnic, ki so postavljene po celi Sloveniji. Kako pa je z rekreacijskim smučanjem v Zireh? Treba je priznati, da tudi pri nas naglo raste zanimanje za smučanje, o čemer nam pričajo vedno zasedeni tereni v Marsa--ku, na Goropekah in drugod okrog Žirov. Pozna pa se, da nimamo nobene smučarske vlečnice, ki bi smučanje -še bolj popestrila, ter nam ne bi. bilo treba na smučanje v druge kraje, kakor do sedaj. Da bi bilo temu konec, se je Smučarski klub Alpina odločil, da nabavi za naše potrebe primerno vlečnico. V ta namen smo si oskrbeli prospekte raznih firm, ter se končno odločili za vlečnico švicarske tovarne . V mesecu decembru je umrl naš upokojenec Aleksander Kesič. Vlečnica je dolga 300 m, kar je za nase terene najprimernej-še. Je prenosnega tipa tako, da se bo lahko postavljala tam, kjer bodo za to najprimernejše snežne razmere, postavi pa so lahko v 3-4 urah. Njena kc.paci- fob? La —oa—nrtx^ iapnk-nyt: pa lahko pclje 25 ljudi. Pogon je mo^orni^-^ržig motorje pa je garan+iran do - 20 atcpijx-C_jiirazc, VXecnica^' naj bi stala v Crprx^peJiaJi^~na iu—desno pod ,kočo, ki naj.""-— bolj odg-ov^r-ja, ker ima ko-tanjarvto obliko take, da vlečna vrv ne bo drsala oo tleh. / / Da smo si zagotovili potrebno vsoto denarja smo se cbrnili na tovarno Alpina, Etiketo, Mod-,-jia—-oKLač i. 1 —si-odi-kal^— ni svet in Skupščino občine Logatec, ki so nam prispevali v mejah svojih možnosti, za kar se jim najlepše nalival ju jem o. Vlečnica se bo izplačala po grobem proračunu, najkasneje v 3 letih, če bo dolala vsaj 3 cepeče v le tu ob robotah in nedeljah, z -tričetrtinsko zasedbo, ob ceni 50 starjLh_dijiar'je~v--na osebo za eno vožnjo. Kakšnega—pomena o o vlečnica za --Žiri tudi s turističnega vidika zg^nkxat še ne moremo govoriti, sigurno pa je. da se bo z njeno pomočjo zimski turizem v IZireh lahko močno razgibal. / Ce bo šlo vse po sreči, bomo vlečnico ol:rog 20. februarja že (meli v Žireh, tako, da nam bo^-ahko služila £e letos. je to za Žiri res velika pridobitev bodo prav kmalu spoznali tudi tisti, ki so najbolj zagrizeni, nasprotniki množičnega športa in rekreacije. / Miha GOVEKAR KAKO DELA FLANISKA SKAKALNA SOLA V ŽIREH -V~ 1 ertošn4±_Z-imskioni je bila ustanovljena na pobudo Smučarske zveza Slovenije odnosno planiškega komiteja skakalna šola tudi v Žireh. Delati smo začeli po lastni za--misli, ker točno določenega pro--gra.ma-.-za-tor"panoga..zimskega-. športa ni na razpolago. Potek dela je bil naprej določen. Zbrali smo večje število kandidatov, k a te. rih j e . bi l o okrog 30. Poznejši treningi" ria"snegu š c "p"oka-■zali, da nekateri nimajo določenih spretnosti in se ne morejo prilagoditi zahtevam dobrega in varnega skoka. -Neupravičene pa so pripombe staršev, katerih otroci so obiskovali planiško solo, da se vodstvo šele ni zanimalo za vse enako glede opreme kakor tudi strokovnih nasvetov. Za nas so vsi enaki, Če pa vidiš, da co skoki kateregakoli nevarni za poškodbe pa mislim, da imamo pravico kot trenerji reči; "Pant, počakaj in daj smučke tistemu, ki ima vsaj kolikor toliko siguren skok!" Bolje tako kot pripeljati domov poškodovanega skakalca, kar se letos niti enkrat ni -zgodilo. Sigurno zanima vsakega Žirovca predvsem pa še člane kolektiva "Alpine", katero ime je napisano v startnih listah, kadar tekmujemo'Tloma in drugod in kakšne- Rezultate že dosegajo ti po- __Za-.nami so žc tri tekmovanja, s kateriini smo-ia-hi:o več kot zadovolnji. V Kranju na 25 m skaklnici se je pomerila-vsa slovenska pi- _^on_i_rska elita. Od 9 tekmovalo_erv_ iz Žirov je bu. na juspešne jši Burjak Anton nI.pionir, kateri je dosegel 3.s,-osto. Štuoin Igor 10. me- s t o. V Poljanah 26. januarja je ravne..tako skakalo 9 tekmovalcev iz Žirov in je Burjak Anton zasedel 1. mesto na 17 m skakalnici, Ctucin Igor pa prvo mesto na 30 m skakalnici kot starejši pionir. 2. februarja jc hi.i.o v Poljanah jpejiuhli-šico- prvenstva za pionir— je, katerega se je udeležilo 40 mlajših pionirjev in 61 starejših pionirjr-v Iz SK Alpina je nastopalo skupna 10 tekmovalcev, od tega 4 mlajši pionirji in 6 starejših pionirjev. Xako so se odrezali mladi skakalci iz Zircv, ki so zaceli šele letošnjo ii.Tnc prodirati v slovensko skakalno vrsto? Če začnemo pri maljših pionirjih, ka-ceri so skakali na 15 m skakalnici, je 2. mesto zasedel Burjak Anton. Tudi mtali so dosegli lepe rezultate in prejeli y.epe ocene sodnikov , / "Pri starejših pionirjih pa je ' ze vse kazalo, da >:omo pripeljali donov republiškega prvaka, toda malenkoster spodrsljaj na jconeu izteka je bil usoden za Štucin Igorja, katerega so sod-__niki za njegove skoke; poskusni 27 m, prvi v konkurenci 27,5 m s padcem in drugi 27 m ocenili_največ tako, da je vseeno kljub dosojenemu padcu zbral 146,3 -točke in če bi prišteli 30 točk za padec bi __J_mel 176,3 točke, zmagovalec pa si je s krajšimi skoki zbral 171,6 točk. Kaj hočemo, pravila so pravila, samo da bi veljala za vse enako. Ostali so skakali dobro, nekaj pa pod svojimi zciožnostmi. Pripraviti jih bo treba tako, da bodo dobri športniki brez treme . Omeniti moram tudi lep uspeh mladinca Poljanšek Janeza na republiškem prvenstvu 26. ja-.nuarja v Logatcu, ki je na 50 m skakalnici dosegel odličen uspeh - 6. mesto. Že letošnjih tekmovanjih se je videlo, da tudi v Zireh raste in se razvija center nadarjenih skakalcev , za katere pa je največ prispevala tovarna Alpina ter upam, da smo že prvo leto obstoja vsaj delno opravičili porabljena sredstva, za katera se vsi člani planiš-ke šole lepe zahvaljujemo. • Konec februarja bo organiziran tečaj za začetnike oredvsem mlajše pionirje rojene leta 1958 in 1959. Ivan ŽAKSLJ SPORT V organizaciji smučarskega-kluba Alpina.Žiri, je bilo -dne 9. februarja izvedeno na 65 m skakalnici v Novi vasi 24. državno prvenstvo za člane v -—smučarskih skokih. ...Prvino je bila organizacija tega tekmovanja- dodeljena SK Jesenice. Ker pa je v soboto-zapadlo v Planici., kjer bi to ---tekmovanje-, moral o biti, preveč novega snega, so se obrnili na nas, s prošnjo, da se tekmovan-je izvede pri nas. IG.jub temu, da tudi pri nas niso bili vremenski pogoji niti najmanj primerni, sne se vendar lotili te odgovorne naloge. Da pa se je tekmovanje sploh lahko izvedlo. se je treba zahvaliti predvsem tisti.:/ članom našega kluba ih delovnega kolektiva Alpine, ki so v soboto popoldne 11 v nedeljo donoldne pred tekmovanjem priskočili na pomoč, ter j najhujšem metežu urejevali skakalnico tako, da je bila sposobna, za tekmovanje Kljub globokemu snegu, je temu zanimivemu tekmovanju pri s os t-yovalo okrog' 1Č00 gledalcev, ki so uživali v daljavah in slogu tekmovalcev. Največ aplavza je zasluženo prejei Branko Dclhar, ki je postavil nov rekord skakalnice 68 m, pred tem pa je stari rekord presegel tudi Jurman Janez z 67 m dolgim sKckom. Najboljši v obeh serijah v kon-kurenci pa je bi-1 član SK nrig-_lav Kranj Marjan Mesec, ki je z skokoma 66,5 in 66 m ter skupnim številom točk 224,6 osvojil prvič naslov državnega prvaka. Drugo mesto si delita prejšnji prvak Ludvik Zaje, ki si je ta naslov priboril lansko leto na enakem tekmovanju tudi v Žireh, ter novi rekorder skakalnice Dolhar Branko. Nato pa sledijo: Stefančič Peter, Giacomelli Ctnon, Jurman Janez, Pečar Marjan itd. Po tekmovanju so vsi tekmoval--ci "kakor tudi delagata SZ Jugoslavije in SZ Slovenije ter sodniki pohvalili•organizacijo, ter odlično pripravljeno skakalnico. Ob tej priliki bi se v imenu SK Alpina zahvalil vsem, ki so s svojim.delom kakor koli pripomogli, da se je prvenstvo lahko nemoteno odvijalo. Miha GOV jKAR .Britanska proizvodnja avtomobilov. Po triletnem nazadovanju se je v letu 1968 povečala britanska proizvodnja osebnih avtomobilov za 17 f na 1,816.000, tovornih vozil pa za 6^ na 4 09.000 vozil. V preteklem letu je britanska avtomobilska industrija povečala izvoz osebnih avtomobilov za 35^ na 676.600, in tovornjakov za 7$ na 142.000. -TA- H. VPRAŠANJA IN C DGOVORI Spoe-t-crrano jjir-e-dru.3"t"vo Jiaproe-am..,-da mi odgovori na vpršanje: Zakaj v oddelku., kjer se nahajajo upravni prostori, ni pri-^.kl j učene sirene kot v ostalih oddelkih. Mnogim to povzroča nevšečnosti ob začetku posebno pa še ob zaključku dela. Ljubitelj točnosti Ker so v vseh večjih pisarnah nameščene ure in ker imajo vsi .-delavci v upr ,vi ure, smatramo da ni potrebno-opo.zar.jati na začetek in konec delovnega časa, če pa je mišljeno s tem vprašanjem, da nekateri delavci uprave predčasno zapuščajo delovno mesto, so pa dolžni šefi sektorjev, da skrbe za red na samem delovnem področju. Uredništvo ■"Pelo, življenje" je glasilo Alpine, tovarne obutve Ziri. Urej& ga uredniški odbor: • Silva Burnik, Albinca Možina, Alfonz Zajec, Anton Hribar, Jože eternelj, Vladimir Pivk, Tone- Zakelj, Ivan Capuder -odgovorni urednik, Jožica Jamnik - glavni urednik. Izhaja mesečno. Naknada 1000 izvodov. _________ Žiri.,_.l5. februar ja 1969. FILMSKI SPORED ZA ČAS OD 15.2. DO 15. 3.V KINU "SVOBODA1' : IRI „15 .-16 ROKE GOR PREDY 2. švedski zabavni 19.2. SKRIVNOST BELE NUNE zap.nemški kriminalni 22.-23. VOLKOVI TEKSASA 2. ameriški vesterni 26.2. MESTO BREZ MILOSTI ameriška drama 1.-2. ALVAVEZ KELY 3.._____ ameriški vesterni 5.3. PRED VOJNO jugoslovaška komedija 8.-9. VODIČ ZA OCENJENE MOŽE 3. ameriški zabavni 12.3. NEVARNE ZVEZE francoska drama 15.-16,. TANKA RDEČA ČRTA 3. ameriški vojni REŠITEV KRIŽANKE LT. 28 VODORAVNO: 1.. KOMBI, 5. STOPA, 10. DOBOJ, 11. DICLEN, 12» S0-IITER, 14. KILA, 15. AL, 16 RODOS, 18. OKEL, 19. LOS, 21. ROPAR, 23.ARI, 24. OMET, 26„ VOLAN, 28. IZ, 29. NILA, 30. TABERNA., 32. A TENKA, 34..MIRTA, 35. RINKA, 36. KANON. Malo za šalo -- malo za res, _^Ko so mehaniki na traku 52/6}7 montirali cevi za dovajanje zraka, sta delavca v razgovoru ugotavljala: "Le zakaj bodo služile te cevi?" Odgovor je bil kratek: "Zato, da narc bodo pumpali dobre voljo, ker nam denarja ne morejo. »iti H l^t. 55£ ,rissoiod tt^ve^^f***;shc5& .CUnelMii imiriliosxi^ i rr;.;^^:- .^10 G. A ;Z E-tL E J n • Kdor jih bere, vsak drugače—pesmi-moje ■ ■sodi; ____eden h.w-1'i i n .gpe^jj^i^/pd^e:-uf e j te * bodi '11 Ta veli mi. poj .sonete; oni: poj balade; tretji bi bil bolj- prijatelj Pindarovi odi. Bo prijeten morebiti temu glas gazelic; oni bo pa rekel: kaj za Vodnikom ne hodi? Razuzdanim bodo moje pesmi prenedolžne; al tercjalke poreko, da jih je vdihnil— Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti, dru£.i-h.—Ls r-ra....p^suLal->— k a .j—sa jim - p o glavi tj. • . blodi.— ^iZ-^kVi^ nI ei^W* srni ■ : .. -i e ini^ ^ T^pJV SONETJE NESREČE ' i- at&titf L or. tr..:M B& V03 iS . v.ir- ^ ' V73'1 ■ . življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, vrplenjt. in obup mu hlapca zvesta in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi. ■ .".».. i1 * t r Prijazna smrt, predolgo se ns mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, k: pelje nas iz bolečine mesta, l"e, kjer trohljivost vse verige zgrudi j :je, kamor moč preganjavcev ne seže, t je, kamor njih krivic ne bo za... na mW—-t;e, kje_ znebi sefiljw^k^vsake teže, t^e vj^&erfel j o postlano v črni jami, i^ateri spi, kdor vanjo spat se uleže, """""da glasni hrup nadlog ga ne predrami. v-iJJl' \ , • , ... - ■ i . Prance* PREŠEREN .• r" • KRIŽANKA ST. 29 VLADIMIR PIVK <1 2,3 4 ,5 6 7 9 J__i______i__J_J__. 1 . ■- _ iT-4 v __/,■ '•______________ 17~~ Il8 19 t~20 « 21 __| ___' /. i 22 >> 23" ...... " J " •• - "24 25 " {26 i TT.W.................. ;....... \ , t ..........] _______ 28 " •;-> vTT 29.................. ____________ _ _ ■ ' / • ' - _ _ 30 * 31 ~........'33~~34 ~ '35 l">. 36 . 'V 37 j 38" . ____!_,_________L..... 39 '-;>;. <«-j40 41 1 -___' •'• /• V j___.______ ''s _ 42 43 [44I : :.T .....TT5 ~ ...... > . „l-----------j—,-----------:—----1-r—1— f« i.....L] ' ln81 ITTI 49 ] ! ¥0 ; ; ! ____;______________! ; ;___i_:_______: VODORAVNO: l.ime tovarne lakov in barv v Medvodah,6.praznik veselja, šale in zabavo,10.poletno obuvalo,11.slovenska pevka popevk (Lidija),13.kmečko orodje,15.pojav v podzemeljskih jamah,17.dol-gorepa papiga,18.voditel j,21.kemični simbol za bari j,22.predlog, 23.tunel,24.neprijeten občutek,26.rimski cesar pod katerim je rimski imperij dosegel največji obseg,27.fotografija,28.soglasnik, samoglasnik in s-glasnik,29.pojem iz geometrije,30.zavetišče za živali na paši v planinahT32.mesto v Italiji središče Piatove industrije ,35.ameriški lev,36.glavno mesto naše sosednje države,37-kratica ameriške vojaške polici je,39.oranje,40.rimsko-grški stari vek,41.del zimske garderobe,42.lojtra,45.zarodna klica bitij in rastlin,46.rastlinam podobne živali iz toplih morij, njihova ogrod ja tvorijo cele otoke,47.črnogorski vladika in pesnik,49.dišeča zdravilan smola iz afriških grmov,50.zelo poznana knjiga T.Svetina NAVPIČNO: 1.priimek in ime našega strugarja in aktivnega sina.delavca, 2 .pomoč ,nasilni drog,3.dolgi metalni jermen s katerim love lovci bivole ,4.Ositibni—zaimek^-kraljica huirane organizacije ,6 .ame-riška hazardna igra na karte,7.močan sunek,8.orodje žanjic59.ime (rvaškega pesnika Ujeviča,12.cev za pipo, dolga turška pipa,14-ime tovarne čevljev v ICn jaževcu, 16 .blaga jna, 18. smer projektirane proge , 19 .koroškiples, 20.angleška predpona ; v zloženkah:ne , 23.tekstilni polizdelek,24.ilovica,25.moško ime,26.tesan hlod,27.izloček iz ust,30.genus,rod,31,Osman,32.rimski poveljnik,ki je leta 70 razdejal Jeruzalem,33.očrt,obris,34.nevarna bolezen,36.klada za sekanje drv,37.zlati malik,38.1jubljanski televizijski reporter, 40.0ber,41.navada,običaj,43.riba z značilnimi brki,44.glavni štev-nik,45.zamah s sekiro,48.enajsta in dvaindvajseta črka.