Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (10/13 0C), soboto (11/15 0C) in nedeljo (11/18 0C) bo oblačno in deževno. Četrtek, 21. maja 2015 številka 20 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Velenje - To, kar pravi naslov, je trenutno ena najbolj vidnih možnosti pri snovanju in oblikovanju novih poslovnih poti za razvoj Velenja in tudi celotne Šaleške doline. Projektna skupina, ki želi oblikovati in umestiti nove ideje na tem področju, je pred pomembnimi nalogami. Na eni strani imamo čudovito in očiščeno naravo, prekrasna jezera, na drugi pa velike energetske gigante. Tukajšnji prebivalci smo se nanje navadili, sedaj pa bo treba najti pot, kako peljati zgodbo, da jih bodo sprejeli tudi obiskovalci? Lepo bo, če bodo kakšno rešitev lahko ponudili tudi mladi, ki si danes že rišejo svojo prihodnost. Stran 3. Urgenca Mira Zakošek Slovenci si res znamo zakomplicirati življenje, če težav ni, jih pač iščemo z lučjo. Očitno se nam zdi to bolje kot reševati obstoječe. Verjetno pa nam tudi manjka znanja, da bi se lotili takšnih nalog. To velja tudi za reorganizacijo urgentne službe, kije kolikor je meni znano in kot zatrjujejo strokovnjaki, delovala v Sloveniji zadovoljivo, saj večjih pripomb na njen račun ni bilo slišati! Jih je pa cel kup na druga področja v zdravstvu. A sije ministrica, namesto da bi se lotila tistih (recimo čakalnih vrst, korupcije...), raje nakopala novega. Če urgenca doslej ni bila problem, je to čez noč postala. Kolikor spremljam ministričine zadnje poti po Sloveniji, ko jo občani iz tega in drugega odmaknjenega dela Slovenije cukajo za rokav, se mi zdi, da za kaj drugega pač ne more imeti časa. Dopovedujejo ji, opozarjajo, ji kažejo, kje živijo in kako daleč bodo imeli zdravnika, če ga bodo nujno potrebovali... Predlog je povzročil toliko nejevolje in zaskrbljenosti, kot že dolgo kateri ne. In tolažbe, da bodo pri izvajanju urgence v oddaljenih predelih pomagali gasilci. Kaj vse bi jim še radi naprtili. Ministrica najbrž ne ve, da ravno na takšnih območjih nimajo poklicnih gasilskih jeder. Pa - z vsem spoštovanjem do njih - se nikakor ne morem strinjati, da smo si v Sloveniji zastavili na eni strani tako visoke standarde, da nas ne sme zdraviti zdravnik po končanem študiju (prej mora opraviti specializacijo), na drugi pa nam bodo urgentno zdravstveno službo izvajali gasilci. Se dobro se spomnim, kako nam je priznani ameriški ekonomist ob osamosvojitvi svetoval, da naj ohranimo tisto, kar imamo dobro organizirano, to sta bila zdravstvo in sociala. Pa poglejte, kaj nam je uspelo narediti iz obojega v četrt stoletja. Zdravili nas bodo gasilci, socialo pa se že tako ali tako gremo na solidarnostnih prireditvah in z zbiranjem prostovoljnih prispevkov! Pa za takšne nerazumnosti (neumnosti) niso krivi zdravniki ali socialni delavci, za to je kriva politika, v katero pa so prepogosto žal vpeti tudi nekateri od teh delavcev. -VO ■m ■m =Č3 Sin im So Sl^- O tožbah na skupščini Predsednik nadzornega sveta Premogovnika Jože Kaligaro je skupaj z upravo že sklical skupščino Premogovnika, ki bo 25. maja. Na njej bodo med drugim odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe iz sedanjih 113,8 milijona evrov na 2,7 milijona evrov (111 milijonov kapitala bodo odpisali na račun preteklih izgub in prenosa kapitalske rezerve). Sprejeli naj bi tudi sklep o dokapitalizaciji. Družba HSE naj bi Premogovnik do-kapitalizirala najprej v višini dobrih 37 milijonov evrov (v obliki terjatev in opreme) in v višini dobrih 40 milijonov evrov v denarnih vložkih. Delničarji bodo razpravljali tudi o vložitvi morebitnih tožb za povrnitev škode na osnovi poglobljene revizije, ki so jo opravili v podjetju. ■ mz Zdenko Kikec direktor Zdravstvenega doma? Na razpis za direktorja Zdravstvenega zavoda Velenje je prispela samo ena prijava zdravnika specialista slovenjgraške bolnišnice, sicer pa Velen-jčana in predsednika zdravniškega društva v tem okolju Zdenka Kikca. Svet Zdravstvenega doma Velenje je včeraj že dal soglasje k njegovemu imenovanju in zaprosil zanj tudi svet Mestne občine Velenje, ki naj bi o tem razpravljal že v torek. Dosedanjemu direktorju Jožetu Zupančiču, ki je velenjski Zdravstveni dom vodil četrt stoletja, poteče mandat 22. junija. Kultura se združuje? Med racionalizacijami, ki jih je letos na začetku leta napovedal župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, je združitev javnih zavodov v kulturi, ki trenutno delujejo kot samostojni pravni subjekti. Aktivnosti za to so že stekle, trenutno pa pripravljajo celovito analizo dobrih in slabih plati takšne odločitve, ki je seveda vsi ne podpirajo. »Jaz pa sem prepričan, da je to nujno, saj pogosto, ko vsak okopava svojo gredico, širše ne vidi,« pravi Kontič, ki je prepričan, da tolikšno število zavodov ni bolj racionalno kot en zavod z več enotami. Prav tako meni, da bodo tako bogato kulturno bero, ki je znana za to okolje, še nadgradili. Zarja jih je naštela devetdeset Šoštanj, 15. maj - S slavnostnim koncertom, ki so ga pripravili v petek v kulturnem domu v Šoštanju, je Pihalni orkester Zarja načel letošnje dogodke posvečene jubileju. Zamisel o delavski godbi je vzklila v takratni Tovarni usnja Šoštanj. Delavci so z dodatnim delom zbrali denar za instrumente, izbrali godbenike in leto za tem že igrali. Od takrat do danes neprekinjeno. a mkp VROČI KUBANSKI RITMI petek, 22.maj ob 20.30uri na terasi KAVARNE LUCIFER rezervacije: 041/745304 Café Mezclado KUBANSKAGLASBA v prijetnem ambientu, ob dobri družbi, odlični izbiri pijač in prigrizkov ■ mz ■ mz Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS 21. maja 2015 LOKALNE novice VŠVO vabi na zanimive dogodke Velenje - V okviru Tedna vseživljenjskega učenja so na Visoki šoli za varstvo okolja pripravili že nekaj zanimivih dogodkov, na katere so poleg študentov in profesorjev povabili tudi širšo javnost. Ob 40. obletnici prvega slovenskega vzpona na osemtisočaka v Hi-maliji so prejšnji četrtek pripravili pogovor Makalu 1975-2015, v ponedeljek so se z geologinjo dr. Polono Kralj podali na Smrekovec, edino slovensko pogorje, ki ga sestavljajo vulkanske kamnine, ta četrtek (21. maja) pa vas ob 12h vabijo v delavnico za samopregledovanje dojk, mod in kože. Že drugič jo pripravljajo v sodelovanju z Društvom za boj proti raku Velenje. a mkp Velenje ponovno prostovoljstvu prijazno mesto Velenje, 19. maja - Velenje je že od nekdaj znano po udarniškem delu in prostovoljstvu. Slovenska filantropija - Združenje za promocijo prostovoljstva, pa je Mestno občino Velenje tudi letos razglasila za prostovoljstvu prijazno mesto. V občini deluje več kot 200 organizacij, v katerih so aktivni prostovoljci. Od leta 2010 Velenje sodeluje tudi pri projektu Dan za spremembe, prostovoljkam in prostovoljcem se s sprejemom vsako leto decembra, ob mednarodnem dnevu prostovoljcev, zahvali tudi župan Bojan Kontič. Šolski center in Mladinski center Velenje vsako leto v Velenju pripravita tudi festival prostovoljstva na lokalni ravni. Letos bo ta potekal zadnje dni v maju. Nazive prostovoljstvu prijazno mesto so podelili na prireditvi Slovesni dan prostovoljstva minuli torek v Škofji Loki. Župan sprejel zaposlene v zdravstvu Velenje, 12. maja - V torek zvečer ob mednarodnem dnevu babic, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič v gglasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje sprejel zaposlene v Zdravstvenem domu Velenje, Lekarni Velenje, Domu za varstvo odraslih Velenje, Bolnišnici Topolšica in zasebnike s koncesijo. Župan se je v pozdravnem nagovoru zahvalil vsem, ki vzdravstvu skrbijo za občanke in občane. Povedal jim je, da občina vlaga v infrastrukturo in opremo, ki jo potrebujejo pri svojem delu, da pa so oni tisti, ki s svojim znanjem in prizadevnostjo pomagajo ljudem, ko pomoč potrebujejo. Ob čestitkah ob prazniku je poudaril, da je pri delu, ki ga opravljajo, zelo pomembna celotna ekipa. Gostom so dijaki ŠCV pripravili tudi kulturni program in drobno kulinarično doživetje. a 23.5.2015 od 9. do 13. ure, Titov trg Velenje Urgentni centri so dobra rešitev, vendar le kot nadgradnja obstoječega sistema Večina Zdravstvenih domov s Celjskega je zavrnila predlog Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči - Vračanje v čas pred 30 leti? Celje, 18. maja - Predstavniki zdravstvenih domov celjske regije (Celja, Velenja, Nazarij, Laškega, Radeč, Slovenskih Konjic, Šma-rij pri jelšah, Šentjurja) so zavrnili predlog novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Ugotavljajo namreč, da bi z njegovo uveljavitvijo službo nujne medicinske pomoči vrnili za 30 let v preteklost. Čez noč bi ostali brez zelo dobro in racionalno organizirane službe NMP. Moti jih, ker je pravilnik nastajal za zaprtimi vrati, tako rekoč v tajnosti, z ljudmi, ki ne predstavljajo stroke s tega področja. Ogorčeni so nad neupoštevanjem zbranih pripomb in pojasnil stroke. Skupna ocena je sicer bila, da so urgentni centri dobra rešitev, vendar le kot nadgradnja obstoječemu sistemu in ne njegov nadomestek. Sedanji sistem NMP zagotavlja na terenu prisotnost zdravnika, ki skupaj z reševalcem in medicinsko sestro nudi ustrezno oskrbo pomoči potrebnim prebivalcem. S predlogom pravilnika bo ukinjena prisotnost zdravnika v vseh ZD regije, razen v Celju (kjer bo urgentni center), v Velenju in Šmarju (slednja bosta t. i. satelitska urgentna centra). V vseh ostalih zdravstvenih do- movih bo zdravnik prisoten med vikendom 8 ur na dan, na nujne klice pa se bo odzivala ekipa dveh reševalcev. Ker reševalci nimajo znanja o diagnostiki in terapiji, po veljavni zakonodaji pa nimajo niti pristojnosti za dajanje zdravil, bo torej vsakdo, ne glede na njegovo zdravstveno stanje (nepokretnost, bolečine, beli. Trditev, da bo nov sistem za prebivalce boljši, je tako po oceni predstavnikov zdravstvenih domov celjske regije iz zgoraj navedenih razlogov navadna manipulacija. V času, ko v Sloveniji že potekajo dogovori o uvedbi Dežurnih centrov za otroke in mladostnike, slednjega ima samo Ljubljana, ni to demenca ...), v času, ko so ambulante družinske medicine zaprte, prepeljan v urgentni center, saj na terenu ne bo več zdravnikov. Po predlogu snovalcev tudi t. i. hišni obiski ne bodo več potrebni. V regiji je več kot 10 domov starejših občanov in nekaj zdravilišč. Ob potrebi po nujni pomoči so zdravniki prišli na dom in večino ljudi tudi tam oskr- področje niti z besedo omenjeno v predlogu pravilnika. Tudi dostopni časi, ki so predvideni, so navedeni zelo na pamet in služijo izključno zavajanju ljudi, ki stanja na terenu ne poznajo. Udeleženci posveta so si bili enotni, da nas ta pravilnik deli na prvo- in drugorazredne državljane. Navedeni reakcijski časi so povsem nerealni in nedosegljivi, saj ne izkazujejo dostopnih časov do zdravniške oskrbe, ampak le do nekega stika, bodisi s prvim posredovalcem (laično osebo z znanjem prve pomoči in avtomatskim defibrilatorjem) ali reševalcem. Ker bodo v celotni regiji (2.380 kvadratnih kilometrov in 260.000 prebivalcev) prisotni ponoči in ob vikendih le trije zdravniki, je bila izražena bojazen, kaj bo ob sočasnih intervencijah. Reanimobil (reševalno vozilo z zdravnikom in dvema reševalcema) bo iz Celja pokrival namreč območja vseh ZD, razen Šmarja in Velenja, kar pomeni od Rogle do Radeč, Trojan, Planine pri Sevnici itd. Velenjska ekipa re-animobila pa bo zadolžena še celo Zgornjo Savinjsko dolino, Logarsko in Zadrečko dolino. Dotaknili so se tudi financiranja, ki je po njihovem popolnoma nedorečeno, vsaj za širšo strokovno javnost. Za leto 2015 ni niti splošnega dogovora. Njihova enotna odločitev je bila, da do nadaljnjega Javni zavodi ne bodo vlagali ne v opremo, ne v kadre, ne v izobraževanja, dokler v »Splošnem dogovoru« ne bodo jasno postavljeni vsi finančni okvirji. Savinjsko-šaleška naveza Na južni strani Alp ni nikoli dolg čas Še kar eden mimo drugega - Triglav je naš! -Pomembne ministrove terme - Velenjčana Branko in Alenka na dveh bregovih - Muzej med ljudi Nekatere stvari se umirjajo, druge še kar ne. Kar nekako so se povezale proslave ob koncu druge svetovne vojne ter slavljenje dneva Slovenske vojske. Bilo je polno opozoril, tudi da moramo vendarle strniti vrste, a tudi v znamenju delitev. Kdo bi pripomnil, da živino v duhu prejšnjih časov, ko smo manj ustvarjali, več pa delili. Delitev v materialnem smislu je lahko huda, a manj kot delitev ljudi. Še najbolj skupaj sta prišla predsednik države Borut Pahor in ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki sta bila skupaj pri Lipi sprave na Žalah. Prvi je položil venec, drugi opravil molitev za vse žrtve vojnega in povojnega nasilja. Še vedno so tudi odmevale razprave in delitve o težnji nekaterih, da je treba zvišati minimalne plače, pa tudi kategorično nasprotovanje finančnega ministra Mramorja: ne jih zvišati niti za cent. Cent delavcem, ki prejemajo nizke plače, res ne bi kaj dosti pomagal, nekaj evrov pa že. Tako pa kaže, da bomo še naprej imeli delavce, ki bodo dobivali minimalne plače, druge, ki čakajo, kdaj bodo sploh lahko začeli delati, in tretje, ki ne vedo, do kdaj bodo morali delati. Evropa nam priporoča - zdaj je postala bolj mila in nam ne ukazuje več - da naj bi s pokojninsko reformo dosegli, da bi delali do 67 leta. Še vedno so mnogi razdeljeni zaradi davčnih blagajn. Tudi Velenjčana na začasnem delu v Ljubljani. Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice je proti njim, Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice jih podpira. Nekaj delitve je bilo tudi ob vladinem predlogu o upravljanju z državnimi naložbami. Tudi sama jih je razdelila med strateške, pomembne in port-feljske. Pri prvih je bilo največ »zanimanja« za Triglav, saj ga Desus ne da. Zato jih tudi moti, da je Triglav strateški le začasno, Erjavec vztraja, da mora biti stalno. Triglav ne sme v roke tujcem! Daje Gorenje v družbi pomembnih naložb, ni presenetljivo. Mnoge je presenetilo, da so v tej družbi pristale Terme Olimia, ki so bile prej na spisku petnajstih družb, ki so bile prve na vrsti za prodajo. Trditev, da za to ne gre »zasluga« Zdrav-ku Počivalšku, ki je do ministrovanja bil direktor teh term, se zdi nekaterim »prozorna«. Čeprav je utemeljitev za nekatere razumljiva. Da so »pomemben regionalni igralec« na tem območju, ki ga nekateri še vedno štejejo za nerazvito. Še nadaljnji razvoj term pa lahko prinese nova delovna mesta, razvoj dejavnosti, ki so povezane s turizmom, z vsem tem pa seveda tudi razvoj širšega območja. Na tem širšem območju je tudi Rogaška Slatina in tamkajšnja steklarna je dobila novega lastnika. Iz ameriških rok je prešla v finske in pravijo, da so ti 406 milijonov prodajalcem plačali kar na roko. Delavci proti taki prodaji nimajo nič, saj verjamejo, da bodo nadaljevali razvoj. Tudi sindikati nimajo nič proti, ker delovnih mest naj ne bi zmanjševali. Kupec je mednarodno podjetje za dom in vrt, v slatinski steklarni naj bi se še bolj usmerili v izdelke visokega kakovostnega razreda. Slatinski župan Branko Kidrič pa upa, da bodo novega lastnika v občini bolj »čutili«, kot so sedanjega ameriškega. V Šmarju pri Jelšah pa se še vedno ozirajo okoli dvorca Jelšingrad. To zemljišče, ki je že dolga leta namenjeno golfu, bi radi prodali v celoti, vendar so vse dosedanje dražbe propadle. Zato ga bodo zdaj prodajali neposredno kupcu, ki se bo za to zanimal. Nekateri pravijo, da kupce odganja tudi sam dvorec, kije v slabem stanju. Tudi tega sicer lastnika prodajata. Celjski Muzej novejše zgodovine pa »stopa med ljudi«. Po lanskem prvem tako imenovanem odprtem depoju, ko so v nekdanji stari prodajalni Železninar na Stanetovi ulici odprli razstavo stare trgovske opreme, so ob letošnjem dnevu muzejev v praznem lokalu v Prešernovi odprli razstavo posode nekdanje tovarne Westen in kasnejšega Ema. Takšno prakso bodo nadaljevali in s tem nekatere eksponate, kijih imajo v muzeju, postavili v prazne trgovine oziroma izložbe v starem središču mesta. Pa še to: znameniti zdraviliški park v Rogaški Slatini so obogatili s posebnostjo: velikim kaminom. Nihče ne ve, kdo je prepričan, da sodi tja. a k ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 15 14. maja 2015 AKTUALNO 3 Da ne bo turizem le želja, ampak realnost V Mestni občini Velenje se lotevajo celovitega razvoja turizma ob jezerih, ki naj bi prinesel tudi nova delovna mesta in omogočil vlaganja Mira Zakošek Velenje, 13. maja - Razvojne priložnosti velenjskih jezer je bil naslov celodnevne konference, ki jo je pripravila Mestna občina Velenje v prostorih Visoke šole za varstvo okolja, nanjo pa povabila vse, ki lahko razvoju turizma, ki ima na območju velenjskih jezer velike priložnosti, karkoli prispevajo. Zadnji dve desetletji sta bili v tem okolju v znamenju ekološkega očiščenja. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je doseglo onesnaževanje okolja takšno stopnjo, da je narava začela umirati. Drevesa so se sušila, jezera in Paka so bili mrtvi. Dihali smo onesnažen zrak prepoln žveplo-vega dioksida, dušikovih oksidov in prahu, vse to pa je vplivalo tudi na onesnaženje zemlje. V takšnih pogojih o razvoju turizma ni bilo mogoče razmišljati, je na konferenci v uvodu poudaril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki vodi tudi strateški svet za razvoj velenjskih jezer. Od energetskih podjetij so zahtevali družbeno odgovorno ravnanje in pri tem bodo vztrajali tudi v prihodnje. Pasti, ki nas lahko znova ekološko ogrozijo, je veliko, med drugim bi se ekološka katastrofa lahko zgodila s posegom na nekdanje odlagališče odpadkov v Ležnu. Dosegli so, da je danes povsem drugače. Jezera in Paka so živi, zrak je med najboljšimi v Sloveniji, lepa narava, predvsem pa ogromna jezera, ki kar kličejo po turističnem razvoju. Tega pa želijo v občini zastavili čim bolj pametno in po željah in interesih tukajšnjih prebivalcev. Zato tudi organizirajo tako široke razprave, v katere želijo vključiti čim več mnenj, ki jih potem skrbno proučijo, na tej osnovi pa bodo pripravili razvojno strategijo pa tudi vse, kar bo potrebno za bodoča vlaganja v razvoj turizma na tem območju. Računajo, da jim bo to uspelo še letos. Turizem je zagotovo ena od priložnosti za odpiranje novih delovnih mest. ticij in turizma. Vsemu načrtovanemu bo namreč potrebno prilagoditi tudi zakonodajo. Vse je še odprto Okrogla miza, ki so jo pripravili ob zaključku konference, je potrdila, da je celoten koncept razvoja turizma še odprt, zato o konkretnih in wellness centra Galactica, ki pa je ob tem tudi menil, da se bomo morali odločiti, ali bomo imeli jezera zgolj za to, da se bomo sprehajali okoli njih, ali pa jih bomo pripravljeni nameniti delu uspešne zgodbe, ki bi jo lahko skupaj oblikovali. Poudaril je tudi pomen skupne promocije. Novi najemnik avtokampa Jezero ) Dr. Franc Žerdin skih kampusov, ki bi lahko dobro zaživeli ob vse bolj razvejanih in še dopolnjenih visokošolskih programih in politehnike, ki je še vedno velik cilj tega okolja. Veliko pogovorov je že bilo opravljenih, veliko je idej, karikirano povedano, skoraj toliko, kot je prebivalcev. Vsaka je dobrodošla, poudarja Žerdin. Da V projektnem svetu, ki ga vodi dr. Franc Žerdin, deluje več kot 20 uglednih strokovnjakov iz velenjskega in zunanjega prostora. Njihova naloga je, da strateškemu svetu pripravijo izhodišča za sprejem dokončnih usmeritev za področje razvoja turizma. idejah niti niso govorili. Bili pa so enotni, da bo najprej treba oblikovat osnovni program, ki bo potem tudi vse ostalo potegnil za sabo. To je konkretna praksa zdraviliških krajev, ki jo je predstavil vodja marketinga Term Olimje Vasja Čretnik. Matej Hofinger je napovedal vrsto novosti, kamp bo razdelil v več segmentov, poskrbel za preskrbo, dejavnosti za otroke, vodeno kampiranje ... Med drugim bo postavil šotore in prikolico, ki jih bodo obiskovalci lahko najeli. bo komunikacija s prebivalci čim bolj enostavna, bodo prihodnji teden pripravili za ta namen na spletni strani Mestne občine Velenje posebno internetno podstran, na kate- Jasna Klepec iz Savinjsko-šaleške razvojne agencije je opozorila na potrebo po večjem sodelovanju, za kar pa je trenutno zelo malo interesa. Povezovanje je izpostavil tudi Bojan Oremuž, direktor Športnega Med konferenco "Razvojne priložnosti velenjskih jezer" Idej je torej veliko, pred projektnim svetom pa odgovorna naloga: pripraviti izhodišča za uspešen turistični razvoj. Želimo si, da bi bila to zgodba o uspehu. > Velenjsko jezero je veliko kot Blejsko, razprostira se na 142 ha površin in vsebuje 2 milijona kubičnih metrov vode, Škalsko je manjše, ima 17 ha površine. Deluje vsak zase Vsebinsko se s temi vprašanji ubada projektni svet za razvoj jezer v Šaleški dolini, ki ga vodi dr. Franc Žerdin, podžupan Mestne občine Velenje, ki o tem prostoru pripoveduje z veliko navdušenostjo, saj ni le poln naravnih lepot, ampak tudi kulturne dediščine. Že zdaj je marsikaj na tem območju, a vsak deluje zase, združeni oziroma povezani pa bi bili zagotovo uspešnejši. To dokazujejo prakse drugih turističnih središč. Trenutno prenoči v tukajšnjem okolju letno le 150 tisoč gostov (pa še v to številko so zajeti delavci, ki zadnja leta intenzivno delajo v Termoelektrarni Šoštanj), realno pa je, poudarja Žerdin, da bi to številko dvignili na vsaj 500 tisoč. Velike priložnosti vidi v organizaciji študent- ro bodo občani lahko posredovali svoja mnenja. Strateški svet se bo na seji sestal prihodnji mesec in ocenil pripravljeno gradivo, ogledali pa si bodo primere dobrih praks doma in na tujem, še posebej na avstrijskem Koroškem, kjer je jezerski turizem izjemno dobro razvit. Mestna občina bo pripravila osnovo in poiskala investitorje Naloga strateškega sveta bo priprava celovitega programa in tudi vseh pogojev za uresničitev zadanih ciljev. Tudi o tem so veliko govorili na konferenci, ki so se je udeležili še predstavniki direktorata za turizem ministrstva za gospodarstvo ter javne agencije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, inves- Jan Škoberne poslanec SD Andreja Katič postala ministrica za obrambo - Njeno mesto v državnem zboru zasedel Velenjčan Jan Škoberne Mira Zakošek Andreja Katič od prejšnje srede ni več poslanka, saj je postala del vlade. Njeno mesto v državnem zboru pa je pripadlo naslednjemu z največ glasovi stranke SD na zadnjih volitvah. To je Jan Škoberne, prav tako iz Velenja. Jan je v času državnozborskih volitev predstavil zanimiv program, za katerega pravi, da je še vedno aktualen. Vztraja pri delavski participaciji pri delitvi dobička in noveli zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja neznanega izvora. Zelo blizu so mu težave mladih. Zavzel se bo za več štipendiranja dijakov in študentov ter za drugo fazo jamstva za mlade, ki se je izkazala za dobro in ustvarila tudi ustrezno število delovnih mest. Ob tem Jan tudi obljublja, da bo dober »glasnik« tukajšnjih lokalnih skupnosti (mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki). Skušal bo pospešiti vse procese, ki jih te občine potrebujejo na nacionalni ravni. Pogosto se namreč dogaja, da država ne sledi želenemu razvoju na lokalni ravni s potrebno zakonodajo. Pa je klima takšna, da mu bo to tudi uspelo glede na to, da koalicija, v kateri je tudi SD, deluje že nekaj časa? »Računam predvsem na odlično delo ministrice za družino, socialne zadeve in enake možnosti, seveda pa tudi na povezave, ki sem jih tudi sam v prejšnjem mandatu ustvaril, ko sem delal v kabinetu ministra Pikala. Mislim, da je klima v tej vladni koaliciji po zelo močnih pretresih odlična. Prepričan sem tudi, da je vlada z imenovanjema Andreje Katič in Maje Makovec Brenčič dobila dve odlični ministrici in da je to tudi dobra osnova za uspešno uresničevanje zastavljenega programa,« pravi Jan Ško-berne in dodaja, da je to dobro tudi za uresničevanje tistih nalog, ki so si jih zastavile občine Šaleške doline. Pri tem računa na pomoč Andreje Ka-tič, Bojana Kontiča v državnem svetu in svetu občin, svoje pa bo zagotovo opravil tudi sam kot poslanec. In kdaj bo prišel po njegovem čas, ko bomo spet bolj zaupali politiki? Prepričan je, da kmalu. Z gospodarsko rastjo, ki smo jo že dosegli, rastla pa naj bi tudi v prihodnjem letu, naj bi se stabilizirale tudi banke in upajmo hitreje reševala tudi vsa ostala vprašanja. a Družinski dan Velenje - Podjetje Plastika Skaza to soboto, 23. maja, med 9. in 13. uro na Titovem trgu v Velenju organizira že drugi Družinski dan za vse, ki si želijo dan preživeti v njihovi družbi. Obljubljajo pester nabor iger in animacij, zabavo, sprostitev, smeh in slastne palačinke. Obiskovalci družinskega dneva se boste lahko ob kratkih predstavitvah še bolje spoznali s podjetjem Plastika Skaza in njegovimi zaposlenimi, iskalci zaposlitve pa boste imeli tudi možnost kratkega zaposlitvenega intervjuja. Jan Škoberne: »Delavcem je treba zagotoviti participacijo pri dobičku.« Vljudno vabljeni na dneve odprtih vrat Uprave Mestne občine Velenje, mj katerft bodo župan, podžupani, direktor uprave in vodje uradov predstaviti projekte. kijih vodimo, in odgovarjali na vprašanja občank in občanov. Dnevi odprtih vrat bodo potekali ob sobotah, in sicer £3+ maja, 13* junija, 12* septembra, 10, oktobra, 14. novembra in 5. decembra, med in 11. uro v sejni dvoranf Mestne občine Velenje (Titov trg 1 J. Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO »»WAS 21. maja 2015 Velnes v naravi Nova turistična destinacija v občini Luče -Ponudba, prilagojena debelini denarnice Tatjana Podgoršek Luče, 8. maja - Na pobočju mogočne Raduhe v zaselku Strmec nad Lučami stoji klena kmetija Pe-čovnikovih. Njena podjetna gospodarja - Jožica Škrubej in Tomaž Pečovnik - sta se odločila, da bosta tradiciji trdne kmetije, podjetniškemu pogumu, 15-letnim izkušnjam s specifičnim vzgojno-rekreacijskim programom sobivanja najmlajših z naravo dodala še »velnes v naravi«. Tako sta namreč poimenovala nov sodoben turistični objekt z 9 sobami oziroma 25 posteljami, kuhinjo, večnamenskim prostorom ter prostori za rekreacijo in sprostitev. Slednjega je veliko tudi v okolici domačije, obdani s 100-letnimi gozdovi, neokrnjeno naravo in bližino mnogih zanimivih naravnih, kulturnih in etnoloških zanimivosti. Stavijo na družine in športne ekipe Na otvoritveni slovesnosti je Tomaž Pečovnik, po poklicu športni pedagog, med drugim dejal, da je na ta trenutek težko čakal. Kajti odločitev za tako naložbo v teh časih ni mačji kašelj. Sam je vseskozi verjel v zgodbo, s svoji trmo in vztrajnostjo je o tem prepričal še ostale člane družine. Stavijo predvsem na dve skupini gostov: na družine in ekipe športnikov. Na vprašanje, kaj je posebnost njihove turistične kme- tije, nam je Pečovnik odgovoril: »Ponudba je prilagojena željam uporabnikov ter njihovi denarnici. V dveh objektih imamo 75 ležišč, od tega 25 visoke ter 50 nižje kategorije.« Kot je pojasnil, imajo v 15 let starem objektu prostore, ki so kategorizirani kot planinski dom. Kdor »gle- Tomaž Pečovnik in Jožica Škrubej ter njuni hčeri so se odločili za posebno pot sodobne turistične ponudbe. da« predvsem na ceno, bo uporabil te zmogljivosti, drugi bodo izbrali možnosti nove pridobitve, zgrajeno in opremljeno z naravnimi materiali. Zahtevam in potrebam gostov prilagajajo tudi kulinarično ponudbo, pripravljeno iz domačih dobrot. Vrednost naložbe presega 500 tisoč evrov. Tretjino denarja sta Jožica in Tomaž zagotovila s krediti, tretjino sta vanjo vložila lastnih sredstev v obliki materialov, tretji vir prihodkov naj bi bila evropska sredstva. Na prostoru stare kmečke hiše, ki ni bila primerna za obnovo, je zrasel nov sodoben turistični objekt, ki z okolico nudi možnosti od aktivnega prostega časa do lenobnega poležavanja. Delo še zdaleč ni končano Čeprav so sedaj na kmetiji bolje pripravljeni na čase po krizi, delo še zdaleč ni končano. Res si bodo najprej nekoliko oddahnili, a bodo kmalu znova zavihali rokave. Treba bo napolniti objekte. Za ta namen se že povezujejo z vrtci, šolami, športnimi klubi, društvi ... V mislih so tudi že pri urejanju svojega smučišča. Če jim bo zakonodaja naklonjena . »Pogoji so izjemno dobri. Na smučišče tri mesece ne posije sonce, kar nam zagotavlja 100 smučarskih dni. Vse imamo pripravljeno za umetno zasneževanje, vendar zaradi ekonomskih pogojev ostajajo naprave le v pripravljenosti,« je sklenil pogovor Tomaž Pečovnik. Ker dober glas seže v deveto vas Dobesedno na vasi uspešno deluje Yogi moto center - Prodaja motoristične opreme in servis motornih koles - Želijo odpreti še en center Bojana Špegel Vinska Gora, 30. aprila - Letos mineva 20 let, odkar se je v zaselku Prelska v domači garaži zagrizeni motorist Janko Gorogranc začel ukvarjati s prodajo motorjev. To je bil začetek družinskega podjetja, ki ga po očetovi tragični prometni nesreči vodi sin Matej. Ni mu bilo lahko, sploh, ker se je oče ponesrečil v času, ko so ob domači hiši začeli graditi sodoben trgovski center s servisom. A nit se ni prekinila; pred petimi leti so center dokončali in odprli, hkrati pa rahlo spremenili dejavnost. Matej je več kot zadovoljen, da ima podjetje vsako leto rast prodaje. Še več, s sodobnimi prijemi, predvsem s prodajo preko interneta, je mladi podjetnik optimističen, tudi ko se ozre v prihodnost. »Od otroštva se je naše življenje vrtelo okoli motorjev, ki so bili vedno doma. Sam sem bil navdušen nad njimi že kot otrok in sem rad pomagal očetu pri delu, tudi strast do vožnje z motorji sem delil z njim. Zadnja leta nimam več toliko časa zanjo, a strast ostaja,« pripoveduje Matej, ki se še dobro spominja, da so bili začetki podjetja dokaj skromni. »Kasneje smo prodaji motorjev dodali še servis, kar imamo še vedno, potem pa smo prodajo motorjev opustili, saj smo se specializirali za prodajo vsega, kar potrebujeta motorist in njegov motor. V naši trgovini motoristi dobijo vse, od hlač, jaken, škornjev, do očal in čelad ter vso dodatno opremo za motorje, kot so različni kovčki, pa rezervni deli,« razlaga Matej, ko se sprehajamo po sodobno opremljeni trgovini. Gre za opremo, ki so jo motoristi še pred nekaj leti kupovali v tujini, ker pri nas specializiranih trgovin zanjo ni bilo prav veliko. »V Sloveniji smo v tem res malo zamujali, tudi v času, ko smo se mi specializirali, tovrstnih trgovin le z opremo ni bilo veliko. Danes ni nikomur več treba v tujino, vse, kar si motoristi zaže- lijo in potrebujejo za varno vožnjo, na katero vsi vedno bolj stavijo, dobijo pri nas.« Najdeni na spletu, prodajajo v Vinski Gori Pred 5 leti so sklenili pogodbo z nemškim dobaviteljem Polo Motorrad, ki je še vedno njihov glavni dobavitelj. »Najprej nam niso postavili dobrih pogojev, zanje smo se dogovorili, ko so dobili zaupanje v nas. Danes imamo na 300 kva- marketinško orodje. »Zaradi ponudbe na spletu tudi v naši trgovini prodamo več. Marsikdo si motoristično jakno ogleda na spletu, a jo kupi šele, ko pride k nam in jo pomeri. To velja tudi za škornje in vse drugo. Sicer pa še vedno velja, da dober glas seže v deveto vas, motoristi pa ga hitro širijo, ker so kot velika družina,« pove Matej. Tudi zaposleni v Yogi moto centru- trenutno sp trije, pomagajo si tudi s študentskim delom -so pravkar vstopili v najbolj pester del leta; največ Matej Gorogranc: »Za nas je sezona, ko'sije sonce.« dratnih metrih prodajnega salona tudi zato tako veliko izbiro motoristične opreme. Zagotovo smo eden največjih moto centrov na Štajerskem, pa tudi v slovenskem merilu jih ni veliko.« Ko vprašamo, ali je za trgovino ovira, da so dobesedno na vasi, Matej pritrdi. A takoj doda: »Zato moramo zelo veliko truda vlagati v marketing, saj se pogosto zgodi, da tisti, ki pridejo k nam, prej niso niti vedeli za Vinsko Goro. Verjetno bi nas veliko lažje prepoznali, če bi imeli center v večjem slovenskem mestu. Ker to vemo, si želimo v bližnji prihodnosti odpreti še en center, a v katerem večjem mestu, še ne morem povedati.« Trenutno je svetovni splet njihovo najmočnejše dela imajo od prvega spomladanskega toplega dne do zadnjega toplega jesenskega dne, ko pač traja motoristična sezona. In za njih je sezona, kot pove Matej, ko sije sonce. »Sedaj bomo do jeseni delali 130-odstotno, čez hladne mesece pa 70-odstotno. Velika slabost tega posla je, da delo nikoli ni enakomerno razporejeno čez leto.« Največ strank imajo iz Koroške, savinjsko-šaleške regije in vse do Maribora. Odkar so aktivnejši na spletu in z marketingom, se k njim v Vinsko Goro pripeljejo tudi Primorci in Gorenjci. »Potencial je še velik, v prihodnjih letih ga res želimo izkoristiti.« GOSPODARSKE novice Nagrada Ani Lauri Rednak Ljubljana - Izvršna direktorica podjetja Skaza Group je dobitnica MBA nagrade za vodstveno odličnost v industriji mednarodne sekcije IAM-PRO. »Nagrada mi pomeni dodatno strokovno potrditev, da smo kot podjetje in kot ekipa na pravi poti. Iz Plastike Skaza razvijamo poslovni model Skaza group, s katerim želimo vzpostaviti močno, vplivno podjetje z ekipo strokovnjakov, ki imajo strast za posel in smisel za številke,« je dejala, izvršna direktorica podjetja Skaza Group ob prejemu nagrade. a Enih vlog več, drugih za polovico manj Šoštanj - Na mnogih kmetijskosvetovalnih službah po Sloveniji ugotavljajo, da so z uveljavitvijo nove kmetijske politike kmetje vložili manj vlog za izplačilo ukrepov. V Šaleški dolini pa ni povsem tako. Po podatkih tukajšnje kmetijsko svetovalne službe so kmetje lani oddali 593 zbirnih vlog, tokrat 5 vlog več. Teh bi bilo najbrž še več, če bi vsi izpolnjevali merila o ahtevanih kmetijskih površinah v uporabi, meni Lidija Diklič z velenjske izpostave. V programskem obdobju 2015-2020 znaša minimalna površina en hektar. So pa na velenjski izpostavi Kmetijskega zavoda Celje v Šoštanju zaznali za več kot 50 odstotkov manj zbirnih vlog za kmetijske okoljske podukre-pe. Lani je bilo vlog 171, letos pa za kmetijsko okoljska podnebna plačila in ekološko kmetovanje le 73. a tp Gostje iz Kragujevca obiskali Fori in Esotech Velenje, 15. maj - Skupini Fori in Esotech sta gostili predstavnike srbske občine Kragujevac ter njegove okolice. Obiska se je udeležil tudi novi župan občine Kragujevac Radomir Nikolic, sicer sin srbskega predsednika Tomislava Nikolica. Po obisku Skupine Fori so si ogledali nekatere najsodobnejše ekološke projekte. Tako so si v skupni organizaciji z družbo Esotech ogledali največje odlagališče odpadkov v Ljubljani, sodobno industrijsko čistilno napravo v Acroniju Jesenice ter pred kratkim zaključen projekt vodooskrbe v Šaleški dolini. Namen obiska je bil podroben ogled različnih projektov, ki bi jih kasneje Skupina Fori skupaj s Esotechom poskušala implementirali tudi v mestni občini Kragujevac. V zahvalo dobrega sodelovanja z Mestno občino Kragujevac je Skupina Fori podelila županu priznanje ter Fori cekin zaupanja. S svojim podjetjem Zastava Tapacirnica je Skupina Fori dobro prepoznavna v Srbiji, saj je v občini Kragujevac po številu zaposlenih (440) na 5. mestu. a PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU fsTAROZANOVO! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si ÉSTAROÏAMOVOÎ H Informacije: 813 949 BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE delovanje z ali brez električne energije (Diamond, Aquatec, Roto, Septodiffuseur, Rastlinska čistilna naprava, H2E...) VELIKA IZBIRA! ŽARI (na plin in oglje) KOTLIČKI LTŽ (10 ali 20 l) S STOJALOM TIGANJ NA DRVA Z VAMI IN ZA VAS! 21. maja 2015 uaWAS Zanimanje za šport in rekreacijo ne upada V ŠRZ Rdeča dvorana uspešno poslujejo - Sredstva, ki jih ustvarijo na trgu, namenjajo tudi obnovam - Letos več vlaganj v mestni stadion? Bojana Špegel Velenje, 11. maja - V Športno-rekreacijskem zavodu Rdeča dvorana so lansko poslovno leto končali uspešno. To merijo po dveh kriterijih; prvi je zasedenost v objektih, ki jih upravljajo, drugi pa finančni vidik poslovanja. Ko so potegnili črto pod oba, so ugotovili, da se k sreči kriza bistveno ne pozna pri njihovem delu. Tudi prvi meseci letošnjega leta so bili uspešni, kaj bo prinesel preostanek leta, pa lahko za zdaj le slutijo. Zagotovo bodo večje spremembe na mestnem stadionu, kjer bo očitno morala občina kot lastnik prispevati več za obratovanje in vzdrževanje, saj se Nogometni klub Rudar, ki je doslej v veliki meri te stroške sofinanciral, spopada z velikimi finančnimi težavami. O tem smo se pogovarjali z direktorjem ŠRZ Rdeča dvorana Marjanom Klepcem. »Naše objekte uporabljajo tako profesionalni športniki kot športni klubi in rekreativci. Upravljamo tri vitalne občinske objekte, to so Rdeča dvorana, zimski bazen in mestni stadion. Poleg tega skrbimo za dogajanje na kotalkališču, kjer je pozimi tudi drsališče, in zdaj tudi športni park Konovo,« razloži sogovornik. Dela je za 10 redno zaposlenih veliko, zato si pomagajo še z zunanjimi sodelavci. Lani so ustvarili dobrih 860 tisoč evrov prihodkov, od tega je MO Velenje zagotovila slabih 65 %, drugo pa javni zavod ustvari na trgu. Zasedenost ni slaba Rdečo dvorano je lani obiskalo več kot 200 tisoč obiskovalcev. »Večina se jih ponavlja, ker hodijo k nam na rekreacijo, ni pa malo tudi obiskovalcev naših prireditev. Obratovali smo 10 tisoč 55 ur, kar ni logično, ker leto nima toliko ur. A naša dvorana je urejena tako, da lahko v njej več vadbenih skupin vadi hkrati.« Obisk dvorane je bil v primerjavi z letom prej za 1 indeksno točko nižji. »Najbolj udarna po prireditveni plati sta meseca februar in marec, ko so maturantski plesi, pustno rajanje za otroke in koncert ob dnevu žena. Imamo še nekaj drugih tradicionalnih zabavnih prireditev, kot je koncert ansambla Spev, lani so obudili tudi koncert skupine Šank rock. Ker se sedaj bliža sezona, ko je zasedenost dvorane manjša, ker se rekreativci selijo na prosto, bodo poletje tudi letos izkoristili za obnove. Iz lastnih sredstev bodo financirali ureditev dodatnega zunanjega izhoda iz dvorane, kar je potrebno zaradi varnosti. Zamenjali pa naj bi tudi tla na teniškem igrišču in položili novo podlago. Obisk je bil dober tudi v zimskem bazenu, ki je po prenovi pred 8 leti doživel rahel bum. »Plavalni klub, ki odlično dela, je konstanta. Bazen smo uspeli bolje tržiti za plavalne tečaje, in to ne le za osnovnošolce iz doline, saj jih izvajamo tudi za šole iz Koroške in Zgornje Savinjske doline. Lani se je opismenjevanja plavanja pri nas udeležilo skoraj 8 tisoč otrok,« doda Klepec. Kriza pa se bolj pozna pri fitnesu in v wellness ponudbi, kjer so zabeležili padec za 5 indeksnih točk. Kaj bo z mestnim stadionom? Ko vprašamo, kaj se dogaja v zadnjem času na mestnem stadionu, izvemo, da ga je zavod v dogovoru z lastnikom upravljal že doslej, z največjim uporabnikom NK Rudar pa so imeli skupno pogodbo. Z njo se je klub zavezal, da je opravil in financiral večji del vzdrževalnih del, občina in ŠRZ Rdeča dvorana pa sta sofinancirala stroške elektrike in komunale. »Ze kar nekaj časa potekajo dogovori, kako bo v prihodnje. Vse gre v smer, da bo večji del aktivnosti obratovanja in vzdrževanja v prihodnje šel preko našega zavoda. Temu se bomo morali prilagoditi tako organizacijsko kot finančno, verjetno pa bo moral sredstva zagotoviti lastnik, MO Velenje. Računamo pa, da bomo skušali stadion tudi bolje tržiti, saj k nam radi prihajajo športni klubi - tudi iz tujine - na priprave. To velja tudi za slovenske reprezentance,« izvemo. Težava je, ker so objekti na stadionu, sploh garderobe, precej dotrajani, potrebni obnove. Nekaj novosti pa tam letos vendarle bo. Dokupili bodo opremo za atletska tekmovanja in treninge, za kar bodo namenili 25 tisoč evrov, kar naj bi se zgodilo še pred velikim atletskim mitingom. Računajo, da bodo letos zamenjali tudi umetno travo na pomožnem nogometnem igrišču. »Igrišče je bilo med prvimi v državi pokrito z umetno travo, ki je sedaj že v zelo slabem stanju. Za oba projekta smo dobili tudi sredstva Fundacije za financiranje športnih organizacij, a za umetno travo trenutno še nimamo dovolj denarja.« Za zdaj je predračunska vrednost 220 tisoč evrov, fundacija bo prispevala 22 %, ostalo naj bi zagotovila MO Velenje. Prava cena projekta bo znana šele, ko bodo na javnem razpisu izbrali izvajalca del. t Direktor ŠRZ Rdeča dvorana Marjan Klepec: »Od obnove Rdeče dvorane mineva 12, od obnove bazena pa 8 let. Zato so manjše obnove že nujne.« Naš čas, 21. 5. 2015, barve: CM K, stran 5 GOSPODARSTVO 5 Gorenje z manj prihodki in izgubo Poslovanje sta v prvih treh mesecih letošnjega leta zaznamovali Rusija in Ukrajina - Sprejeli ukrepe za stabilizacijo razmer Mira Zakošek Velenje, 15. maja - Gorenje je stopilo v letošnje leto negotovo zaradi razmer na ruskem in ukrajinskem trgu. Tudi poslovni načrt so izdelali v več variantah, a žal se uresničuje tisti manj ugoden. Makroekonomske razmere so se v obeh državah močno poslabšale in vplivale tudi na prodajo Gorenjevih gospodinjskih aparatov. V prvem četrtletju je Gorenje prodalo za 266,4 milijona evrov izdelkov, kar je za 8,4 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani, vendar skladno z načrti za prvo četrtletje letošnjega leta. Višje prihodke kot v prvem četrtletju lani so dosegli na Nizozemskem in v Avstraliji, predvsem s prodajo aparatov visokega cenovnega razreda. Prodajo so povečali tudi v nekaterih vzhodnoevropskih državah, med drugim na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Poljskem, v Bolgariji, Romuniji, BiH in Sloveniji. Zaostrene razmere Razmere na ruskem in ukrajinskem trgu so se še zaostrile in nekateri trgovci že potrjena naročila zaradi zadržanosti potrošnikov prestavljajo na kasnejša obdobja. Gorenje pa se srečuje tudi z veliko konkurenco lokalnih proizvajalcev bele tehnike. Vodstvo Gorenja zagotavlja, da kljub vsemu Gorenje na teh trgih ohranja dober tržni položaj, njihove blagovne znamke pa so zelo cenjene. Izvajajo tudi dodatne promocijske aktivnosti in prilagaja- Predsednik uprave Franjo Bobinac: »Pomembne učinke v prihodnjem obdobju pričakujemo tudi od cenovnega repozicioniranja v Evropi.« jo prodajne cene rublju, ki se je znova okrepil. Veliko si obetajo tudi od nove generacije kuhalnih aparatov. Povečuje se delež dražjih aparatov Dobičkonosnost dosega Gorenje na vzhodnih trgih z opustitvijo trženja nizkocenovnih aparatov, ki niso prinašali dovolj dodane vrednosti, nadomeščajo pa jih z bolj inovativnimi in tudi dražjimi aparati. Ti predstavljajo v strukturi prodaje Gorenja že 8,2 odstotka, kar je slab odstotek več kot v enakem obdobju lani. Izguba v višini 2,1 milijona evrov Na letošnje poslovanje Gorenja pa poleg ruskih in ukrajinskih težav vpliva tudi krepitev dolarja. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 16,2 milijona evrov in je bil za 22 odstotkov nižji kot v primerljivem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja (EBIT) so dosegli v višini 4,9 milijona. Prvo četrtletje so sklenili z 2,1 milijona evrov izgube. Številni ukrepi za izboljšanje poslovanja Vodstvo Gorenja je zaradi nastalih razmer sprejelo številne ukrepe. Znižali so stroške storitev, predvsem logistike, optimirali so evrske cene nakupa surovin in materialov, stroškov dela pa niso uspeli prilagoditi manjši prodaji. Se je pa število zaposlenih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšalo za 209 delavcev. Ukrepi za prilagoditev stroškov dela v Sloveniji so stekli v maju, ko je bilo 136 zaposlenih napotenih na začasno čakanje na delo doma; tako delavci ohranjajo zaposlitve, Skupina pa bo vsaj delno prilagodila stroške dela dejanskemu obsegu proizvodnje v Sloveniji. Optimizirajo tudi materialne stroške v proizvodnji in vse vrste zalog, povečujejo produktivnost, zmanjšujejo kompleksnost gotovih izdelkov ... Ob tem pa razvoja ne krnijo, namenjajo mu 3 odstotke prihodkov, kar je 0,6 odstotka več kot lani v tem obdobju. ■ To je prava pot Višinska dela in turizem z roko v roki - Gozdna šola v Lokah pri Mozirju v prihodnosti tudi glamping - Letos dve večji prireditvi Tatjana Podgoršek Gozdna šola ob koncu Lok pri Mozirju ima končno novega najemnika. Na razpisu Športne unije Slovenije (lastnice šole) je bilo izbrano šoštanjsko podjetje Višinski - dela na višini Toma Drolca, alpinista in gorskega reševalca. V preteklosti priljubljeno zbirališče mladih tabornikov in športnikov vseh vrst iz cele države je v zadnjih osmih letih kazalo klavrno podobo, saj njena lastnica v obnovo objektov in infrastrukture ni nič vlagala. Zaradi oddaljenosti od naselja je bila gozdna šola tudi tarča vandalov in drugih negativnih pojavov. Občini Mozirje kljub prizadevanjem po ureditvi približno 2,5 hektarja velike površine ni uspelo prepričati športne unije o njeni oddaji v najem vse do pred dobrim mesecem. Kamp in glamping Tomo Drolc nam je povedal, da po zaslugi članov društva Pustolovci iz Velenja območje ni več tako neurejeno, kot je bilo še do pred nekaj časa. »Nekaj se je že naredilo, pred nami pa je uresničitev zadanih ciljev. Prednostna je ureditev kampa, v katerem si bodo lahko turisti postavili svoje šotore ali pa prenočili v že postavljenih in opremljenih. Na voljo jim bo poleg tega tudi hrana, za katero se nameravamo dogovoriti z lokalnimi pridelovalci. V načrtu pa imamo še novost v slovenskem turizmu - glamping.« Pet oziroma šest lesenih hišk nameravajo postaviti, njihova tiha želja pa je, da bi s še kakšno dodatno ponudbo poskrbeli za nekaj dogajanja v gozdni šoli tudi pozimi. Gozdni šoli želijo »vdahniti« življenje že to poletje. Zato se povezu- Tomo Drolc: »Gozdna šola s svojo ponudbo ne bo konkurenca obstoječim ponudnikom kampiranja, ampak dopolnitev in popestritev.« jejo z različnimi ciljnimi skupinami. Septembra in oktobra naj bi se tu zgodila dva večja športno zabavna dogodka Športne unije Slovenije -Eko avantura in Veter v laseh. Smrekovec kot Šmarna gora Najem gozdne šole pa ni Drolčev prvi korak v turizmu. Je namreč tudi oskrbnik planinske koče na Smre- kovcu. Ta je sicer dobro obiskana, pravi, a namerava s ponudbo poskrbeti za to, da bi jo obiskalo še več ljubiteljev narave in gora iz Koroške, Šaleške in Savinjske doline. Zanje naj bi postala to, kar je za Ljubljančane Šmarna gora. Osnovna dejavnost -delo na višini Sicer pa je osnovna dejavnost podjetja Višinski delo na višini. Pred začetkom izgradnje šestega bloka Teša so zaposleni opravljala dela povsod po Sloveniji, zadnja tri leta predvsem v Šoštanju. Posel sedaj tu zaključujejo. Od 10 do 12 pogodbenih delavcev so v podjetju ostali štirje, ki bodo občasno še opravljali dela na višini, glavnino aktivnosti pa bodo usmerili v ureditev kampa v gozdni šoli. Na vprašanje, kaj imajo skupnega višinska dela in turizem, je Tomo Drolc odgovoril: »Naravo in številne priložnosti, ki jih ta ponuja. To je prava pot. Krave, račke, vode, hribi, pokrajina . za nas niso zanimivi, ker smo tega vajeni vsak dan. Za ljudi, turiste, ki živijo v večjih mestih, pa so. Takih zgodb bi rad unovčil čim več.« nikoli samiJ^Q^ g M Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP «»WAS 21. maja 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 13. maja Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudil turkmenistanski predsednik. Domači poslanci so medtem potrdili Majo Makovec Brenčič za ministrico za izobraževanje, znanost in šport ter Andrejo Katič za ministrico za obrambo. Izvedeli smo, da koalicijski vrh ni uskladil strategije upravljanja državnih naložb in klasifikacije družb ter da se je najbolj zapletalo z Zavarovalnico Triglav. Zunanji ministri zveze Nato so podprli ozemeljsko celovitost Ukrajine, se zavzeli za čimprejšnjo in polno izpolnitev dogovorov iz Minska in Rusiji izrekli nov opomin. V Severni Koreji so usmrtili obrambnega ministra, kar je le še ena od čistk Kim Džong Una za utrjevanje oblasti. Petek, 15. maja Potekalo je več slovesnosti: najbolj opaženi sta bili slovesnost ob dnevu vojske ter slovesnost ob obletnici začetka organiziranja Manevrske strukture narodne zaščite. S Primorske univerze so sporočili, da so diplome 670 študentov, ki so bili nezakonito vpisani na fakulteto za management, veljavne. Vsi se niso strinjali z njimi. Mediji so nas obvestili, da je vse bolj verjetno, da zaradi krčenja javnih sredstev za šolstvo jeseni najverjetneje v prvem razredu devetletke ne bo zaživel pouk tujega jezika v okviru rednega pouka. V ZDA je porota napadalca na bostonski maraton Džohaija Car-najeva obsodila na smrt. V Severni Koreji so usmrtili obrambnega ministra. V letalskem napadu na severu Iraka naj bi bil ubit drugi mož skrajne sunitske skupine Islamska država. Četrtek, 14. maja Predsednik Borut Pahor in ljubljanski nadškof Stanislav Zore sta ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne položila venec k lipi sprave na ljubljanskih Žalah. Porota ga je obsodila na smrt. Izraelski parlament je potrdil vlado, ki jo bo še naprej vodil dozdaj-šnji premier Netanjahu. Na zahodnem delu iraškega mesta Ramadi so borci IS zajeli vladno poslopje in ugrabili najmanj 50 ljudi. V vodah jugovzhodne Azije so se odvijale prave drame z begunci. Teh je bilo vedno več; Tajska, Malezija, Indonezija pa so jih zavračale in pošiljale druga k drugi. Sobota, 16. maja Še enkrat je bil dan proslav in praznovanj. Na Brezjah so se spominja- Predsednik in nadškof sta položila venec. Koalicija se je le uskladila glede upravljanja državnega premoženja in sporočila, da bo Zavarovalnica Triglav strateško podjetje le začasno. Dušan Semolič je vložil sindikalni predlog sprememb zakona o minimalni plači, ki predvideva izplačilo dodatkov za nočno in praznično delo. Malezija je zavrnila dve ladji z več kot 800 begunci iz Bangladeša in Mjanmara, saj si po besedah oblasti ne morejo več privoščiti prijaznosti do ljudi, ki vdirajo v državo. V predmestju filipinske prestolnice Manila je zagorelo v tovarni natikačev; pri tem je umrlo vsaj 72 ljudi. Borci IS so se prebili do mesta Palmira, ki skriva mnoge arheološke bisere - lotili so se ga z rušenjem. Žabja perspektiva V Makedoniji so bili protestniki znova na ulicah. Na Pliberškem polju na avstrijskem Koroškem se je začela spominska slovesnost ob 70. obletnici poboja hrvaških ustašev. Zbralo se je 25 tisoč ljudi. Potem ko je Vatikan napovedal prvi uradni sporazum s samostojno Palestino, je papež Frančišek sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Egiptovsko sodišče je odstavljenemu predsedniku Mohamedu Mursi-ju in še več kot 100 drugim obsojenim dosodilo smrtno kazen. V Neaplju na jugu Italije je neki moški z balkona svojega stanovanja streljal na mimoidoče in policiste. Ubil je štiri ljudi in jih šest ranil. settisoče podpornikov vladajoče stranke. V Jemnu se je iztekla petdnevna humanitarna prekinitev ognja, koalicija pod vodstvom Savdske Arabije pa je že nadaljevala napade na položaje uporniških hutijevcev. Torek, 19. maja Izvedeli smo, da je policija aretirala Ivana Radana, nekdanjega zdravnika na Nevrološki kliniki UKC Nedelja, 17. maja Obdajale so nas predvsem negativne novice. Begunci iz Mjanma-ra in Bangladeša, ki so jih na Indijskem oceanu rešile indonezijske ribiške ladje, so pripovedovali, da je okoli sto ljudi v čolnih umrlo med pretepom za hrano in vodo. Zdravnik naj bi skrajšal življenje več bolnikom. Pribežnikov nobena država ne želi sprejeti. Na obsodbo odstavljenega egiptovskega predsednika se je svet odzval kritično. li 70. obletnice konca druge svetovne vojne - Stanislav Zore je poudaril, da je mir najbolj ogrožen takrat, ko dobijo ideologije prednost pred človekom. Na Poljani pa so pripravili proslavo ob 70. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne. Govoril je Janez Stanovnik. Na severu Srbije je oče, ki se ni strinjal s sinovo poroko, z lovsko puško ubil 25-letno snaho in njene starše ter svojo ženo in njene starše. Pred makedonsko vlado v Skopju se je zbralo okoli 100 tisoč protivla-dnih protestnikov, ki so zahtevali odstop premieija Gruevskega. Po svetu pa so se vrstili negativni odzivi na obsodbo nekdanjega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija. Ponedeljek, 18. maja Premier je s svojo vladno ekipo v parlamentu odgovarjal na vprašanja poslancev. Janezu Janši je pojasnil, da o legitimnosti te vlade ne dvomi. Potem ko je nekaj 100 protestni-kov vztrajalo pred makedonsko vladno palačo in si ob postavljenih šotorih prizadevalo za odstop premierja Nikole Gruevskega, se je v središču Skopja zbralo na de- Ljubljana. Podatki novinarjev so razkrivali, da so zdravnika ovadili za več kot 20 kaznivih dejanj, od tega za sedem ubojev. Na majski seji državnega zbora je NSi predlagal zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, vlada pa je odvrnila, da bi področje dodatno uredila s spremembo obstoječega zakona. Finančni minister Grčije, ki drvi proti bankrotu, je podal nov predlog za rešitev težav: evropski reševalni sklad naj odkupi obveznice, ki bi zapadle. Kljub očitni drznosti je zatrdil, da je dogovor z upniki »zelo blizu« in da Grčija ostaja v evro-območju. Afganistansko sodišče je na leto dni zapora obsodilo 11 policistov, ker marca letos v Kabulu niso preprečili javnega linča ženske, ki so jo lažno obtožili zažiga Korana. Na vzhodu Ukrajine je silovit napad na mesto Doneck zahteval civilno smrtno žrtev. Nikoli več! Jure Trampuš Ko sem odraščal, smo bili še vsi »zbrani pod zastavo in verjeli v boljše, srečne dni«. Hodili smo k pionirjem, varovali kurirčkovo torbico in prehodili pot junaške XIV divizije. Ter peli pesmi, veliko pesmi, posnel sem tam nekje sredi osemdesetih z enim izmed zborov partizanske napeve, še danes jih znam na pamet tudi tiste malo manj znane, recimo o brigadah s hribov, ki so se vsule kakor plaz. In seveda, pri likovnem pouku smo oblikovali ugašajočo štafeto, požiral pa sem knjige Karla Grabeljška. Bral sem celo zbrana dela. Ko sem odraščal, je blišč rdeče zvezde ugašal. Velika herojstva, partizanske epopeje so še svetile iz nedeljskih televizijah oddaj, namenjenih vojakom, ali pa sem jim prisluhnil v radijski oddaji Še pomnite tovariši, ki je bila na sporedu neposredno po radijski pravljici. A tega je bilo vedno manj, partizanska, partijska ikonografija, miti in legende o junaštvih so postajali vedno bolj smešni. Najprej so bili smešni stari borci, ki so nam, porajajočim se pubertetnikom pripovedovali vojne zgodbe, potem so bili smešni partijski sekretarji, ki so se delali, da verjamejo to, kar govorijo, vkup z njimi pa vsi delegati in cela država. Nato je prišla Mladina in prvi zapisi o povojih pobojih. Grozno, Črne bukve, Smiljaničev strip Hardfuckersi, trdo nasilje, pornografija, Peckinpahova Divja horda, partizani kar naenkrat niso bili več superjunaki, pač pa so postali navadni ljudje, tako dobri kot slabi, močni in šibki. Nato sem prebral partizanski vestern Ukana, vključno z deli o zunajsodnih pobojih, pa Črno orhidejo, Strah in pogum, konec je bilo s poetiko »partizanke breze«. Veliko stvari mi je postalo jasnih. Tako tistih iz kočevskih brezen kot onih iz Rupnikovega bataljona. Vojna je grda stvar, v vojni ni dobrih in slabih, vojna je boj za preživetje. Po štiriletnem klanju nihče več ni nedolžen. In ko danes, takole z distance vedno znova in znova poslušam in prebiram razkritja teh ali onih o tem, kaj so počeli drug drugemu, se mi zdi, da sem vse to nekje že videl, enkrat, dvakrat, stokrat. Prebiral sem o Črni roki, Kočevskih procesih, o tem, kakšne kolone so se vile skozi Šaleško dolino, prebiral sem o antisemitizmu, pa o partizanskih vojvodih, tudi o skritih grobovih pod Kožljem, klanju v Mislinjski dolini, pa o bojih v Borovljah, kjer je že po podpisu kapitulacije ob nonšalantni asistenci britanskih vojakov padlo skoraj 200partizanov. Strašno. Zgodovina je kompleksna stvar, enostavnih resnic ni. Ja, med vojno je bil osvobodilni boj, a bila je tudi revolucija. Res je, ena stran se je uprla komunističnemu nasilju, a je hkrati svojo zvestobo prisegla Hitlerju, človeku, ki je želel, ko bi prišel na vrsto, uničiti slovenski narod. Kajti druga svetovna vojna ni bila klasična imperialna vojna, tudi to je bila, a hkrati je bila boj demokratičnega sveta, vključno s Sovjetsko zvezo, proti nacistični ideologiji. Ni se za sprenevedati, če bi Nemčija pred 70 leti zmagala, bi bila Evropa danes drugačna, marsikoga izmed nas tukaj ne bi bilo. Pri vseh političnih preigravanjih, sramovanju nad partizani, poskusi revizije zgodovine z jasno politično željo po rehabilitaciji kolaboracije se pozablja ravno to. Kljub vsem napakam in velikanskim zdrsom so bili partizani na strani zmagovitih sil, domobranci pa so sodelovali s totalitarno državo, ki si je izmislila holokavst. Sprava ne pomeni odpuščanja, sprava pomeni priznanje lastnih zločinov in pieteto do vseh mrtvih. Zato je treba govoriti o holokavstu, Tre-bliniki, masakru v Babinem Jaru, vedno znova je potrebno omeniti Munchenski sporazum, Katinski gozd, Nagasaki, Hirošimo, požgani Dresden, mučilnico na Svetem Urhu, Kočevski rog, Staripisker, prisego za Bežigradom, Barbarin rov, Frankolovo, nikoli se ne bi smelo pozabiti dežele seljakov, kjer je istega dne umrla cela četa dijakov. Pustite zgodovino, hočemo bodočnost, kričijo tisti, ki ne želijo razumeti. Jaz pa pravim, več zgodovine, več dejstev, več spoznanja, več spoštovanja. Če tega ne bo, se bo zgodovina ponovila. Ko smo se v osnovnošolskih klopeh učili o Jasenovcu, ustaših, bradatih četnikih, moriji, so nam šli lasje pokonci. Nikoli več, smo kričali, pa ni minilo niti deset let, ko se je zgodila Srebrenica. Zato ne pozabimo, kričimo še močneje. Nikoli, nikoli več! Občani se počutijo varnejše Luče - Prah okrog projekta protipoplavne zaščite Luč ne pojenja. Poleg krajanov, ki mu nasprotujejo, so se pred nedavnim oglasili še ribiči, natančneje nemški ribič, ki je o neprimernih rešitvah, izvedenih na terenu, pisal med drugim tudi pristojnemu ministrstvu. Lučki župan Ciril Rosc nam je povedal, da sta prva in druga faza projekta, ki ga vodi država, končani. Velika večina Lučanov (več kot 92 odstotkov), ki so pred dobrim letom na referendumu podprli čimprejšnjo izvedbo obvoznice in protipoplavne zaščite, se danes počutijo bolj varne pred poplavami. Znova pa je ob tem poudaril, da bodo Luče dokončno varne pred naraslimi rekami, ko bo zgrajena tudi obvoznica na nasipu, ki bo kraj zaščitil pred Savinjo na severnem delu Luč. Prav tu je v zgodovini omenjena reka največkrat poplavljala. Izgradnja obvoznice je sicer v državnih razvojnih načrtih zapisana. V veljavnem državnem proračunu je predviden začetek izgradnje leta 2017, zaključek dve leti kasneje. V lokalni skupnosti ne verjamejo povsem, da bi se to res zgodilo, saj ima projekt že dolgo dolgo sivo brado. a tp ■ Naš čas, 21. 5. 2015, barve: CM K, stran 7 21. maja 2015 »»WAS DRUŽBA 7 Po novem le dve javni dražbi Na Okrajnem sodišču v Velenju med izvršilnimi zadevami največ izvršb na plače in transakcijske račune, sledijo izvršbe na premičnine, nepremičnine in vrednostne papirje - Za 319,56 evra neplačanih računov ob stanovanje? Milena Krstič - Planine Velenje - Na Okrajnem sodišču Velenje so lani prejeli v delo 15.632 zadev, rešili so jih 17.327. »To kaže, da smo v celoti obvladali pripad, obenem pa intenzivno reševali tudi starejše zadeve,« pravi predsednica Okrajnega sodišča Velenje Vlasta Lajlar. »Na prvi dan lanskega leta smo imeli nerešenih 3.926 zadev, na zadnji dan 2.075.« Med izvršilnimi zadevami je bilo največ izvršb na plače in transakcijske račune. Konec marca lani pa so imeli v delu tudi 803 nepremičninske izvršbe, konec marca letos 652, kar kaže na to, da so pri teh zadevah delali res zelo intenzivno. Julija lani je začela veljati novela zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). »Sprememba je prinesla novosti predvsem na področje nepremičninske izvršbe. Po novem ni več neomejenega odloga izvršbe, pač pa Vlasta Lajlar: »Dražbe so javne, nanje lahko pride vsak, draži pa lahko le tisti, kije vplačal varščino.« je ta omejen na eno leto. Prav tako sta sedaj le dve javni dražbi za prodajo nepremičnin in na prvi javni dražbi je izklicna cena 70 odstotkov ocenjene vrednosti nepremičnine, na drugi javni dražbi, ki mora biti pri upniku predlagana v roku šestih mesecev po prvi dražbi, sicer se postopek ustavi, pa je izklicna cena najmanj 50 odstotkov ocenjene vrednosti nepremičnine,« pove Lajlaijeva. Sodišče nato izda sklep o domiku, zoper katerega po novem ni pritožbe, nato pa še sklep o izročitvi, s katerim novega lastnika vpiše v zemljiško knjigo in izbriše vsa bremena, ki so bila prej pri prodani nepremičnini vpisana v Zemljiški knjigi. Dražbe so javne. To pomeni, da lahko pride na narok vsak, ki ga to zanima. Marsikoga pa zanima, ka- Za varnost je dobro poskrbljeno Varnost je v domeni varnostne službe. Varnostnica z ročnim detektorjem opravi pregled oseb, osebne prtljage, ki jo stranke prinesejo s seboj na sodišča, in ugotavlja njihovo identiteto. Stranke vstopajo skozi detektorska vrata. Osem sodnic in sodnikov Po odhodu dveh sodnic, ena se je upokojila, ena je bila premeščena na prekrškovni oddelek, na Okrajnem sodišču Velenje trenutno dela 8 sodnic in sodnikov. Poleg njih pa še 6 višjih pravosodnih svetovalcev - strokovnih sodelavcev - in 29 drugega sodnega osebja. ko dražba poteka. »Na njej lahko aktivno sodelujejo samo tisti, ki tri delovne dni pred dražbo vplačajo 10 odstotkov izklicne vrednosti nepremičnine, torej varščino. Vsak ponudnik nato - na poziv sodnika, ko ta razglasi začetek javne dražbe, lahko ponudi višjo kupnino. Dražba se konča, ko je ponujena najvišja cena. Tistemu, ki ponudi najvišjo ceno, nato sodišče nepremičnino doma-kne s sklepom, kar že predstavlja začetek pridobitve lastninske pravice.« Vsak sodnik pred začetkom javne dražbe natančno razloži potek, da je na njej čim manj nejasnosti. Vse podrobnosti okoli dražbe si lah- ko zainteresirani preberejo tudi na spletni strani sodišča, na kateri so objavljene vse odredbe o prodaji. Pa smo pogledali na spletno stran sodišča. V eno od odredb o prodaji nepremičnine. Za primer. Na žalost resničen. V njem sodišče za Komunalno podjetje Velenje in PUP Saubermacher kot upnika proti dolžniku, ki jima dolguje - pazite: 132,51 ne, plačo ali premičnine in šele, če to ni uspešno, predlagajo izvršbo na nepremičnine in tako praktično prodaja nepremičnine nikoli ni na prvem mestu. Sodniki sami v okviru svojih možnosti opozarjajo dolžnike, naj terjatev vendarle poskušajo izvensodno poravnati, da se izvršba ne bo nadaljevala na nepremičnine. Kot že rečeno, je od lani v veljavi > Na Okrajnem sodišču Velenje so lani opravili 226 javnih dražb, v prvih štirih mesecih letos pa 29. in 187,05 evrov - odreja prvo javno dražbo. Predmet prodaje je nepremičnina, katere prodajna cena je 92.000 evrov. Na prvi javni dražbi ne sme biti prodana za manj kot 64.400 evrov, dražitelj pa mora tri delovne dni pred narokom plačati varščino v višini 9.200 evrov. Predsednica pa pri tem pojasni, da upniki običajno najprej predlagajo izvršbo na transakcijske raču- novela zakona o izvršbi, vendar pa na Okrajnem sodišču Velenje kakšne posebne razlike pri prodaji po spremenjenem zakonu še niso zaznali. »Po prejšnjem zakonu je bila izklicna cena 100 odstotkov, vendar se po taki ceni praktično ni prodala nobena nepremičnina. V nadaljevanju postopka pa se tako po novem kot po starem prodajajo cele hiše in stanovanja.« ■ Velenje nima težav z Romi Slovenski Romi na posvetu v Velenju o slabih in dobrih praksah v lokalnih skupnostih - Velenje primer dobre prakse v državnem merilu Bojana Špegel Velenje, 18. maja - V ponedeljek dopoldne je Romska skupnost Slovenije v sodelovanju z velenjskim romskim društvom Romano Vozo v Mladinskem centru Velenje pripravila posvet o vlogi in pomenu romskih organizacij pri reševanju romske problematike. Te ni malo, a ni povsod enaka. Velenje so izbrali zato, ker je v slovenskem merilu primer dobre prakse reševanja romske problematike, pa tudi sožitja z avtohtonim prebivalstvom. Kot nam je povedal predsednik Romske zveze Slovenije Jožek Horvat Muc, je Velenje tudi eno od mest, kjer v občinskem svetu nimajo romskega svetnika. Na posvet so tokrat povabili predvsem predstavnike podobnih slovenskih mest, ki imajo ustanovljene komisije za romska vprašanja. Preseneča pa, da Romi sami ugotavljajo, da je v njih romsko problematiko rešujejo uspešneje kot v občinah, kjer imajo občinske svetnike. »Kjer je skupnost, je tudi zmaga« Romske organizacije so se v Sloveniji začele organizirati leta 1990. V zadnjih letih se je število romskih združenj, zvez in društev močno povečalo. Vendar Romi sedaj ugotavljajo, da je bil romski aktivi- zem v preteklosti bolj učinkovit, samostojen in predvsem namenjen romski skupnosti. V sedanjem času pa je vse bolj politično in strateško odvisen ter pod vplivom nekaterih državnih in neromskih institucij. Posveta seje udeležil tudi mag. Stane Baluh, direktor Urada za na- Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc, predsednik velenjske skupnosti Slobodan Nezirovič in direktor Urada za narodnosti mag. Stanko Baluh na posvetu v Velenju. ske skupnosti, problem pa je v sodelovanju njihovih organizacij, saj prihaja pri njihovih društvih in zvezah do prepletanj. Lahko rečemo, da drug drugemu skačejo v delo, zato se medsebojno ne ujamejo v celoti.« Ob tem je poudaril, da predvsem novejše romske organizacije skušajo izumljati toplo vodo, ki pa je ni. Pohvalil je Velenje, ker je mesto romsko skupnost dobro sprejelo, pa tudi člane skupnosti, ki sodelujejo tudi z Mladinskim svetom in Mladinskim centrom. V Prekmurju nimajo veliko težav z Romi, te so ponekod v Zasavju, beli Krajini in drugje po Dolenjski. »Nekatere občine odklanjajo vsako sodelovanje z Romi. Kjer ni sodelovanja in sožitja, nastanejo težave. Romi so ranljiva skupnost, zato je, če pride do tega, tudi več dela, da zadeve umirimo.« Povedal nam je še, da žal nekateri romski aktivisti, predvsem posamezniki, niso sposobni sodelovanja. »Kjer je skupnost, je tudi zmaga. Manjšinske skupnosti bi se morale tega bolj zavedati. Posamezniki, ki ne morejo sodelovati v slovenskem prostoru, državo 'grdijo' tudi v mednarodnem, zato Slovenija dobiva tudi opozorila mednarodne javnosti.« Jožek Horvat Muc se je s tem strinjal in ob tem, da marsikje v Sloveniji Romi v svojih naseljih še nimajo pi- tne vode in elektrike, kar so osnovne življenjske dobrine, opozoril, da je v razvitih državah Evrope marsikje še slabše kot pri nas. Tudi zato so se tokrat pogovarjali predvsem o prihodnosti skupnosti. Pohvalil pa je Velenje. »Ko smo tukaj ustanavljali društvo, smo kmalu ugotovili, kako hitro je reagirala občina. Takrat so Romi živeli na gradu Turn, občina pa se je intenzivno lotila stanovanjske problematike in jo tudi uredila. To je dokaz, kako močno lahko lokalna skupnost vpliva na romsko tematiko.« Da je Velenje lahko drugim občinam zgled, je potrdil tudi njihov predsednik Slobodan Nezirovič, ki je tudi član predsedstva Zveze romov Slovenije. »V Velenju ni diskriminacije, imamo urejeno stanovanjsko problematiko, dobro sodelujemo tudi z drugimi narodnostnimi skupnostmi. Sploh na kulturnem področju. Zato našo izkušnjo delimo z drugimi, saj bi lahko postala model tam, kjer še imajo težave. Nezirovič meni, da velikost romske skupnosti ni razlog za negativno klimo. Čeprav jih je v dolini malo, so prepričani, da bi lahko prihajalo tudi do težav, če se sami ne bi trudili, da se zlijejo s skupnostjo. Še vedno pa si želijo, da bi imeli predstavnika v velenjskem mestnem svetu. A zakon jim tega še ne omogoča, saj je to možno le tam, kjer so Romi avtohtoni prebivalci. Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru v sklopu projekta »Internacionalizacija - steber razvoja Univerze v Mariboru« organizira nabor delavnic s skupnim naslovom »ENERGIJA IN ODGOVORNOST« Mokrice Dental Center Obveščamo paciente iz Velenja da je Ana Franjkovic, dr. dent. med. odprla zobozdravstveno ordinacijo v bližini Čateških toplic in gradu Mokrice • vrhunska kakovost • strokovnost in prijaznost • delovni čas po dogovoru, brez čakanja • ugodne cene, brezplačen prvi pregled • najsodobnejša tehnologija in RTG slikanje zob Vabljeni! Drugi sklop delavnic pod naslovom » Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije bo potekal v Velenju, 26. maja 2015, ob 8:30, v prostorih MIC-a, na Fakulteti za energetiko, Koroška cesta 62a, Velenje (predavalnica M3-105). Prijava na delavnico je mogoča na spletni strani www.fe.um.si, na elektronskem naslovu fe@um.si ali na telefonski številki 07 620 22 10. « a mp*** SIM um nlihUTUilVi J* Ut)MAtfV4Hjr UMNOST M i PORI Zasebna zobozdravstvena ordinacija Ana Franjkovic, dr. dent. med. Jesenice 8a, Jesenice na Dolenjskem T: 031 366 188 E: info@mokrice-dental-center.si www.mokrice-dental-center.si Naš čas, 28. 5. 2015, barve: CM K, stran 8 8 KULTURA 21. maja 2015 Dvakrat na stežaj odprli vrata Na dan muzejev spomnili tudi na izobraževalni pomen muzejev Velenje, 15. maja - V Muzeju Velenje se redno priključujejo različnim mednarodnim projektom, s katerimi skušajo svojo dejavnost še bolj približati obiskovalcem. Letos so prvič na stežaj odprli vrata svojih zbirk na petkov mednarodni dan družin, v ponedeljek, na mednarodni dan muzejev, pa so spomnili tudi na pomen muzejske dejavnosti za izobraževanje vseh generacij. Na mednarodni dan družin so poleg za družine brezplačnih ogledov zbirk na Velenjskem gradu, Muzeja usnjarstva v Šoštanju in Hiše mineralov v Starem Velenju popoldne pripravili tudi vodstvo po razstavi Herman Lisjak, ki v teh dneh gostuje pri njih. Družbo je družinam delal tudi Herman Lisjak iz celjskega otro- škega muzeja Hermanov brlog. Na delavnici, ki je sledila ogledu, pa so si otroci lahko izdelali knjižna kazala. Otrokom in družinam je bila namenjena tudi nedelja, saj so se tokrat mladi muzealci zbrali na Kavčnikovi domačiji, kjer so se igrali, izobraževali in ustvarjali. Anica Podlesnik jim je predstavila zanimivosti, povezane z jaj-čerijo - šegam, značilnim za maj. Otroci so se pomerili v igrah z jajci, si ogledali Kavčnikovo dimnico, se poigrali, kot so se nekoč pastirji, in ustvarjali v delavnicah. V ponedeljek popoldne so pripravili še brezplačno strokovno vodenje po stalni razstavi Šaleška dolina 1941-1945. Avtor razstave Damijan Kljajič je predstavil obdobje druge svetovne vojne v Šaleški dolini ter osvetlil najpomembnejše ljudi in dogodke tistega časa. Tudi ta dan so si lahko obiskovalci ves dan brezplačno ogledali muzejske in galerijske zbirke tudi v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju in v Hiši mineralov. Tako v petek kot ponedeljek so bili zadovoljni z obiskom. a bš Pregledna razstava G. Horvata Rečica ob Savinji - Goran J. Horvat slika že od malega, razstavlja pa od začetka študija, od leta 1973. Do danes je nanizal izjemno razkošen niz samostojnih razstav. Nekaj se jih je in se jih bo zvrstilo ob njegovi šestdesetletnici. Po pregledni ve- lenjski in mozirski razstavi lani in letos je sedaj, kot pravi avtor, največja odprta v Ljubljani v Galeriji Domus medica. Okvirjena plovila, šopki rož, portreti, risbe bodo nekaj časa s toplino barv izpolnjevali zidove tamkajšnje galerije. Razsta- vljena je tudi kopica skulptur, ki so v zadnjem obdobju umetnikov opoj. Razstavljenih je kar 57 slik, 20 risb in 18 skulptur. Letos pripravlja Goran Horvat vsaj še eno pregledno predstavitev svojih del, in sicer septembra v Nazarjah v galeriji Jaki. Dve desetletji Lista Šoštanj, 16. maja - Zavod za kulturo Šoštanj, ki izdaja List, revijo za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše, je ob dvajsetletnici izhajanja pripravil svečanost, na kateri so podelili jubilejna priznanja dolgoletnim sodelavcem, urednikom, izdajatelju in ustanoviteljem. Tudi odgovornemu uredniku Petru Rezmanu, ki je z Listom s kraj- šo prekinitvijo vmes, vse od začetka kot odgovorni urednik. »List je bil politični projekt,« pravi. »Bil je ena od programskih zamisli takratnega župana »novega« Šoštanja, pokojnega Bogdana Meniha. Cilj je bil, da List postane časopis za kulturo za vso Šaleško dolino. To najbrž ne bo uspelo. Se je pa v dvajsetih letih prijel kot izrazito nepolitični obveščevalec občanov o dogodkih,« pravi. Ekipa, ki danes ustvarja List, šteje od 10 do 15 ljudi, neprofesionalnih dopisnikov, tak je tudi odgovorni urednik. Glavni poklicni motor Lista pa je Milojka B. Komprej, ki je bila eno leto tudi odgovorna urednica. a Milena Krstič - Planine Bil je lep večer Velenje, 13. maja - V društvih upokojencev, ki delujejo pod okriljem Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje, namenjajo kulturni dejavnosti veliko pozornosti. Sploh priljubljeno je zborovsko petje. Upokojenci, ki jih združuje želja po petju, ohranjanju bogate zakladnice narodnih, ljudskih, umetnih ... pesmi, prepevajo v osmih zborih. Sedem med njimi Na reviji so nastopili tudi pevci mešanega pevskega zbora društva upokojencev Šoštanj, za katere je letošnje leto jubilejno. se je predstavilo minulo sredo v Domu kulture v Velenju na šesti reviji pevskih zborov zveze. Njihovo prepevanje je pozorno spremljala strokovna komisija in za predstavnike Šaleške doline na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani izbrala dva sestava - Kavške pevce, katerih zborovodja je Tone Šmerc, ter Ženski zbor društva upokojencev in medobčinskega društva invalidov Velenje z zborovodkinjo Ma-njo Gošnik Vovk. Za popestritev revije in kot ena od aktivnosti med- generacijskega sodelovanja so na reviji nastopili tudi člani otroškega pevskega zbora osnovne šole Antona Aškerca Velenje, ki jih vodi Jelka Repenšek. Navdušili so občinstvo v dvorani, ki je bilo ob koncu revije enotno: bil je res lep večer. Po besedah predsednika Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje dr. Konrada Steblov-nika je revija zagotovo dosegla svoj namen, saj je poleg druženja postavila v ospredje še umetnost in tekmovanje. . Tp Godbeniki vadili na gradu Godba na pihala univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje se vsako leto maja predstavi na javni vaji na Velenjskem gradu. Veteransko godbo sestavlja 31 godbenikov, 2 god-benici in profesor Aljoša Pavline. Večina godbenikov igra inštrument že vrsto let in radi se pohvalijo, da jih je vsako leto več. Aljoša Pavline je dirigent, Alojz Kričej pa, kot pravijo, vse niti povezuje in usklajuje. Kot so še povedali, je izbor skladb zanimiv, prijeten za uho in dokaj zahteven. Na koncu smo bili enotni, da so nas veterani kot skupina in posamezniki navdušili. In kot je dejal povezovalec Franci Klanfer, ki je povezoval javno vajo na Velenjskem gradu: »Če bi jih po šolsko ocenjevali, bi si zaslužili petico!« ■ Godba na pihala je tudi tokrat navdušila. Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 9 «»WAS KULTURA 9 pri devetdesetih med »top osem« 21. maja 2015 Zarja Dirigent Miran Šumečnik: »Največji uspeh godbe je zdravo vzdušje v njej in družno ustvarjanje mladih in starih.« Milena Krstič - Planine Šoštanj - Pred devetdesetimi leti - Šoštanj je takrat slovel po usnjarski industriji - je v Tovarni usnja vzklila zamisel o ustanovitvi godbe. Ker pa godbe brez instrumentov ni, so denar zanje zbrali s prostovoljnim delom. Delali so ob sobotah in nedeljah in tako zaslužili za nakup 28 instrumentov. »Godbenike pa so izbrali z avdicijo, kot bi se reklo danes. Toliko, kot so imeli instrumentov. Igranja so se učili sami in leto kasneje, 1. maja 1926, zaigrali prvič,« je v kronologijo ustanavljanja današnjega Pihalnega orkestra Zarja, ki se je sprva imenoval Delavsko godbeno društvo in kasneje do leta 1994 Delavska godba Tovarne usnja Šoštanj, pogledal predsednik Srečko Potočnik. > Obiski njihovih novoletnih koncertov gredo v tisoče. Zgodovina piše, da so delovali vsa leta. Nepretrgoma. »Trinajst dirigentov se je zvrstilo v tem času. Nekaj jih je bilo v tej vlogi večkrat,« pravi deveti predsednik godbe, ki je v tej vlogi že trinajst let. »Godbenikov pa je bilo na stotine. Med njimi so taki, ki so vztrajali in še vztrajajo več kot petdeset let, in taki, ki so vztrajali le kratek čas.« Celih šestinšestdeset let v godbi vztraja Karel Pungartnik. »Leta 1949 se nas je zbralo osem. Prišli smo, preizkusili so naš posluh tako, da smo peli. Jaz pa peti ne morem! Karel Pungartnik: »Jokal sem, ko mi je dirigent določil bobne. Pričakoval sem trobento.« Mi ni šlo takrat in mi ne gre danes. Pa je dirigent rekel - dobro, boš pa na bobne igral. Jokal sem ... Ni mi bilo za to. Pričakoval sem trobento,« se spominja. Star je bil enajst let. »A vam danes povem, da mi ni žal, da sem dobil bobne.« Na vsa leta pri godbi ima lepe spomine. Enega zanimivejših je obudil. »Zelo dobrega učitelja sem imel. Navadil me je palce metati in činele vrteti. To še danes počnem, a ne več tako kot nekdaj ... Ko smo igrali na paradi na Hrvaškem, sem tisti fus marš, kot se reče, igral ves čas, zraven pa palce metal. Pa pridemo do tja, kjer so bili na tribuni ta glavni in mi pade dol ... Se zgodi. A so mi ploskali in tudi to je bilo nekaj.« Kaj pa danes? »Pri teh letih sem že bolj »favlast«. Na vaje še hodim, na nastope pa manj. Drugo leto jih bom imel osemdeset. To pa so že leta. Roka ne gre več tako, kot je šla.« Vrhunci godbe? Sedanji dirigent Miran Šumečnik za vrhunce šteje druženje, trdo delo in spodbudo mladim. »Zame je to, da v godbi obstaja zdravo vzdušje, kjer se mladi in stari razumejo in skupaj ustvarjajo, največji uspeh. Vse drugo je potem logično. Tudi če ne bi tekmovali, bi bili uspešen orkester.« V zadnjih osmih letih so bili na desetih različnih tekmovanjih. Recimo v koračnicah, kjer so leta 2010 v Mengšu osvojili zlato plaketo. Redno se udeležujejo tekmovanj slovenskih pihalnih orkestrov za pokal Vinka Štrucla v zabavnem progra- mu v Ormožu. Na zadnjih dveh tekmovanjih so osvojili zlato plaketo in tudi pokal. Tekmovali so v 1. težavnostni stopnji slovenskih državnih tekmovanj in z uspešnimi nastopi napredovali v koncertno skupino. V njej ni prav veliko orkestrov v Sloveniji. To tekmovanje bo tudi letos, prijavljenih jih je le osem in med »top osem« je tudi Zarja. »Da smo v umetniški skupini takrat dosegli srebrno plaketo, je za nas kot amaterski orkester res velik uspeh,« pravi dirigent. Udeležili pa so se tudi dveh mednarodnih tekmovanj v Velenju, enega leta 2011 in enega 2012. Na obeh so prejeli zlato plaketo. »Ko smo na tem drugem tekmovanju v koncertni skupini dosegli 99 odstotkov točk, sem rekel, da je to skoraj nemogoče. Že ko smo bili uvrščeni v umetniško koncer- > Vrhunec praznovanj jeseni tno težavnostno stopnjo, ki je najvišja kategorija v Sloveniji, smo bili presrečni.« 35. tekmovanje slovenskih godb na koncertni težavnostni stopnji bo 23. in 24. maja v Mariboru. »Program je zelo zahteven. Tisti, ki so videli notno gradivo, med njimi univerzitetni profesorji, pravijo, da kot amaterji delamo čudeže, da je čudež že to, ker se upamo s tem sploh spoprijeti. Ampak mi smo vztrajni. Na to tekmovanje ne gremo zmagat, gremo pa se potrudit, vsak po najboljših močeh,« doda predsednik in godbenik Srečko Potočnik. Veliko pozornosti namenjajo mladim in njihovemu izobraževanju. V zadnjem času se ukvarjajo tudi s filmsko produkcijo, izvajanjem glasbe za film. Jernej Župevc in Andrej Urbanc sta z godbeniki posnela pet filmov. Orkester je posnel tudi zgoščenko in dva video spota, enega z Ireno Vrčkovnik in enega z Majo Oderlap. V televizijski oddaji Raketa so z glasovi gledalcev osvojili 2. mesto. Drugi so bili tudi v izboru naj godbe Nedeljskega dnevnika. Letos avgusta bodo tretjič zapored organizirali tabor mladih godbenikov, starih od deset do petnajst let. »Veliko mladih imamo. Če smo jih želeli izobraževati, smo jih morali vedno nekam pošiljati, to pa stane ... Zdaj drugi orkestri pošiljajo svoje mlade člane k nam.« Najmlajši član Zarje jih danes šteje enajst. »Toliko, kot jih je štel naš Karli, ko je začel,« pravi Šumečnik. A tole zgodbo zaključi najstarejši Karli. »Zdaj pa od tistih osmih, ki smo začeli skupaj, živimo samo še trije, Marin, Plamberger in jaz.« Ne igrajo vsi Pihalni orkester Zarja v jubilejnem letu šteje blizu 130 članov. Vsi ne igrajo. Nekateri včasih so, zdaj pa ne več, nekateri pa nikoli niso igrali, a so veliki podporniki in pripadniki godbe, funkcionarji. Eden takih je podpredsednik Franc Krevzel, ki je z dušo in srcem z orkestrom. Srečko Potočnik in Miran Šumečnik sta malo obudila preteklost, malo pa sedanjost. Peto poletje z jazzom Letošnji Mozaik jazz festival se je začel pod streho - Koncerti bodo v atriju promenade in na Odru pod magnolijami Bojana Špegel Velenje, 18. maja - Mozaik jazz festival bo letos že peto leto zapored popestril po-mladno-poletno dogajanje v središču mesta. A le, če bo vreme na dan koncerta lepo. Če ne bo, bodo koncerti v Max klubu, kar se je zgodilo tudi v petek zvečer, ko je letošnji festival odprla odlična koroška zasedba Jazoo. Obiskovalce so v klub vabili tudi z igranjem v atriju pred klubom, s koncertom pa so upravičili svoje dobro ime. Jazoo so doslej izdali že pet albumov, na velenjskem koncertu pa so znova dokazali, da so inovativni in odlično zvenijo tudi v živo. Mozaik festival pripravljata KD glasbene umetnosti in Mozaik bar s podporo MO Velenje. "Tudi letos bomo organizirali kar nekaj kvalitetnih glasbenih dogodkov, ki bodo kot pretekla leta povezali domače velenjske ustvarjalce v sodelovanju s tujimi in slovenskimi že uveljavljenimi ustvarjalci," pripovedujeta Miha Koren in Tjaša Krušnik, ki programsko in organizacijsko skrbita za letošnji festival. Letos so program zastavili malce širše v smislu žanrske raznolikosti. »Želimo si, da jazz z našim glasbenim programom približamo različnim generacijam in različnim glasbenim okusom. Seveda bo tudi letos rdeča niz jazz, pa vendar s primesmi bluesa, latina in popa,« doda Tjaša. Tudi letos bodo pripravili »Srečanje Big Bandov«, ki so ga začeli lani, upajo pa, da bo dogodek poslej tradicionalen. Letos bo to srečanje potekalo od 4. do 6. junija na Če ne bi deževalo, bi prvi koncert letošnjega Mozaik jazz festivala odmeval v atriju promenade. Ker je, so ljubitelji jazza ob odlični glasbi skupine Jazoo uživali v Max klubu. velikem odru pred domom kulture. Vabilu so se odzvali Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Big band Glasbene šole Velenje, Big band Vox in dva sestava iz univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost iz Gradca. »Ponosni in veseli smo, da bomo tudi letos gostili kar dve zasedbi iz graške univerze, saj jih sestavljajo izje- mni mladi glasbeniki, študentje iz vsega sveta. Predstavil se nam bo njihov uradni »stage band« in latino skupina, ki je že lani razplesala številno publiko,« pojasni Miha, predsednik KD glasbene umetnosti Velenje. Program je za zdaj delno že znan, malce ga bodo oblikovali sproti, saj se bo festival »vrtel« vse do poznega poletja, tja v september. Znano pa je že, da se domov poleti vrača letošnji nagrajenec Prešernovega sklada Jure Pukl, ki se bo 11. julija na odru pod magnolijami predstavil s sakso-fonistko svetovnega slovesa Melisso Alda-no. Na festivalu se bo predstavil tudi virtu-oz na vibrafonu Vid Jamnik s svojimi sošolci iz slovite univerze Berklee. Gostili bodo še Primoža Grašiča, Igorja Bezge-ta, zasedbo Pop Garage z velenjsko pevko Manco Dre-melj ... »K zelo pestremu poletnemu dogajanju v Velenju želimo tudi sami prispevati delček mozaika in tistim, ki bodo poletje preživljali v dolini, pripraviti kakovostne dogodke v središču mesta,« dodata za konec predstavnika organizatorjev festivala, ki ima vsako leto več obiskovalcev. Vsi koncerti so brezplačni, kar je točka več za organizatorje. Ljubiteljska kultura navdušuje Kulturni dogodki se od petka vrstijo tudi v Šaleški dolini - Dober obisk in pestra izbira Velenje, 15. maja - Teden ljubiteljske kulture je v polnem teku tudi v Šaleški dolini, kjer se je vabilu JSKD, da v teh dneh pokažejo svojo ustvarjalnost, odzvalo veliko kulturnih društev in OŠ Gustava Šiliha. Kdor ne pozna bogate ustvarjalnosti šaleških kulturnih društev, jo lahko ves maj spoznava na razstavi v Velenjski knjižnici. Odprli so jo v petek, ko so člani Društva šaleških likovnikov v razstavišču Gorenje Servis točno opoldne odprli tudi razstavo svojih del, ki so nastala v dveh delavnicah pod vodstvom akademskega slikarja Darka Slavca in akademske kiparke Sabe Skaberne. Poimenovali so jo Kvadrat in krogla, kocka in krogla. Svoja dela je na ogled postavilo kar 22 članov društva. Čeprav jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno, so v soboto zvečer območno srečanje vokalnih skupin izvedli na prostem. Na prvi samostojni reviji »Pesem pod arkadami« se je v atriju Ve- lenjskega gradu predstavilo šest skupin: Septet KUD Lipa Konovo, Rudarski oktet, Kvartet Svit, Oktet TEŠ, Šaleški študentski oktet in Oktet Žetev. Vsak od njih je zapel tri pesmi, ena od njih je bila pesem upora. Bili so odlični, zato ne bo presenečenje, če jih bo selektor za predstavitev na regijskem srečanju izbral več. V ponedeljek so prav poseben večer pripravili člani Šaleškega literarnega društva Hotenja. Člani društva in drugi obiskovalci so si ob druženju na Kavčnikovi domačiji ogledali dimnično hišo, nato pa so se literati predstavili s svojimi deli in se spomnili tudi Ferda Kavčni-ka, zadnjega prebivalca Kavčnikove domačije, ki so ga spoznavali ob pripovedovanju in prebiranju njegovih ohranjenih zapisov. Teden ljubiteljske kulture bo do nedelje prinesel še niz zanimivih dogodkov. Ne zamudite jih. a bš V soboto zvečer je v atriju Velenjskega gradu potekala prva samostojna območna revija malih vokalnih skupin. Predstavilo se jih je šest. Navdušile so tako občinstvo kot selektorja. (Foto: Ksenija Mikor) Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA «»^AS 21. maja 2015 Med intimnostjo in turizmom ALTERMATOR To je tema 14. mednarodnega srečanja književnikov Lirikonfest 2015 - Srečanje književnikov letos od 8. do 11. septembra Bojana Špegel Velenje, 14. maja - Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) je s predfesti-valskimi dogodki mednarodnega srečanja književnikov, ki jih letos imenujejo »Liri-konfestove petnajstinke«, gre pa za dogodke z liričnim pridihom, začela aprila. Pred tednom dni so na prvo majsko petnajstinko povabili akademika Cirila Zlobca. Z njim se je v vili Bianca pogovarjal vodja fundacije Ivo Stropnik. Z znamenitim Slovencem sta klepetala o slovenstvu, samobitnosti, jeziku in poeziji, evropski stigmi. Dotaknila sta se tudi tem, kot je poezija kot blagovna znamka, se spraševala, ali je trivialnost na pohodu in ali je poezija še prostor počitka in umiritve. To so tudi vprašanja, ki jih bodo gostje letošnjega Lirikonfesta obravnavali na omizjih v sklopu štiridnevnega mednarodnega srečanja, ki bo, tako kot lani, septembra. Dolga leta je mednarodno srečanje književnikov potekalo pozno spomladi, maja ali junija, lani pa so spoznali, da je mesec september boljši, saj do ta- krat uspejo končati tudi papirno vojno pri različnih razpisih, na katerih pridobivajo sredstva za festival, saj ga že 15 let sofinancira tudi država. In tako bo, kot izvemo, tudi letos, poleg MO Velenje ga bo podprla tudi Javna agencija za knjigo RS. »Tudi letos bomo na festivalu gostili 21 tujih in 21 domačih književnikov in prevajalcev. Pode- Pogovor s Cirilom Zlobcem sodi med letošnje Lirikonfestova petnajstinke, ki napoveduje osrednji festivalski dogodek. Ta bo tudi letos septembra. lili bomo čašo nesmrtnosti - velenjico za 10-le-tni pesniški opus, Lirikonfestov zlat za vrhunske revijalne prevode poezije in najtehtnejši esej in mednarodno Pretnarjevo nagrado, namenjeno ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu. Lirikonfest bo tudi letos gostoval na tujem; lanske nagrajence festivala bodo gostili v Avstriji, na Slovaškem in v Makedoniji, kjer bodo širili velenjsko festivalsko zgodbo. Polet tega bosta letos dva tuja književnika 21 dni ustvarjala v Velenju v Lirikonfestovi rezidenci. Novost tudi »Knigostoja« Ivo Stropnik nam je povedal, da se bodo tudi letos potrudili, da z vsemi dogodki, povezanimi s 14. Lirikonfestom, oživijo stari del mesta, kjer ima fundacija tudi svoj sedež. »Tu skušamo vzpostaviti muzejsko--umetniško četrt in jo napolniti z vsebinami, ki so zapisane tudi v lokalnem programu kulture. Zato bomo od letos sodelovali tudi na rokodelskih tržnicah, ki enkrat mesečno potekajo v Starem Velenju. Gre za stojnično izmenjavo tematskih knjig, ki je čisto preprosta. Prineseš knjigo, ki jo ovrednotimo po tematiki, ti pa brezplačno zamenjaš svojo knjigo z drugo sorodne tematike in vrednosti. Oktobra bomo pripravili tudi javno dražbo knjig, prinešenih na Knjigostojo.« To soboto bo v Muzeju mineralov, kjer se bo letos zvrstilo največ od skupaj 15 pred-in pofestivalskih dogodkov, potopisno predavanje o opismenjevanju v Gambiji. Pripravlja ga sodelavka UVKF Urška Zupančič, ki je v tej Afriški državi mesec dni preživela med otroki v tamkajšnjem vrtcu, kjer je pod okriljem Društva Za otroke sveta skupaj z ostalimi prostovoljci širila znanje pisanja in bralno kulturo. a Knjiga, ki ruši mite o Velenju Dr. Jože Hudales je knjigo o letih najbolj burnega razvoja Velenja pisal trikrat - Sedaj je, skrajšana in drugačna, izšla na ljubljanski Filozofski fakulteti Bojana Špegel Velenje, 14. maja - Dr. Jože Hudales je Velenjčan, ki je svojo poklicno pot pred štirimi desetletji začel v Muzeju Velenje. Že tam se je veliko ukvarjal z zgodovino Velenja, ki ga je začelo zanimati že kot gimnazijca. Sploh, ker je bil doma v Starem Velenju, izhaja pa iz stare velenjske družine. Mesto ga raziskovalno zanima tudi, odkar je docent za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pred kratkim je izdal knjigo »Življenje v novem mestu: Velenje in njegove urbane identitete 1945-1960«. V tretje gre rado Knjiga je torej nastala po dolgoletni raziskavi o nastajanju mesta Velenje. »Že kot gimnazijec sem se odločil, da se bom ukvarjal z zgodovino, pa ne katerokoli, ampak z zgodovino Velenja in Šaleške doline. To se mi je uresničilo kot kustosu Muzeja Velenje. To je moja prva knjiga o zgodovini Velenja, prvič pa sem jo napisal že na začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja. Leta 1982 kljub načrtom ni izšla. Potem sem jo pisal v drugi verziji, ki naj bi izšla ob 50-letnici modernega Velenja. Tudi takrat ni izšla. Tretja verzija je v zelo spremenjeni obliki vendarle izšla, tokrat v Ljubljani.« Zgodba je dolga, delno jo avtor piše tudi v uvodu k knjigi, v katerem je zapisal tudi latinski stavek, ki si ga je zapomnil že v velenjski gimnaziji, v prevodu pa pomeni »Knjige imajo svojo usodo«. Hudales danes pravi, da je morda celo dobro, da ima njegova knjiga »usodo«, saj bi bila, če bi izšla že leta 1982, precej drugačna. »Bila bi dokaz, da ene zgodovine ni, da je zgodovin veliko, da se zgodovine tudi spreminjajo. Takrat sem napisal drugačno zgodovino Velenja, veliko bolj podrobno, ki je imela kar 500 strani. Danes številnih podrobnosti v knjigi ni več, je pa več razmisleka o času najburnejše rasti Velenja, kar tih let 20. stoletja. Ko ga vprašamo, ali je po njegovem Velenje »socialistični čudež« ali je preprosto rudarsko mesto, nam avtor pove: »Oboje. To je zame najpomembnejše spoznanje. Cela vrsta mitologij, v katere smo verjeli v tem prostoru, tudi jaz sam, je na nek način padla. Cela se- Jože Hudales s knjigo o Velenju, ki jo je pred izidom pisal kar trikrat. Na koncu ni izšla v Velenju, ampak v Ljubljani. je dodatna vrednost knjige.« Gradivo, ki ni uporabljeno v knjigi, pa je po avtorjevem mnenju vredno veliko, zato bo morda nekoč izdano še v eni knjigi. »Velenjska pravljica« se spreminja Hudales v knjigi na osnovi uporabe različnih razpoložljivih virov začrta najpomembnejše poteze razvoja Velenja, ki ga je najmlajše slovensko mesto doživljalo od konca 2. svetovne vojne do začetka šestdese- rija dejstev, ki sodijo med temeljne kamne tega socialističnega čudeža, se sedaj izkazujejo kot mitologija. Niso izmišljeni, so plod nekih »zahtev«, ki pričajo, kako je to mesto raslo v času socializma in so jih v nas vsadili. Sedaj kaže, da je bilo marsikaj politična propaganda, katere cilj je bilo doseganje večje učinkovitosti, velenjske identitete. To so bili miti, ki jih je aktualna politična oblast širila, da bi lažje uravnavala pot razvoja tega zelo posebnega mesta.« Med drugim je delno mit tudi to, da se je mesto gradilo z udarniškim delom. Po mnenju avtorja številke, ki so zapisane v zgodovini mesta, kažejo, da to drži. A informatorji, ki niso bili glavni organizatorji udarniškega dela in so o njem govorili drugače kot oblast, o njem govorijo kot o prostovoljnem »mus«. »Šlo je za nekaj, kar je bilo v Velenju potrebno in si je politična oblast na nek način želela narediti tudi zato, da je ljudi povezovala. »Dejansko je bilo na udarniško delo treba priti, če si želel dobiti stanovanje, biti sprejet v prostoru. Iz njega si domov in v naslednja desetletja prinesel lepe spomine, saj je bilo tudi prijetno,« dodaja avtor. Mit je tudi, da je moderno mesto začelo nastajati s prihodom Nestla Žganka decembra 1950 za direktorja Premogovnika. »Tako so trdili ljudje, ki jim pravimo »graditelji Velenja«. Mesto pa je začelo nastajati že prej. Zagotovo danes ne bi imelo takšne podobe, če ne bi bilo Žganka, ki pri tem ima zasluge in si zasluži tudi spomenik. Vendarle pa je marsikaj, kar je povezano z njim, tudi tistim, kar je sam zapisal v knjigi »Spomini rdečega kralja«, mit. In to razkrivam v tej knjigi, ki jo začnem 20. septembra 1959, ko so odprli novo središče mesta. Mit je tudi, da je to dan, ko je Velenje dobilo mestne pravice. Dobilo jih je že leta 1952.« Hudales pravi tudi, da ni nič čudnega, da so dolga desetletja o Velenju pisali kot o vasi, čeprav je lani minilo 750 let, odkar je dobilo trške pravice. V knjigi izvemo zakaj, kot še marsikaj zanimivega o življenju rudarjev, o velenjskih družinah, ki so zaradi hitrega širjenja mesta tudi trpele in marsikaj izgubile ... Teden ljubiteljske kulture Matjaž Šalej Te dni se zaključuje teden ljubiteljske kulture v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Lanski teden, prvi takšen, je bil poskus narediti ljubiteljsko kulturo vsepriso-tno v našem prostoru, v vseh slovenskih krajih. Letošnja prva ponovitev nam že kaže vso kakovostno razširjenost kulture v slovenskem načinu življenja in doživljanja kulturnih dobrin. Ni novost dejstvo, da je ljubiteljska kultura pri nas na izjemno visoki kakovostni ravni, vzrok za to pa je tudi njena organiziranost. V marsičem ta naša oblika kulture celo presega profesionalno organizirano kulturo, ki si ob zatiska-nju recesijskega pasu lahko ponekod privošči samo še ljubiteljsko organizirane kulturne izvajalce. Dejstvo je, da je naša ljubiteljska kultura izjemno kvlitetana in uspešna. To si lahko razlagamo tako lokalno kot tudi nacionalno. Lokalno je pomembno, da imamo v ljubiteljski kulturi v prostoru Šaleške doline zastopane praktično vse zvrsti kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja. Nobena pomembnejša zvrst ne manjka, v mnogoterih smo po rezultatih in izjemni aktivnosti in dogajanjih v samem slovenskem vrhu. Pomembno je tudi dejstvo, da lahko podobno trdimo za ljubiteljsko kulturo na nacionalni ravni. Še pomembneje pa je, da smo v nekaterih zvrsteh in žanrih Slovenci najboljši na svetu. Imamo glede na število prebivalcev največ pevskih zborov in vokalnih sestavov, ki so po izbranih merilih tudi najboljši na svetu (glede na št. prebivalcev). Vli-teraturi izdajamo več knjižnih literarnih naslovov kot mnogi narodi z izjemno literarno tradicijo, ob tem pa vemo, da se je s pisanjem literature v mali Sloveniji praktično nemogoče preživeti. Umetniški ustvarjalci potemtakem delujejo kot vrhunski literarni 'amaterji'. Lahko bi še naštevali kulturne ali umetniške zvrsti, v katerih smo izjemni in ponosni na presežnike. Še posebej ob takšnih dejstvih smo si lahko edini, da je kultura tista, ki nas je obdržala, oblikovala in kulturno prikovala na politični zemljevid sveta... Škoda, da je včasih za pogumne načrte ljubiteljev premalo denarja, po drugi strani pa smo v domačem okolju lahko veseli, da kultura nikoli ni bila zapostavljena. Pomembno je tudi, da se kulturni ustvarjalci, vodje društev in skupin ter ustvarjalna jedra zavedajo smisla ustvarjanja, razvoja, napredka, ki vodi k višjim ciljem kulture. Bistvo je v vrednotah, ki so bližje umetnosti, duhovnosti in so kot takšne pogostejše celo v marsikateri ljubiteljski organiziranosti kot v profesionalnih kulturnih institucijah. Drži, da nam najvidnejše umetnostne ustvarjalce in poustvarjalce, katerim umetnost pomeni (danes trd) kruh, speljejo kulturni centri. Ta proces je logičen. Na drugi strani so ustvarjalci v mestu premalo razumljeni, tolerirani in cenjeni. Predvsem z vidika, da »kultura« zna misliti samo sebe; misleča kultura (in kulturniki) ceni resnični kulturni dosežek in presežek ter se tega zaveda. Lokalna kultura zna postavljati sama sebi lastne okvirje za razvoj in delovanje in za to ne potrebuje politične regulacije. Pa vendar je treba ob bok tedna ljubiteljske kulture povedati še kaj. Morda to, da bi se profesionalna kultura v svoji ustvarjalnosti po marsičem lahko zgledovala po ljubiteljski kulturi. Že dejstvo, da v profesionalnih kulturnih institucijah premalo zaposlenih ljubiteljsko ustvarja ali poustvarja v kulturi, je svojevrsten znak in kazalec zavezanosti in kakovosti. Ljubiteljske in poklicne. Kajti v (kulturnem) življenju pride vse prav. Tudi to, da za čisto veselje, ustvarjalni užitek »zapravljaš« čas s slikanjem, pisanjem, petjem, glumaštvom ali kakršnim koli početjem za osebni (svoj), skupen ali posredovan estetski doživljaj. Na širokem polju kulture obstaja še veliko prostora, da ljubiteljskim kulturnikom vzklijejo dobra semena, kijih zna profesionalna kultura včasih ceniti. Smisel predanosti kateri od sedmih muz umetnosti bo ljubitelju toliko smiselnejša, kolikor bo na njegovo delo iskrenega odziva tistih, ki so zavezani kulturi. Obraz kulture, kakršne koli, danes ne sme imeti le prostorski, urbani, materializiran ali pa vseprisoten namen. Kultura se mora zgoditi sama od sebe, kot odziv na okolje in postati hkrati spontana potreba ustvarjalca in prejemnika te dobrine. In mora biti iskrena, v stvarjanju in tudi odzivih. Le tako ljubiteljskemu kulturniku v današnji materialni krizi ne bo treba risati, plesati ali gosti samo za »boglonaj« in kultura ne bo prepuščena le polju politične promocije. Kulturnik ali umetnik bo nagrajen z iskrenim aplavzom, odobravanjem, občudovanjem, morda celo prejme kakšen simbolični honorar ali sendvič, ki ga bolj duhovno nasiti, saj ve, da se s svojim kulturnim ustvarjanjem ne bo preživel. In za konec še vabilo. Vseh ljubiteljskih kulturnih dogodkov za »boglonaj« še ni konec, oglejte si še kakšnega v organizaciji društev, ZKD ali JSKD v mestu in širši okolici do konca tedna: za simbolično podporo ljubiteljski kulturi ali pa za »boglonaj«. a Naš čas, 21. 5. 2015, barve: CM K, stran 11 21. maja 2015 »»Was 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Leto Jubilejev Tole leto 2015 je za naš kolektiv polno jubilejev. Štiridesetletni-co obeležuje Radio Velenje, ki jo bomo počastili skupaj z vami naši dragi poslušalci. Tako kot v dobrih starih časih vas bomo povabili na velik koncert, »Skok v poletje«, ki ga načrtujemo za 19. junija na Titovem trgu. Za vas pripravljamo veliko presenečenj, z vami pa bo tudi ena najbolj popularnih dalmatinskih klap. Gotovo bo prijeten žur, še posebej, če bo z nami tudi vreme. Je pa to leto v našem kolektivu tudi polno okroglih osebnih jubilejev, v torek smo nazdravili našemu Jure naSje ob praznovanju prijazno razvajal Juretu Beričniku. Jure še enkrat na zdravje in srečno! Maj pa je za nas predvsem zelo delaven mesec. Prihodnji teden bomo časopis obogatili s prilogo Vse za dom, začeli pa smo tudi že pripravljati našo tradicionalno revijo Poletje v Šaleški dolini, v kate- ri bomo predstavili vse, kar se bo v tem okolju dohajalo v poletnih mesecih. Izšla bo 18. junija. a Mz PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. DEJAN VUNJAK- O, o ,o, kako bilo bi lepo 2. COLONIA-Tragovi 3.2AN SERČIČ - Sateliti Poletje je že skoraj pred vrati in to je začutil tudi Dejan Vunjak, ki je izdal novo pesem z naslovom O, o, o kako bilo bi lepo, v kateri se skriva prava poletna energija. Dejan v prihajajočih dneh pripravlja tudi videospot za novo skladbo, za katerega pravi, da bo poln optimizma, veselja in zabave. Poleti bo veliko časa preživel s svojo spre mljevalno skupino Brendijeve barabe, s katerimi bodo večino poletnih noči preživeli na odru. O C7 GLASBENE novice Začel se je evrovizijski ples Evrovizijski teden se je uradno začel in za nami je že prvi polfinalni večer. Drugi, v katerem bo nastopila tudi slovenska ekipa z duetom Maraaya, violinistko Laro Balodis Slekovec in spremljevalnimi voka-listkami Niko Zorjan, Manco Špik in Karin Zemljič, pa bo na sporedu danes zvečer. Pričakovanja pred današnjim nastopom so velika, uvrstitev v finale pa se zdi slovenskemu dvojcu zelo mogoča. Na današnjem drugem polfinalnem izboru se bo predstavilo 17 držav. Vrhunec za ljubitelje evrovizijskega šova pa bo v soboto, 23. maja. Takrat se bo predstavilo 20 nastopajočih, ki so napredovali iz polfinalov, velikih pet, ki največ prispevajo v evrovizijski proračun - Velika Britanija, Francija, Italija, Španija in Nemčija -, lanska zmagovalka Avstrija ter Avstralija, ki bo na tekmovanju za pesem Evrovizije letos sodelovala prvič. Umrl je velikan bluesa B.B. King V Las Vegasu je v četrtek v 90. letu starosti umrl ameriški blues kitarist in pevec B.B. King. Glasbenik, ki je imel več let težave zaradi sladkorne bolezni, je zadnja dva tedna preživel v bolnišnici. B.B. King je s svojimi ekspresivnimi interpretacijami in občutenim igranjem kitare odločilno zaznamoval pol stoletja bluesa. Glasbenik s pravim imenom Rilley B. King se je rodil v Indiano-li v ameriški zvezni državi Misisi-pi. Kariero je začel kot radio DJ in svoje radijsko ime Beale Street Blues Boy skrajšal v B.B. King. Na njegov glasbeni slog so vplivali črnska duhovna glasba ter interpreti bluesa in jazza, sam pa je pomembno prispeval k razvoju rhythm and bluesa. Gostoval je po vsem svetu, leta 1973 je nastopil tudi v Ljubljani. Za eno svojih najuspešnejših skladb The Thrill Is Gone in za več albumov je bil nagrajen z grammyjem, leta 1987 pa je prejel tudi grammyja za življenjsko delo. Streaming prehiteva download Pretočna glasba (streaming), ki se predvaja neposredno s spleta, bi lahko tudi povrnila rast močno upadlemu glasbenemu poslu. Aktualne številke pri Warner Music, ki je sicer najmanjša od treh založniških velikanov glasbene industrije, so pokazale, da je pretočna glasba v veliki meri nadomestila prodajo prenosov glasbe z interneta. Prihodki od prodaje pretočne glasbe so se v prvih treh letošnjih mesecih povečali za 25 milijonov dolarjev, na drugi strani pa je za 22 milijonov dolarjev upadlo število digitalnih prenosov. Triintridesetodstotna rast v preteklem četrtletju nakazuje, da bo pretakanje glasbe način, po katerem bo večina ljudi poslušala glasbo, je na predstavitvi poslovnih številk dejal izvršni direktor založbe Stephen Cooper. Sladki I.C.E. Skupina I.C.E., ki ustvarja že deseto leto, letos pa se je predstavila tudi na EMI, na radijske valove pošilja novo skladbo z naslovom Cukr Pop. Gre za najbolj sladko in nagajivo skladbo z njihovega še svežega, drugega studijskega albuma Tu je raj. Melodija je nalezljiva in ob poslušanju običajno nariše nasmešek na obraz. Skupina, ki se je pretekli konec tedna mudila v sosednji Avstriji, kjer so snemali spot za novi single, se že pripravlja tudi na poletne koncerte. Najprej bodo junija nastopili v Kranju, proti koncu meseca pa krenili na sever Nemčije, kjer poteka eden najbolj odmevnih festivalov v Evropi Kieler Woche, ki ga vsako leto obišče okrog tri milijone ljudi. Tam bodo dober teden, nato pa se vrnejo domov, kjer bodo v juliju nastopili na več znanih glasbenih festivalih. V skupino Flora& Paris vstopil nov glas Skupini Flora & Paris, ki je pred lansko zimo predstavila svoj debi-tanski album Jutranja Rosa, na katerem je deset avtorskih skladb, se je pred kratkim pridružila nova pevka. Flora, po kateri so fantje iz skupine Orlek dobili navdih za naziv nove glasbene skupine pred dobrimi dve-mi leti, je zaradi trenutnih študijskih obveznosti mikrofon prepustila pevki Patriciji Škof. Tudi nova pevka ima prepoznaven mehak glas, ki ga je izpopolnjevala na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, znanje bo še letos nadgrajevala na glasbeni akademiji. Sicer pa skupičez zimo ni bila zelo aktivna, za kar obstaja še en razlog. Odsotna je namreč tudi sakso-foniska in flavtistka Tjaša Perigoj, ki je pred dobrim mesecem rodila sina Vala. Tjašo trenutno nadomešča Matej Kužel, ki je sicer del Ma-gnificove spremljevalne skupine. V takšni nekoliko spremenjeni zasedbi se bodo fantje in dekle predstavili na prihajajočih koncertih. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Golte - Poleti lastovka 2. Ansambel Biseri - Ne bom se poboljšal 3. Ansambel Rosa - Pravi prijatelj 4. Modrijani - Me imaš še sploh kaj rada 5. Ansambel Franca Miheliča - Pojdi z menoj na Limbarsko goro 6. Fantje izpod Lisce - Za vedno 7. Ansambel Vrisk - Regratova lučka 8. Podkrajski fantje - Zemlja moja mati moja 9. Jože Antonič s prijatelji - Šmentana reč 10. Kvartet grče - Domača hiša www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ALEX VOLASKO Mladi glasbenik Alex Volasko predstavlja novo skladbo z naslovom Tatu. Da bi se kar najbolje seznanil z občutki ob tetoviranju, je obiskal mojstra tetovaž in si dal narediti mali tatu. Sicer pa se v zadnjem času posveča predvsem pripravi drugega studijskega albuma, ki ga napoveduje za letošnjo jesen. REGINA Pevka Regina se je odločila, da vizualno upodobi svojo pesem Ljubezen beži in se je za potrebe snemanja videospota znašla na verjetno največji gugalnici pri nas. Ker je morala na njej preživeti kar pet ur, se je pevke lotila neke vrste morska bolezen. Videospot so snemali dva dni. En dan so porabili za plesne kadre, drugega pa za kadre na gugalnici. ALENKA GODEC Alenka Godec je po dolgem času priredila solo koncert v Cankarjevem domu. Povod za glasbeni večer je l njen album S kotički ust navzgor, ki ga je izdala v lanskem decembru. Na odru Linhartove dvorani so ob njej stali Jani Hace (bas), Robert Pikl (kitara), Miran Juvan (klavir), Davor Klarič (hammond), Peter Ogrinc (bobni) ter spremljevalni vokalistki Anja Baš in Andreja Sonc. NIKA ZORJAN Pevka Nika Zorjan je v sodelovanju z DJ Ramosem posnela novo pesem Lajf je moj, za katero njen avtor Raay pravi, da bo letošnji hit poletja. Glasbeno sodelovanje ni presenečenje, saj je Nika zelo dobra prijateljica Marjetke in Raaya. Pri Marjetki se uči petja, Raay pa je poskrbel za besedilo in glasbo njene najnovejše pesmi. SWEETSOLOGY Leto je minilo, odkar so Sweetsology predstavili skladbo Greva tja. Tokrat pa so se odločili, da postrežejo s sončno obarvano skladbo z naslovom Sijaj sonce. Da skupina ni žanrsko omejena, dokazuje raznolikost njihove avtorske glasbe. Če je prejšnja skladba dišala po funky ritmih, ima najnovejša vonj po gypsy swingu. Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 12 12 »»WAS 21. maja 2015 k k Trije direktorji velenj-rr skih javnih zavodov so po tem, ko so uspešno izpeljali številne dogodke ob dnevu zmage v en glas zaklicali: »Zmaga!« In nazdravili. Barbara Pokorny, Mojca Ževart in Marko Pritržnik so imeli tudi v kozarcih isto pijačo, le da vsebine ni bilo v vseh enako. »Prisegamo na domače,« so zatrdili. Jana in Igor Bahorsprva nista bila takole nasmejana. Predsednica krajevne skupnosti Topol-šica Petra Lipičnik jima je namreč naročila, da predsedniku Borutu Pahorju ob obisku Topolšice poklonita prvo od »rešenih« Kamniških majolik. Potem pa je šla delegacija s predsednico vred kar mimo... Nasmeh se jima je vrnil v trenutku, ko sta slišala, da se vrne. V njihov atelje so namreč pred dvema letoma iz Kamnika kot odpisano robo pripeljali 30 palet znamenite in po vsem svetu prepoznavne majolike s kalupi, opremo, nekaj malega materialov in skromno tehnično dokumentacijo za izdelavo. Potem so pri Bahorju pisali, preizkušali sodobnejše materiale, raziskovali in na koncu zmagali. Prvo rešeno Ka mniško majoliko so na dan zmage oddali prvemu v državi. ZANIMIVOSTI ®®®®®®®®®@®Q®®Q Več kot 40 Rusov v en avto Želja po Guinnessovem rekordu rodi marsikakšno nenavadno idejo - in prav tako so jo dobili tudi ruski študentje, ki so se v želji po zapisu v veliko knjigo dobesedno stlačili v avtomobil. A ne kar tako: sprva so se pomerili med sabo. Po predtek-movalnih preizkušnjah se je v finale uspelo uvrstiti trem ekipam, ki so skušale v avtomobil spraviti čim več ljudi. Vsi ti so vedeli, da je v Guin-nessovi knjigi rekordov za zdaj kot rekorder vpisan avtomobil, v katerega se je stlačilo 40 ljudi. Rusi zdaj pravijo, da so ta rekord podrli. Niso pa razkrili, za koliko. Trinajsti sin Ameriškemu paru, ki ima dvanajst sinov in je bil znova v veselem pričakovanju, se je minuli teden rodil trinajsti otrok - tudi tokrat sin. Jay in Kateri Schwandt pravita, da pred rojstvom nista želela izvedeti spola naraščaja. Verjetno pa sta globoko v sebi pričakovala kaj takšnega, kot imata doma - njuni sinovi so stari od 22 let do 21 mesecev: najstarejši je sin Tyler (22), sledijo Zach (19), Drew (18), Brandon (16), Tommy (13), Vinnie (12), Calvin (10), Gabe (8), Wesley (6), Charlie (5), Luke (3), Tucker pa ima 21 mesecev. »Veliko zmede je, veliko kaosa, a tudi veliko ljubezni,« je svojo veliko družino opisala 40-le-tna Kateri, ki se je sama kot trinajsti otrok rodila v družini s štirinajstimi otroki. Denarne kazni za zamudne šolarje Več sto britanskih šol se je odločilo, da septembra uvedejo denarne kazni (nekaj več kot 80 evrov) za starše, katerih otroci bodo zaporedoma zamujali v šolo. Če kazni ne Umrla po 40 letih kome Medicinsko sestro iz Mumbaja Aruno Shanbaug je med nočno izmeno v bolnišnici novembra 1973 napadel čistilec, jo posilil in davil s pasjo verigo. Shanbaugova, ki so jo našli 11 ur po napadu, je utrpela hude poškodbe na možganih in bila bodo poravnali v 21 dneh, se znesek podvoji, nadaljnje neplačevanje pa lahko starše privede celo za rešetke. Nekatere šole ob tem uvajajo nadzor nad zamudniki pred šolskimi vrati; tam bodo morali pojasniti, kaj je vzrok za zamudo. Po novih uredbah smejo otroci v šolo zamuditi največ desetkrat v enem letu. vse odtlej v vegetativnem stanju, v zadnjih letih pa so se okrog stanja 66-letnice vnemale razprave o ev-tanaziji. V Indiji ta ni dovoljena, a prijateljica nesrečne sestre in novinarka PinkiVi-rani se je s prošnjo za dostojno smrt obrnila tudi na vrhovno sodišče. A to je prošnjo zavrnilo, češ da novinarka ni pristojna, da zaprosi za kaj takega. V zadnjih dneh je Shanbaugova zbolela za pljučno, zaradi česar je bila priključena na respirator, nato pa je umrla. Brazdasti kit vJadranu V tem tednu so sedem milj od Dugega otoka v severni Dalmaciji opazili približno deset metrov dolgega brazdastega kita, ki je plaval proti Italiji. Verjetno gre za mladiča ene največjih živali na svetu, ki sicer prebiva v Sredozemskem morju, občasno pa priplava tudi v Jadran. Znanstveniki pravijo, da jih je v Sredozemskem morju nekaj tisoč, v Jadranu pa niso pogosti, ker zanje tam ni dovolj hrane. Omenjeni kit je razpoznaven po sivorjavi barvi hrbta in belem trebuhu ter po čeljusti, ki je praviloma bela na desni in temnejša na levi strani. Brazdasti kiti niso nevarni za ljudi, razen če jih vznemirjajo ali preganjajo. frkanje » Levo & desno « Nemir Nemir v Ukrajini je vnesel nemir tudi v Gorenje. Vsi čakajo na rešitev - delavci Gorenja, ki so na čakanju, pa na delo. Popolna Vlada je končno popol-njena; ima vse člane. A to še ne pomeni, da je res popolna. Ognjeni krst Naša obrambna ministrica Andreja Katičježe preživela ognjeni krst s streljanjem topov. Na srečo le na proslavi na letališču Rakičan. Kdo komu Hrvaške družbe, ki so prevzele slovenske, poslujejo z več dobička. Ne vem, ali smo jih mi tako obogatili ali oni nas osiromašili. Na zmage! Dan zmage je že mimo. Na mnoge zmage še čakamo. Gor in dol Zdravniki nam bolj ali manj uspešno nižajo krvni tlak. Politiki nam ga uspešno dvigujejo. Pričakovanje Velenjska jezera imajo veliko razvojnih možnosti. Vsi seveda želijo, da bi projekti za koriščenje okolice jezer in same vode v njih res zaživeli. In se ne bi uresničila napoved črnogledcev - da bodo padli v vodo. Na kvadrat Običajno gostoto prebivalstva merimo v številu ljudi na kvadratni kilometer. V nekaterih velenjskih stanovanjih v številu stanovalcev na kvadratni meter. Menjava Avtomobilov pri nas ne menjujejo le v avtomobilskih salonih in na sejmih. Mnogo jih lastnike menja kar na parkiriščih ali v garažah. Brez prodajalcev. Naš čas, 21. 5. 2015, barve: CM K, stran 13 21. maja 2015 MED VAMI 13 Otroška dela ujeta v čas in prostor Odprli 47. razstavo Likovni svet otrok -1.843 likovnih del iz 72 vrtcev in šol Milena Krstič - Planine Šoštanj, 14. maja - V četrtek so v osnovni šoli Karla Destovnika -Kajuha odprli 47. razstavo Likovni svet otrok in najbolj ustvarjalnim šolam ter mentorjem podelili nagrade in pohvale. Letošnji izziv, ki ga je določil natečaj, je bil Prostor in čas. Tema je tako kot že štiri desetletja pred to pritegnila mentorje na različnih stopnjah izobraževanja, predšolske otroke in učence osnovnih šol iz vseh delov Slovenije. »Ti dve di- Med nagrajenimi mentorji dva iz Velenja, Robert Klančnik (drugiz leve) in Boris Oblišar (prviz desne). Nagrade in priznanja sta podelila ravnateljica Majda Zaveršnik Puc in župan Darko Menih. Z odprtjem ene razstave se začnejo priprave na naslednjo. menziji spremljata človeka od rojstva do smrti in sta prisotni tudi v zavesti otrok. Kamorkoli se ozremo, v svet ali vase, povsod naletimo na čas. Vsak je na svoj način ujet vanj in v prostor. Tudi umetnost zrcali prostor in čas, v katerem se poraja,« pravi o temi ravnateljica šole mag. Majda Zaveršnik Puc. Na letošnji razpis je prispelo natanko 1.843 likovnih del iz 72 vrtcev in šol. Strokovna komisija, predsedoval ji je izredni profesor dr. Matjaž Duh s pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, je za razstavo, ki bo »odprta« do naslednje, izbrala 369 likovnih del, ki so nastala pod mentorstvom 129 pedagogov in vzgojiteljev. Tako se na letošnji razstavi predstavlja 50 osnovnih šol in 10 vrtcev, 54 likovnih del pa je tudi reproduciranih v katalogu, ki je izšel ob razstavi.Čast podeliti nagrade in pohvale je pripadla županu Šoštanja Darku Menihu. Nagrade so prejeli Osnovna šola Puconci - likovna pedagoginja Monika Prelog, Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje - likovni pedagog Robert Klančnik, Osnovna šola Veržej, likovni pedagog Marijan Šadl, Osnovna šola Ša-lek Velenje - likovni pedagog Boris Oblišar, in Osnovna šola dr. Aleša Beblerja - Primoža Hrvatini in OŠ Istrskega odreda Gračišče - likovni pedagog Vasja Nanut. Tudi med petimi pohvaljenimi so domačini, in sicer Osnovna šola Gorica Velenje - likovna pedagoginja Danica Arzenšek, ter OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj - likovna pedagoginja Mija Žagar. Med nagrajenci sta vrsto let že nekakšna stalnica velenjska likovna pedagoga Robert Klančnik in Boris Oblišar. Klančnik je bil tokrat nagrajenec kot mentor Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. »To je zame osebno velik uspeh in vesel sem v imenu vseh otrok, da so se v rangu ostalih slovenskih šol uvrstili tako visoko. Res pa je, da so pogoji dela malo drugačni kot v ostalih šolah. Likovna vzgoja traja po dve šolski uri, učencev je manj in pedagog ima več možnosti, da individualno uravnava dela.« Oblišaija pa smo vprašali za »recept«. Rekel je, da ga ni: »Bolj gre za iskreno sodelovanje. Temo vedno najprej sam raziščem, potem se z učenci o njej pogovarjamo. Predloge otrok, njihove iskrive mladostne ideje vedno upoštevam. Skupaj jih prevedemo v likovni jezik.« ■ Praznovala Stara vas V noči iz 30. aprila na 1. maj 1944. leta so borci Bračičeve brigade napadli premogovnik in staro elektrarno V spomin na ta dan je 30. april za svoj praznik izbrala Krajevna skupnost Stara vas. Krajanke in krajani smo se v čast prazniku 9. maja letos podali na že tradicionalni pohod po mejah kra- dne vkoraka v Prago, uradno je bilo konec 2. svetovne vojne, general Alexander Lohr, poveljnik nemške armadne skupine E, je v Topolšici podpisal brezpogojno vdajo nemških zasedbenih oboroženih sil, ročnih del. Idrijske čipke, slike in prtički ter nakit, pletenine, gobelini, vezenine, cvetje iz papirja, okraski in uporabni premeti, vse je bilo občudovanja in pohvale vredno. Svoje delo je razstavila tudi osemle- jevne skupnosti. Najstarejša poho-dnica je štela dobrih 82 let. Niti dež niti toča pohodnikov nista spravila v slabo voljo. Nekateri premočeni, previdnejši le z mokrimi nogami, glave so jim ščitili dežniki, so se udeležili krajše kulturne slovesnosti, ki so jo s pesmijo popestrili Podkrajski fantje. Slavnostni govornik, predsednik Krajevne skupnosti Matjaž Zu-panc, je prisotne spomnil na zgodovinske trenutke, ki so oblikovali tudi današnji čas. 9. maja leta 1945 so po Evropi zaplapolale "zastave svobode", Rdeča armada je tega končala se je 2. svetovna vojna v Sloveniji, v Ljubljano so vkorakale partizanske enote. Dan slavimo kot dan zmage in tudi kot dan Evrope. 9. maja 1950. leta je francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo, v kateri je predlagal ustanovitev evropske skupnosti za premog in jeklo, ta skupnost se je pozneje preoblikovala v to, kar je danes Evropska unija. Delegacija je k spominskemu obeležju na t. i. starem šahtu položila venec. Krajanke Stare vasi smo svoje spretnosti predstavile na razstavi tna krajanka. Praznovanje smo kra-janke in krajani nadaljevali na prostem, posijalo je sonce, ob zvokih Podkrajskih fantov so nas zasrbele pete, golaž, ki se je v kotlu pred Domom krajanov kuhal od jutranjih ur, je teknil, zato tudi dobre volje ni manjkalo. Besede predsednika krajevne skupnosti »Včeraj ne sme biti pozabljen, jutri pa naj nas prebudi svetloba!« pa naj bo vodilo vsem, ne le krajankam in krajanom krajevne skupnosti Stara vas. a Damijana Zupanc Tri generacije, ki jih je povezal Makalu Na VŠVO pripravili zanimiv pogovor o prvem osemtisočaku, na katerega je stopila slovenska noga Milena Krstič - Planine Velenje, 14. maja - Uvodni dogodek, ki so ga pripravili na Visoki šoli za varstvo okolja (VŠVO) v tednu vseživljenjskega učenja in je bil namenjen širši javnosti, ne samo študentom in predavateljem, je bil posvečen 40-letnici osvojitve prvega slovenskega osemtisočaka v Himalaji, Makaluja (8.463 metrov), pete najvišje gore na svetu. Od takrat se slovenski alpinistični uspehi v Himalaji nadaljujejo, prav tako pa raziskovalno delo. O tem so spregovorili zanimivi gostje, predstavniki treh generacij, ki jim je skupen Maka-lu, čeprav se vsi nanj niso povzpeli. Uspeh slovenske odprave leta 1975 je začrtala četrta jugoslovanska alpinistična odprava tri leta pred njo. V njej je bil eden od gostov večera, dr. Jurij Kunaver, ugleden geograf, ki ga je v Nepalu najbolj zanimala in prevzela geomorfo-logija ledeniškega reliefa. Gostili so Vikija Grošlja in Ivana Kotnika, dva od tistih alpinistov, ki sta poskrbela, da je na osemtisočaku zaplapolala slovenska zastava. Viki Grošelj je bil od takrat v Himalaji že več kot štiridesetkrat. »Upam pa, da še nisem na polovici«, je rekel. V Nepalu je bil tudi v času, ko ga je na začetku maja prizadel katastrofalen potres, in tja se bo letos gotovo odpravil vsaj še enkrat, je napovedal. Pomagati ljudem. Nepalci namreč pravijo, kot je dejal - najbolj nam boste pomagali, če boste prihajali ... Najbrž bo vil nekatere medicinske raziskave. Mrakova je udeležencem spregovorila tudi o »vrnitvi od onkraj,« ki jo je doživela v Himalaji, kjer je raziskovala krčenje ledenikov. Zgodilo se je po tistem, ko se je Goslar že vrnil v Slovenijo, v Himalaji pa sta Zgodbe Makaluja treh generacij so pripovedovali alpinisti in raziskovalci: Ivan Kotnik, Viki Grošelj, Jurij Kunaver, Tomaž Goslar in Irena Mrak. z njim tudi Ivan Kotnik, danes ravnatelj Šolskega centra Velenje, ki je ob osvojitvi gore štel komaj 24 let. »Malinovc,« kot je rekel. Najmlajši v odpravi, iz katere so se vrnili, kot prijatelji. »Take poti te povežejo za vedno.« Raziskovalka, alpinistka in predavateljica na VŠVO dr. Irena Mrak je bila v tričlanski ekipi na poti proti Makaluju lani jeseni. Z njo je bil zdravnik Tomaž Goslar, ki je opra- ostali z Mojco Švajger. Mediji, ne samo slovenski, so poročali, da se je zgodil čudež. Raziskovalka se je po možganskem edemu, ki ga je doživela, dobesedno ponovno rodila. Razlika štirideset let je razlika v marsičem, je bilo slišati. V Nepalu je v teh desetletjih zacvetel turizem, logistika je povsem drugačna, kot je bila nekdaj. Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 14 14 DMK «»^AS 21. maja 2015 Dnevi mladosti se že četrt stoletja praznujejo s kulturo Nekdaj so majske dni v Velenju popestrili tradicionalni koncerti ob dnevu mladosti na Titovem trgu, ki ga je organizirala Zveza socialistične mladine Slovenije, pa ob prazniku dela in leta 1985 ob prihodu štafete mladosti. Danes Šaleški študentski klub beleži 25 let, odkar je s prireditvijo Dan mladih in kulture, ki je leta 1991 potekala 25. maja na Velenjskem gradu, začel najstarejši študentski festival v samostojni Sloveniji. 25. Dnevi mladih " in kulture: 22. - 30. maj Zakaj? Ker sta v tistem obdobju med mladimi delovali le organizaciji Kino 16 in Fotoklub Zrno, ki sta se vključevala v »mestno življenje in kulturno razgibavanje mladih kot obvezen segment ob bok tedaj edinemu na tem področju živemu organizmu - Kulturnemu centru Velenje,« je v knjižici Prva desetletka zapisal prvi programski vodja Dneva mladih in kulture Marjan Kukovec. In zato, ker »tudi vodilnega, opozaijajočega in pozitivno oportunističnega glasu od študentov ni bilo čutiti,« je nadaljeval. Dokler klubovci niso začeli postavljati razstav in organizirati literarnih večerov ter povezovati mlade kulturne ustvarjalce, ki so se lahko izražali na dogodkih. To je bil tudi namen festivala, ki ni želel biti še ena veselica več - da vzbudi »mlade interese« in povabi predvsem tiste, »ki nekoč še kaj bodo.« Je danes še tako? Na DMK-ju so se začela pojavljati že uveljavljena imena, a taka, ki so zastopala nove in drugačne stvari. Še vedno se je spodbujala kreativnost in drznost, meni sedanji vodja festivala Žiga Kočevar. »Zavedamo se, da je potrebno vključevati lokalno mladinsko produkcijo. Ne bi rekel, da nam je to uspelo vsako leto. Po drugi strani pa smo lani ponovno producira-li Lignit 3 in tako izkazali podporo lokalni sceni. Smo kot dijaški in študentski klub to dolžni ali pa bi za to moral biti zagotovljen denar javnih zavodov oz. Mestne občini Velenje, ne vem. Mislim pa, da je prav, da smo bili del te zgodbe, in ponosni smo na to neke vrste edinstveno zadevo na slovenskem trgu.« Dnevi mladih in kulture so koncertom dodajali plesno-gle-dališki program, likovne razstave, video in filmske cikle, pa mednarodno kulturno produkcijo in dela mladih lokalnih ustvaijalcev. V Velenje, mesto, ki na kulturnem zemljevidu skorajda ni obstajalo, je zanašal alternativno kulturo in se relativno uspešno boril za njegovo prepoznavnost, je Aleš Črnič zapisal v Prvi desetletki in so se v desetih letih zgodile v lokalnem okolju - Mladinski center s Festivalom mladih kultur Kunigunda - zaradi katerih »se bodo o prehojeni poti in možnih smereh razvoja morali preizprašati tudi Dnevi mladih in kulture.« Opazil je namreč, da festivalu »pojenjajo moči,« kot bi »aktualni generaciji primanjkovalo idej,« Marjan Kukovec pa, da je »najlažje in celo rentabilno vreči na mizo nekaj tisoč mark in pripeljati najbolj mega skupino, ki bo zažgala.« Kaj so torej uvedle nove generacije? V Velenje so povabile številne male in velike bende, popularne in alternativne, skorajda vse, ki so bili finančno dosegljivi, pravi Žiga Kočevar. »Treba je vedeti, da je komercialna glasbena scena v Sloveniji prezasičena. Ne nastajajo novi artisti na tem področju. Verjamem, da si ljudje želijo nekaj novega, ampak prišlo je do upada ustvarjalnosti na tem glasbenem področju. Prihajajo manj kvalitetne stvari ali pa manj priljubljene,« pravi, kar se pozna na festivalu, ki je v četrt stoletja že kdaj ponovil sebe ali druge. »Kar bi ljudje imeli, je za nas predrago. Razmišljamo o uvedbi vstopnin, da bi bili artisti bolje plačani in bi jim tako bilo izkazano spoštovanje, pa tudi organizacija bi se nagradila. Ali smo dolžni študentski denar namenjati lokalni skupnosti, da uživa na popolnoma brezplačnih dogodkih?« se danes sprašujejo študenti. Sprva večerni, potem celodnevni dogodek, tretje leto že dvodnevni in nato ve- Žiga Kočevar. Festival se je večal tudi zato, ker je toliko mladih želelo sodelovati pri organizaciji in programu, ideje pa so bile kakovostne, zato so jih želeli izpeljati. Kljub temu se DMK nikoli ni profesionaliziral. Še vedno je amaterski festival, ki ga organizirajo študenti in artisti sami, a s prenosom znanja na mlajše generacije so izoblikovali odnos, kakršnega imajo profesionalni festivali. »Izziv naše generacije je, da drugačni in edinstveni dogodki zadovoljijo obiskovalce, da so zanimivi čim bolj različniemu občinstvu, ne da pripeljejo mase ljudi v Velenje,« dodaja in želi, da bi bilo občinstvo tisto, ki sodi festival. Prvi Dan mladih in kulture je bil tudi prva prireditev v zgodovini ŠŠK-ja, ki je bila dobičkonosna, čeprav vstopnine niso pobirali, je zapisal Marjan Kukovec. Danes Žiga Kočevar vrednost festivala ocenjuje na dvajset odstotkov proračuna kluba, desetino pa financirajo iz občinskega razpisa za projekte lokalnega programa razvoja delovanja mladih ter razpisa za tiskovine, na katerega so prijavili RIT. Tako velik del proračuna vložijo v lokalno skupnost in ne le študentom in dijakom, tudi drugim občanom nudijo pestre in kakovostne vsebine, pravi. »Mogoče je malo žalostno, da nimamo finančne podpore oz. neke materialne kompenzacije v zameno za reklamo od lokalnega oz. nacionalnega ^ ' 'Vo^B gospodarstva. To bi namreč spodbu- opisal tudi spremembe, ki dno daljši festival, dokler leta 2008 ni potekal ves mesec, je bil včasih bolj strnjen in »bistveno bolj intenziven. Kljub skromnejši blagajni kluba kot v »zlatih letih« je festival ponujal »še več, .razvlečejo' ga skoraj skozi ves mesec maj, glasbenim koncertom različnih zvrsti dodajajo tudi šport in številne druge kulturne dogodke. A tistih, ki bi uspeli v mesto pripeljati tudi obiskovalce od drugod, še vedno ni prav veliko,« je po dvajsetih letih opažala novinarka Našega časa in zvesta obiskovalka Bojana Špegel. Jure Trampuš je v Drugi desetletki zapisal, »da želi festival glamurozno prerasti samega sebe, da želi iskanje drugačnega zamenjati z običajno študentsko veselico,« da je maj postal »žrtev vere v napredek,« ki je skorajda požrla »šarm iskrenosti majhnega festivala.« Šaleški študentski klub je v dolgih letih svojega obstoja skrbel za vedno več študentov, danes že 2300. Z DMK-jem skuša zadovoljiti njihove različne potrebe, »kar je najlažje z znano vsebino, skušamo pa biti malo bolj inovativni, drugačni, mogoče z lokacijo dodati vrednost. Se pa strinjam, da so manjši dogodki bolj pristni in imajo več duše,« pravi feS jalo lokalno mladinsko delovanje, saj prirejamo festival za celo dolino, za mlade in tudi starejše generacije - za delavce in njihove otroke. Le še mala podjetja in privatniki imajo posluh. A se zavedamo, da kljub ino-vativnemu marketingu ne moremo bistveno vplivati na prodajo izdelkov podjetji, ki jih vabimo. Pa saj podjetja mogoče niti niso dolžna spodbujati delovanja kluba. Mislim, da je prav, da ta denar namenijo zaposlovanju mladih in jim tako omogočijo kakovostno življenje v dolini.« Pri Dnevih mladih in kutlre je prihajalo do širjenja in krčenja, vzponov in padcev, kar se Žigu Kočevarju zdi zdrava rast festivala. »Verjamem, da so si začetniki festival zamislili drugače, kot so ga kasnejše generacije zapeljale. Sam sem pred leti s prijatelji začel festival Park s5 dogaja. V življenju ne bi pomislil, da bi kritično komentiral današnjo vsebino, ker se mi zdi, da je prav, da nove generacije delajo stvari po svojem lastnem občutku in okusu.« Da se mora ŠŠK držati rdeče niti in tradicionalnih dogodkov ter lokacij, je po njegovem mnenju zaviranje ustvarjalnosti mladih. »Starejše generacije naj se sprostijo, pridejo na dogodke in uživajo v njih, mi pa se bomo potrudili, da bodo čim bolj pestri,« vabi na doživljanje majskih dni kot nekoč, a kot vedno nekoliko drugače. a Tina Felicijan, foto: arhiv ŠŠK ... ■>v- V Naš čas, 21. 5. 2015, barve: CM K, stran 15 21. maja 2015 —WM DMK 15 Dnevi mladih in kulture so v petindvajsetih letih mnogim šaleškim študentom zaradi svoje širine in dostopnosti, pa tudi drugim občanom in nekaterim gostom, spletali enkrat krajši, drugič daljši, bolj ali manj alternativen kulturni program, ki je vselej prijetno zaznamoval maj. Skozenj so se izrekale in za svojimi besedami stale oz. plesale številne programske ekipe, prirejale pa tudi tradicionalne dogodke - otvoritev v atriju Velenjskega gradu, prihod Štafete modrosti, Rock na gradu. »Ker je ŠŠK tako staro društvo, je veliko generacij naredilo veliko dogodkov, ki so se pač prijeli in postali tradicionalni. Mi z zmanjšanimi proračunskimi sredstvi komaj vzdržujemo te projekte in imamo manj prostora za kaj novega,« pojasnjuje Žiga Kočevar, zato je festival, pa tudi preostali program kluba, letos nekoliko drugačen. Niso priredili Akademskega plesa, ki je včasih bil glavni način zbiranja denarja za delovanje kluba, zadnja leta pa velik strošek. Ne-uradno-uradna otvoritev bo letos v Pekarni namesto v grajskem atriju. Priredili bodo tudi plačljiv dogodek. »V prihodnosti se bomo morali pogovarjati z drugimi akterji v skupnosti, ali bomo skupaj ohranjali tradicijo in si delili stroške, ali bo festival nudil manj vsebine, ali bodo dogodki plačljivi, da bomo lahko ohranili intenzivnost.« PRIREDITVE tudi letos nekoliko drugače Ponedeljek, 25. maj, ob 18.00 | Doživetje socializma na Velenjskem gradu Petek, 22. maj Otvoritev 25. Dnevov mladih in kulture v Pekarni 17.00 okrogla miza o alternativnih festivalih Gostje bodo razpravljali o uporabi termina alternativa in alternativno v družbenem, predvsem kulturnem polju, osredotočili pa se bodo na začetek in razvoj alternativnih festivalov ter njihov današnji koncept. 20.00 prestavitev revije RIT Urednik Matevž Vogrinec bo predstavil 39. številko tradicionalne revije Racionalno izbrane teme, v kateri boste tudi letos lahko brali razmisleke, komentarje, intervjuje in satire o aktualnem družbenem dogajanju. 20.30 odprtje umetniške inštalacije Neničeljnost/Ovire Študenta kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, domačina Anže Sever in Mihael Novak, sta že večkrat razstavljala v Velenju, sodelovala pa sta tudi na mednarodnih razstavah. Anže bo tokrat predstavil dela iz zadnjega leta, Mihael pa povsem nove, nedavno nastale kipe. Po otvoritvi bo za mešalno mizo Felis Catus. Član kolektiva Don't Make New People kolektiva Felis Catus je predan prirejanju rave partyjev, produciranju glasbe ter digganju proper beatov in bas linij v okvirju elektronskih žanrov kot so bass, garage, techno, house, bassline, hiphop, juke, jungle, electro, itd. Od old schoola do future beatov, od pokalic do groovy scen, od plesnega do obskurnega. Sobota, 23. maj, ob 21.00 Electronic Fortress na Velenjskem gradu Šaleški študentski klub v sodelovanju z društvom COGO in organizacijo Overload organizira letos največji dogodek elektronske glasbe v Šaleški dolini in prvi party za obzidjem Velenjskega gradu. Na treh odprtih odrih bo nastopilo deset DJ-ev - od zvezd slovenske elektronike, do domačinov in tujih izvajalcev. Na odru ATRIUM BOUTIQUE v atriju Velenjskega gradu bo kraljeval eden izmed začetnikov slovenskega techna, nekdaj resident DJ v Ambasadi Gavioli, danes že več kot 20 let uspešen v tujini in eden najboljših underground DJ-ev, ki vrtijo predvsem z vinila - Valentino Kanzyani. Njegovi prepoznavnosti je pripomoglo sodelovanje z Umekom na založbi Recycled Loops, leta 2005 pa je ustanovil svojo založbo: Jesus Loved You. Izdaje so predvsem na vinilu, s čimer podpira DJ-anje v svoji prvotni obliki. Debitantski album Love & Gratitude je izdal pri švicarski založbi Cadenza leta 2012. Poleg njega bodo v atriju nastopili še štirje domačini. Tonske in Qub, člana društva COGO in nekdaj kolaboranta v Double System Project, ki se je pojavljal na priznanih mednarodnih založbah, in brata elektronsko glasbo raziskujeta od konca 90-ih. Tonske s svojo eksperimentalno elastičnostjo teži k bolj futurističnim smernicam elektronike najvišje kakovosti, izdal pa je tudi pri založbi Definitive. Qub se je usmeri v house in tech-house žanra ter izdal pri založbi Fade Out Records. Vodja organizacije Overload Brlee je nastopil v večini klubih in na festivalih po Sloveniji ter na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji, na Nizozemskem, v Grčiji ter na Ibizi. Član Overloada Ticko je leta 2006 začel vrteti tech-house in house na gramofone in kasneje začel uporabljati novejše tehnologije, zadnja leta pa se posveča tudi produkciji. Na odru CHAPEL pri kapeli bo house pridigo držal eden izmed prepoznavnejših hrvaških DJ-ev Lemon. Je gonilna sila organizacije Balance, ki je odgovorna za festivala Rabac Summer Fest in Stars Night. Izdajal je na založbah Renaissance, Ministry Of Sound, Brown Eyed Boyz ... Za oltarjem bosta tudi veterana hrvaške elektronske scene in člana organizacije Balance - Rubb Surr in Krekman. Na odru BLACKSMITH ob kovačnici bosta ljubljanska DJ-a Bakto in Borka kovala funky, soul, hip-hop ritme. Grajski gospodi na uslugo bo tudi chill out area na trati za obzidjem, na after partyju v eMCe placu pa bo od 6.00 do 15.00 nastopilo še deset DJ-ev. Predprodaja 15 €, na dan dogodka za atrij (Valentino Kanzyani) 25 €, obzidje (Batko&Borka in chill out 5 €. Mladinski odbor Turistične zveze Velenje v sodelovanju s TlC-em predstavlja nov poučen, prepričljiv, verodostojen in zabaven turistični produkt - Doživetje socializma v Velenju. V spominski sobi v Muzeju Velenje bo interaktivna igrana predstava učne ure zadnjega sestanka pionirčkov pred sprejetjem k mladincem. Nato si boste ogledali razstavo Ko je Velenje postajalo mesto in prek zanimivih razstavnih eksponatov in slik začutili delovno vnemo udarniških akcij. Z vodičko na kotalkah se boste podali na ogled mesta, spoznali vsakdanjik v času socializma in srečali dva pomembna tovariša, zaradi katerih je Velenje postalo »čudo socializma«. Petek, 29. maja, v eMCe placu 20.00 Stand up na terasi Smejali se bomo enemu najbolj vročih imen slovenske stand up komedije - Vidu Valiču. Zaljubljen v igro se je izobraževal v treh različnih igralskih studiih v Los Angelesu, prav tam pa je ideja o profesionalnem ukvarjanju s stand-up komedijo dobila svoja krila. Domačin Uroš Kuzman, najboljši matematik med komiki, je svojo pot po stand up komediji začel kot učenec Akademije Panč in razvil lahkotno opazovanje vsakdana. Prav tako Velenjčan Sašo Avramovk pa šale stresa tudi v radijski eter. 21.00 koncert Prismojeni profesorji bluesa Po smejalnem uvodu sledi energičen blues, ki se stopnjuje v psihadelični rock ali ritmični funk. Zvok Prismojenih profesorjev bluesa je unikaten in nepredvidljiv. V dobri meri zaradi distorziranih orglic in od trenutnega razpoloženja odvisna dolžina skladb. Čeprav imajo kompozicije neko določeno trajanje, se ob dobri energiji njihova dolžina lahko podaljša tudi do trikrat. Skrajša? Nikoli. Repertoar tvorijo avtorske skladbe, občasno pa se na glasbenem meniju znajde tudi kakšna priredba drugih izvajalcev. Sobota, 30. maj, ob 21.00 Rock na gradu: Dan D, Brkovi, Koala Voice, Replica, Carnifliate Rock koncert na Velenjskem gradu ima na Dnevih mladih in kulture dolgo tradicijo. Nadaljevala se bo tudi letos, ko bodo ponovno nastopili novomeški rockerji Dan D, ki so ena najbolj prepričljivih in samosvojih rock zasedb pri nas. Po šestih letih od izida prejšnjega studijskega albuma in dobri dve leti od predstavitve projekta Tiho se letos predstavljajo s ponovno „električnim" projektom in albumom z naslovom DNA D. Štiričlanski bend iz Zasavja Koala Voice trenutno predstavljajo eno izmed najobetavnejših v Sloveniji, saj je po zmagi na Špilligi nastopil na večjih dogodkih in festivalih. Februarja letos so izdali tudi prvi album z naslovom Kangaroo's a Neighbour. Žanrsko zastopajo od modernega popa, indie alternative, rocka 70-ih do progresije. Turbofolk-punk rock glasbena atrakcija iz Zagreba Brkovi združuje dva zelo oddaljena žanra in odpira novo prenovljeno shemo dveh starejših glasbenih smernic. Od turbofolka uporabljajo značilna emocionalna besedila, združena z ostrino punk rocka in heavy metala. Albume objavljajo v samozaložbi, ker menijo, da z današnjimi tehnologijami in njihovo glasbo ne potrebujejo založnikov in managerjev. Trenutno spadajo med ene najbolj iskanih glasbenih skupin novejšega časa iz prostora bivše Jugoslavije. Lokalni death metal bend Carnifliate je obiskal že nekaj odrov izven Velenja, med drugim pa so v Ormožu nastopili kot predsku-pina Noctiferii. Replika je mlad lokalni rock cover band, katerega začetki segajo v leto 2010. Amadej Šuperger, Nermin Jukan, Jan Kolar, Tilen Šlogar in Robert Brglez preigravajo znane uspešnice denimo MI2, Šank Rock, Bjelo dugme, Parni Valjak, Guns N' Roses ipd. .-rui. iE» --■ 2 ^ 1 1 m \ VlCKD t ERLEE 1 LEÍ.1ÜÍJ [ EflKEfl | B DAN D WWW.H bi I PR OH A JA^UIOP* It NAEvElPlHM.il HOCK NA GRADU soso» oh i uvuavihí r fepljki t cinhiFiií1 ■ I BRKOV! V predfestivalskem dogajanju pretekli vikend je klubska fotogra- T* finja Martina Hrastnik s soustvar- ^ma ' ( j jalko programa Marušo Skornišek i postavila fotografsko razstavo 1/4 ^^hr a ''M_l stoletja obrazov zvezd, ki je po- f ^H svečena obiskovalcem Dni mladih '. J® in kulture. Izbrskali sta nekaj ar- ^^^H hivskih fotografij Jurija Vižintina, prispevala jih je tudi Tilyen Mucik, B zadnja leta pa je obrazne izraze zajemala sama. »Na DMK dogodkih iščem predvsem samo dogajanje, vzdušje, ki ga skušam zajeti v fotografije. Veliko posnamem skrivnih portretov. Tako ujamem osebo takšno, kot je. Ko nekdo vidi, da ga fotografiram, se začne napravljati in ni več pristen. Če ga fotografiram na skrivaj, pa je res on sam.« Razstava bo v Galeriji eMCe plac na ogled do poletja. Nekdaj le obiskovalka, danes tudi soustvarjalka festivala, ki skrbi predvsem za koncertni program, je Maruša Skornišek, ki se bo na DMK , z veseljem vračala tudi po izteku študijskih let, pravi. Poudarja, da so obiskovalci poleg predhodnikov ^B ^ programske ekipe zelo pomemben L ™ del festivala in ga tudi sooblikujejo, zato so se jim letos poklonili z razstavo. »Odkar sodelujem pri organizaciji, na DMK gledam iz povsem drugačne perspektive. Spoznala sem zakulisje dogodkov, ki se organizirajo več mesecev prej. Z nastopajočimi se je potrebno dogovoriti veliko stvari, ekipa mora poskrbeti, da vse teče, čeprav včasih do zadnjega ne vemo, ali se bo izšlo. Super je to, da se festival še vedno razvija. Upam, da so tisti, ki so festival ustvarjali pred 25 leti, še vedno zadovoljni s festivalom. Je res, da smo se od nekaterih stvari malo oddaljili, nekatere pa na novo vpeljali. Menim pa, da je oboje dobro in dobrodošlo, zato upam, da bo tako tudi naprej.« Urednika knjižice Prva de- ^ setletka, soustvarjalca ter dolgoletnega obiskoval- ■■ jJ^ ca in opazovalca festivala Hj Jureta Trampuša na DMK ' Hi vežejo najlepši spomini, ki »ti omogočajo, da se vrneš v čas, ko si bil v srcu MM na majskem gradu, ko si bil, kar si, nič dru- ^ [' . Nagega ni bilo važno,« pravi. Jbfl 'i, ' t, f »Kar smo mi takrat delali, -L meje oblikovalo. To so "'L" .,- ■ _ najlepša leta. Veliko se naučiš, spoznaš in uživaš v tem, kar delaš. Vse ti da več, kot takrat misliš. Ni samo žur - da ti temelje. « Noče biti kritičen do mlade generacije, ker je vsaka delala, kar se ji je zdelo prav. Ampak na Rock na gradu letos ne gre, ker lahko Dan D posluša kjerkoli drugje, pravi. »Mi smo v Velenje pripeljali, kar se drugod ni dalo slišati. Ponuditi mestu tisto, kar samo ne zna, je bilo naše vodilo - mesto mora skrbeti za svoje prebivalce, ŠŠK pa mora v mesto pripeljati, kar drugi organizatorji ne bodo. Takrat študentskih festivalov ni bilo, ker ni bilo denarja. Potem so se začele delati študentske veselice. DMK sem vedno razumel kot odmik od mainstreama. Ne sme pa biti veselica , pa tudi mislim, da ni.« Mesto je tako kot danes podpiralo majsko dogajanje, grad je bil odprt za sodelovanje, z letošnjim partyjem v atriju pa še posebej. Jure Trampuš je tudi urejal RIT, ki ga zadnja leta preseneča s kritično mislijo, ki se iz Šaleške doline ne sliši pogosto. »Delati študentski časopis zaradi tradicije je brez veze. Če ga izdajaš, je treba vedeti, kaj boš na teh straneh povedal, moraš imeti vsebino.« Zato se mu zdi dobrodošlo, da ŠŠK ni vztrajal pri tradicionalnem projektu Akademski ples, ki so ga pravzaprav že zdavnaj nameravali ukiniti, a se je zaradi neodobravanja obdržal še več kot deset let, ko ni imel več pravega pomena. Dolgoletni obiskovalec DMK-jevih prireditev je tudi Albin Inkret, ki ___ pričakuje zabavo, svežino, nove informacije, kaj zanimivega na ume- p^H^L tniškem področju. »V Velenju sta__. JL / dva močna dogodka: Kunigunda in DMK in obeh sem vesel, čeprav se marsičesa niti ne spomnim, ker f^^S* se toliko dogaja. Vsekakor pa je ¿y/ r dobro, da v Velenju, mestu dela in v, potrošnje, 'dogaja' tudi za mlade. DMK je v Velenje pripeljal veliko novitet, nove kulture, svežine, kar je res hvale vredno. Vsak festival je malo drugačen, ima nekaj boljšega in nekaj slabšega, vedno pa kaj novega.« i Tudi Žiga Miklavc, če je le v domačem mestu, ne manjka na mladinskih dogodkih, zato je pogosto med obrazi zvezd DMK-ja. »No-rooo! Ljubezen se začne v maju prebujati. Takrat vse začne živet, cvetet. Iz DMK-ja se najbolj spominjam koncertov, glasbe, žuranja, plesanja. Tu nisem dobil svojega prvega poljuba, sem pa dobil svoj prvi šamar.« Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 21. maja 2015 Prekinili dolg Rudarjev niz Mariboru že trinajsti naslov brez poraza na domačem igrišču -Goričani zmagali v Velenju - V soboto po tri točke na Obalo Nogometaši Maribora so dva kroga pred koncem in po prvi letošnji zmagi v tej tekmovalni sezoni nad Domžalami že postali državni prvaki. Ta je njihov že trinajsti in peti zaporedoma. Z zmago z 1 : 0 v gosteh nad Olimpijo so se Celjani utrdili na drugem mestu, Ljubljančani pa so si precej zmanjšali možnosti, da zaigrajo v enem od pokalov Evropske nogometne zveze. To je bil tudi razlog, da je vodstvo kluba dosedanjega trenerja Darka Ka-rapetroviča zamenjalo z njegovim pomočnikom Aleksandrom Ra-dosavljevičem. Ljubljančani po tem porazu za tretjimi Domžalami zaostajajo za štiri točke, za drugim Celjani pa že za devet. 34. krog je bil zanimiv tudi po tem, da so kot gostitelji slavili le novi (stari) državni prvaki, na vseh drugih zelenicah pa gostje. Haložani so v Domžalah s 4 : 0 premagali že odpisane Radomlje. V boju za obstanek sta zmagali tudi Krka in Gorica. Novo-meščani so bili v Kopru boljši od domačih z 2 : 0. S to zmago so si že zagotovili obstanek v ligi. Drugi poraz zaporedoma pa so doživeli nogometaši Rudarja. Po izgubljenih točkah v prejšnjem krogu je trener Jernej Javornik dejal: »V Novem mestu je bila želja premajhna, ampak pridejo tudi takšne tekme. Mi smo poraz s Krko pozabili in pripravljeni smo na tekmo z Gorico!" Očitno je bila tudi na tej tekmi želja premalo. Izgubili so z 1 : 2. Po 10. krogu, ko jih je premagal Maribor, je bil to prvi Rudarjev poraz na igrišču ob jezeru, torej so bili kar 24 krogov brez njega in sploh prvi z Novogoričani po štirih sezonah. Nazadnje so gostje v Velenju slavili (1 : 0) v sezoni 2010/11. Kljub no- vim trem točkam bodo najbrž obstanek reševali v dveh kvalifikacijskih tekmah z drugouvrščenim moštvom druge lige. Gostujoči trener Miran Srebrnič je ta dvoboj začel kar s tremi mladinci oziroma igralci, ki so šele prejšnji oziroma predprejšnji mesec izpolnili devetnajst let. V nadaljevanju pa je dal priložnost še dvema devetnajstletnikoma. Zato je bilo pričakovati, da bo domača izkušenost premagala mladost. Na za- četku je vsaj kazalo tako. 'Rudarji' so imeli žogo več v nogah. To pa je bilo tudi vse, saj nevarnih udarcev proti mlademu nasprotnikovemu vratarju skorajda ni bilo. V prve pol ure le dva (Dalibor Radujko in Nemanj Stjepanovic), vendar je mladi vratar gostov dobro posredoval. Nato so začeli gostje vse bolj prevzemati pobudo. Do konca polčasa so z goli Amedeja Vetriha in Dejana Žigona povedli z 2 : 0. To je bila pomembna prednost. Kot se je pokazalo v nadaljevanju, tudi neulovljiva. Dalibor Radujko je na začetku drugega polčasa gostujoče vodstvo znižal. Nato domače žoga ni več ubogala. Njihovi napadi so bili 'nezabeljeni' in gostje so se zasluženo veselili zmage, ki jim bo - kot je dejal strelec prvega gola - povečala samozavest v boju za obstanek. V sobotnem predzadnjem krogu bodo velenjski nogometaši gostovali v Kopru, ki na sedmem mestu za njimi zaostaja za dve točki. Na Obalo bodo gotovo odpotovali kot favoriti, računajoč, da bodo domači zaradi včerajšnje finalne pokalne tekme s Celjani utrujeni. »V Koper zanesljivo ne bomo odšli na izlet. Upam, da bomo igrali dobro, bolje kot domači, in osvojili tri točke, te pa želimo tudi v zadnjem krogu, ko bomo na lokalnem derbiju gostili Celje,« so bile besede Daliborja Radujka, strelca edinega gola proti Novogoričanom pred zadnjima dvema krogoma. a S. Vovk Krimovkam po državnem še pokalni naslov Velenjčanke v pokalu četrte, v prvenstvu osme V Kočevju je bil v prejšnjo soboto in nedeljo sklepni turnir za slovenski rokometni pokal, ki ga je izvedel domači rokometni klub. Na njem so nastopile tudi mlade roko-metašice Velenja. Po pričakovanju so osvojile zadnje, četrto mesto. Žreb jim ni bil naklonjen. V prvi tekmi so dobile rokometašice Krima, ki so jih premagale z 39 : 18. Aktualne državne prvakinje so bile na finalni tekmi boljše tudi od ro-kometašic Zelene doline iz Žalca s 37 : 24 in že 22. osvojile pokalni naslov. V tekmi za tretje mesto pa so Koprčanke premagale Velenjčanke s 30 : 21. »Mladost oziroma neizkušenost ter prekratka klop so bili razlogi, da smo na tekmi za 3. mesto ostale praznih rok. Dekle- ta si kljub temu zaslužijo pohvale, da so si sploh priborile nastop na sklepnem pokalnem turnirju. Posebej odmevna je bila četrtfinalna zmaga, ko so presenetila Celjanke,« so nastop v Kočevju ocenili v velenjskem klubu. S pokalnim turnirjem je sklenjena tudi tekmovalna sezona. Velenjčan-ke so prvenstvo končale na osmem mestu. V pravkar končani sezoni so nastopale z zelo mladim igral- kami. Uresničile so poglavitni cilj, tudi v novi sezoni bodo nastopale v 1. A ligi. Glede na finančne težave in poškodbe, ki so jih spremljale, sta četrto mesto v pokalu in osmo na prvenstvu stvarna dosežka, še poudarjajo v klubu. Iz prve lige je -kot smo že pisali v prejšnji številki - izpadla le ekipa Naklo Peko Tržič, vanjo pa sta se uvrstili ŠD Jadran iz Hrpelj- Kozine in ŽRK Brežice. Zadovoljne s sezono »Berlin je bil pomembna preizkušnja!« Tako je trener Gorenja Gregor Cvijic ocenil nastopa na sklepnem turnirju EHF - Kljub četrtemu mestu se domov niso vrnili žalostni Sklepni turnir pokala Evropske rokometne zveze v nemškem glavnem mestu Belinu, ki je za ligo prvakov drugo najmočnejše tekmovanje na stari celini, je bil v znamenju nemških moštev. V finalni tekmi je bil gostitelj Berlin s 30 : 27 boljši od Hamburga, v dvoboju za 3. mesto pa je velenjsko Gorenje Velenje z 22:27 klonilo proti danskemu Skjer-nu, v prvi tekmi pa z gostitelji s 24 : 27. Po prvem polčasu dvoboja za tretje mesto z Danci so bili slovenski podprvaki za gol boljši. Začeli so odlično, povedli kar s spetimi goli razlike oziroma z 10 : 5. Nato pa je bilo njihove zbranosti in trdnosti v obrambi konec, tudi v napadu so bili nemočni in sledil je več kot desetmi-nutni strelski post. V njem je nasprotnik dosegel pet golov zaporedoma in izenačil na 10 : 10. Nato so velenjski rokometaši le vstali iz pepela in si ob sijajnih obrambah Benjamina Burica do odhoda na odmor priigrali gol prednosti 13 : 12 (imeli pa celo priložnost za dva). Začetek drugega polčasa je bil skorajda takšen kot uvodne minute tekme. Po dobrih desetih minutah so naši podprvaki prednost povišali na tri gole razlike. Toda v nadaljevanju, v ogorčenem boju za tretje mesto, niso imeli dovolj moči. Začeli so grešiti in na koncu so morali priznati premoč Dancem z 22 : 27. Čeprav so upali, da se bodo morda uvrstili v finale (tiha želja je bila še večja), se domov niso vrnili razočarani. Nasprotno, bogatejši so za novo mednarodno izkušnjo oziro- na to je bila že uvrstitev lep uspeh za klub, pa tudi za slovenski rokomet in fantje si zaslužijo čestitke za bojevito igro. Poznalo se je, da zaradi poškodb naši ključni igralci niso bili v pravi tekmovalni formi oziroma so poškodbe pustile posledice tudi v njihovi telesni pripravljenosti. To je bil tudi glavni vzrok za nihanja ma - kot je dejal Mario Šoštarič: »Ponosni smo, da smo nastopili na sklepnem turnirju v Berlinu. To je bila lepa nagrada za ekipo. Nismo žalostni, dvignjenih glav gremo naprej in novim bojem naproti.« Trener Gregor Cvijic pa je po vrnitvi takole razmišljal: »Mislim, da smo se pokazali v dobri luči. Nasprotnika sta bila močnejša od nas. Zavedamo se, da bomo morali še veliko delati, da bomo lahko zmagovali na takšnih turnirjih. Ne glede in padce v naši igri. Berlin je bil za fante pomembna preizkušnja tudi v tem, da so videli, kakšen je tak vrhunski dogodek, ki so si ga srčno izborili. Obenem, da vidijo, koliko jim še manjka, da bodo lahko premagovali tudi tako vrhunska moštva, kot so Nemci in Danci.« Počitka za rokometaše Gorenja ni bilo. Včeraj so v tretji polfinalni tekmi končnice za prvaka gostili igralce mariborskega Branika. a Stane Vovk Šalečanke podprvakinje Zadnja dva kroga za vodilni ekipi zgolj prestižnega pomena Dva kroga pred koncem je odločeno prvenstvo tudi v ženski ligi. Nogometašice Teleing Pomurja iz Beltincev so si z zmago s 3 : 0 proti Radomljankam znova priigrale naslov prvakinj, igralke Rudarja-Škal pa z zmago s 3 : 1 proti zelo dobrim Mariborčankam naslov pod-prvakinj. Včeraj so se nove prvakinje in podprvakinje pomerile v Kopru na finalni tekmi slovenskega pokala. To ni bil njihov zadnji dvoboj v tej sezoni. 'Udarile' se bodo še enkrat, v zadnjem prvenstvenem krogu v Beltincih. Ta tekma pa ne bo odločala o ničemer več, ampak bo najbrž vse v znamenju uspeha domačih nogometašic. Nedeljski dvoboj med domačimi nogometašicami Rudarja-Škal in nasprotnicami iz Maribora na glavnem mestnem stadionu je bil zelo zanimiv, celo veliko bolj kot dan poprej, ko je na istem igrišču Rudar dovolil Novogoričanom, da prekinejo njegov dolgi niz brez poraza. Cilj gostij je bil v letošnjem prvenstvu uvrstitev v končnico za prvakinje, torej na četrto mesto. Tega so izpolnile, zato igrajo zadnje tekme povsem sproščeno. V prvem polčasu so 'rudarke' presenetile z zelo zavzeto igro, več napadi. Takšna igra se jim je obrestovala z golom po slabe pol ure. Njihova napadalka Karmen Ulbin, ki je skupaj s soigralko Živo Hanžič najboljša klubska strel- ka, se je nepričakovano odločila za udarec z razdalje. Z njim je presenetila tudi izkušeno domačo vratarko, saj je samo s pogledom pospremila žogo, ki je bila videti ubranljiva, v svojo mrežo. Morda je celo mislila, da bo zletela mimo okvirja vrat. Da vrag le ne bi odnesel šale, so domače nogometašice začele igrati bolje. V drugem polčasu so povsem onemogočile gostje, ki si niso priigrale nobene prave priložnosti, in z goli Zale Gomboc, najmlajše, še ne sedemnajst let stare Loti Lukek ter Lare Prašnikar zmagale s 3 : 1. Višjo zmago pa je med drugim preprečil okvir vrat, ki sta ga po enkrat zadeli Tina Marolt in Prašnikarjeva. V sobotnem predzadnjem krogu bodo 'rudarke' gostile trenutno tretje Radomljanke (18.00). a S. Vovk Žalčani premočni Po dveh visokih zmagah nogometašev Šoštanja so v soboto v Šoštanju ti doživeli visok poraz. Na štadionu pod vilo Široko je gostovala drugouvrščena ekipa iz Zreč, ki je bila boljša in slavila s 5 : 1. V prvem polčasu so Šoštanjčani prejeli samo en gol (zadel je Leskovar), v drugem pa je bilo povsem drugače. Najprej je bil ponovno natančen Leskovar, v 56. minuti je zadel Brdnik, zadnja dva zadetka pa je dal Boček. Tudi gol za nogometaše Šoštanja so dosegli igralci Zreč, avto gol je namreč v 59. minuti zadel Tolar. Do konca prvenstva sta le še dve tekmi, v soboto NK Šoštanj gostuje pri vodilnih Brežicah. a a vos Naš čas, 21. 5. 2015, barve: CM K, stran 17 21. maja 2015 »»WAS ŠPORT 17 Elektra in Hopsi zapletli boj za obstanek Drugi krog v prvi slovenski ligi je pošteno zapletel položaj ekip, saj imajo dva kroga pred koncem vse ekipe po šest točk Za presenečenji sta poskrbeli ekipi Vzajemci Lastovke, ki so premagali Elektro Šoštanj z 79 : 78, in Terme Olimia Podčetrtek, ki so ugnali Hopse s 77 : 69. V Domžalah, kjer je gostovala Elektra, je bilo zelo napeto do zadnjega sodnikovega žvižga. V prvem delu so gostitelji imeli pobudo. V osmi minuti so povedli že s petnajstimi točkami (24 : 9), vendar so se v nadaljevanju šoštanjski košarkarji zbrali in do konca prvega polčasa zaostajali le še za pet (32 : 37). Drugi polčas je bil izjemno izenačen. Gostitelji so ohranjali prednost nekaj točk vse do 36. minute, ko je za točko povedla Elektra. V napeti končnici so košarkarji Elektre imeli priložnost za zmago, vendar je ob prednosti dveh točk sedem sekund pred koncem Brčina zgrešil oba pro- sta meta. Cohn je odlično skočil v napadu, a tudi sam zgrešil, na nasprotni strani pa je Precelj ob zvoku sirene zadel trojko za presenetljivo zmago Domžalčanov z 79 : 78. Trener šoštanjskih košarkarjev je bil po srečanju zelo kritičen do svojih varovancev: »Podcenjevanje in sebičnost, to je naša ekipa. Upam, da bodo fantje to vzeli v zakup in naslednjo tekmo odigrali bolje.« V petek čaka šoštanjske košarkarje novo gostovanje, in sicer v Podčetrtku pri Termah Olimia. Tekmo v Šoštanju je Elektra dobila s 93 : 76. Kjer se 'prepirata' dva ... Dob je točko dobil v Krškem, neodločen rezultat pa je izkoristil Aluminij in se povzpel na prvo mesto Boj za prvaka v drugi ligi po vsem sodeč traja do zadnjega kroga. Dva kroga pred koncem je spet na vrhu Aluminij z enakim številom točk, kot jih ima Krško, Dob pa na tretjem mestu za njima zaostaja za toč- Sklepni turnir pokala EHF (Berlin) Polfinalni tekmi: Gorenje Velenje -Füchse Berlin 24:27 (12:16), Skjern - Hamburg 23:27 (11:14) Gorenje Velenje: Gorenje Velenje: B. Buric, Ferlin, Božovic, Cehte 3, Medved 2, S. Buric 3, Szyba 1, Skube 2 (1), Golčar, Šoštarič 3, Kleč 1, Dobelšek 3, Gams, Nosan 1, Dujmovič 5 (2), Beciri. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 5 (3), Füchse Berlin 9 (8). Izključitve: Gorenje Velenje 6, Füchse Berlin 4 minute. Za 3. mesto: Gorenje - Skjern 22:27 (13:12) Gorenje: B. Buric 13 obramb, Ferlin, Božovic 2, Cehte, Medved 3, S. Buric, Szyba 5, Skube 4, Golčar 6, Šoštarič, Kleč, Dobelšek, Gams, Nosan, Dujmovič 2, Beciri. Trener: Gregor Cvijic. Sedemetrovke: Gorenje 7 (4), Skjern 3 (2), Izključitve: Gorenje 4 minuta, Skjern 6. Za 1. mesto: Hamburg - Berlin 27:30 (13:16) 1. NLB Leasing liga, polfinale: 1. tekmi: Gorenje Velenje - Maribor Branik 28:29 (13:15), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 35:20 (18:11). 2. tekmi, sreda, 13. maj: Trimo - Celje 27:39 (14:22), Maribor - Gorenje 34:35 (14:18) Gorenje: B. Buric (12 obramb), Ferlin (1 obramba - 1 x 7-m, Cehte, Medved 1, S. Buric 2, Ov-niček, Szyba 4, Skube 12 (6), Golčar, Šoštarič 8, Kleč 1, Gams 3, Nosan, Dujmovič 3, Beciri;). Trener: Gregor Cvijic. Sedemmetrovke: Maribor 6 (4), Gorenje 6 (6). Izključitve: Maribor 10, Gorenje 16 minut. Rdeči karton: Miškovic (57.). 3. tekma: Gorenje - Maribor (včeraj) Sklepni turnir pokala RZS za ženske (Kočevje): Polfinale: Krim Mercator - Velenje 39:18 (17:10) Velenje: Amon E., Halilovic 2, Tomic 1 , Mičic ko. Morda bo o novem prvaku odločal prav zadnji krog, v katerem bodo Krčani gostili Kidričane. Dob pa bo gostoval v Šenčurju. V naslednjem, v soboto, 23. maja (začetek vseh tekem ob 17. uri) pa bodo Krčani gostovali v Kranju. Veliko lažje delo bi moral vsaj na papirju imeti Aluminij, ki bo gostil zadnje Šmartno, pa tudi Dob s predzadnjimi Konjičani je morda že vpisal novo zmago. V predpredzadnjem krogu je bila osrednja tekma prav v Krškem, kjer je gostoval drugi Dob. Moštvi sta se razšli brez golov. To je izkoristil Aluminij in se z zmago s TAKO so igrali 2, Ferenc 4, Nakič M. 5, Naglič, Simic, Nakič B., Pajic, Amon I. 2., Tabakovič 2. Trenerka: Sne-žana Rodič. Sedemmetrovke: Krim 2 (1), Velenje 3 (3). Izključitve: Krim 4 minute, Velenje 0 minut. Zelene doline Žalec - Ž.U.R.D. Koper 32:27 (17:30). Tekma za 3. mesto: Velenje - Koper 21:30 (8:15) Velenje: Amon E., Halilovic 3, Tomič 2 , Mičič 2, Ferenc 1, Nakič M. 7, Naglič, Simič, Nakič B. 1, Pa-jič, Amon I. 5, Tabakovič. Sedemmetrovke: Velenje 5 (6), Koper 6 (6). Izključitve: Velenje 8 minut; Koper 4 minute. Finale: Krim - Žalec 37:24 (16:12) Prva liga Telekom Slovenije, 34. krog: Rudar - Gorica 1:2 (0:2) Strelci: 0:1 Amedej Vetrih (30), 0:2 Dejan Žigon (44), 1:2 Dalibor Radujko (48). Rudar: Rozman 6, Jahič 7, Knezovič 6, Džinič 6, Krefl 6,5, Radujko 7, Stjepanovič 6 (od 68. Plesec 6), Trifkovič 6 (od 78. Saramati), Babič 6 (od 87. Tolimir) Kocič 6, Firer 6. Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Olimpija - Celje 1:2 (1:0), Luka Koper - Krka 0:2 (0:1), Maribor - Domžale 1:0 (0:0), Radomlje - Zavrč 0:4 (01) Vrstni red: 1. Maribor 75 (71:31), 2. Celje 67 (55:27), 3. Domžale 62 (46:22), 4. Olimpija 58 (53:29), 5. Zavrč 49 (37:46), 6. Rudar43 (40:40), 7. Koper 39 (35:55), 8. Krka 37 (36:51), 9. Gorica 31 (33:46), 10. Radomlje 16 (21:80). Naslednji krog (23. maja): Koper - Rudar (ob 17. uri). Druga liga, 25. krog: Šmartno 1928 - Farmtech Veržej 0:4 (0:1) Strelci: Tjaž Polajžer (45), Arpad Vaš (57, 65), Damjan Kaučič (82 - 11 m) Šmartno 1928: Tetičkovič, Mrevlje, Bukšek, Tajnšek (od 67. Gačnik), Zamernik, Škoflek, Ku-rež (od 30. Djokič), Lenošek, Maze, Sinanovič (od 78. Dobnik), Korošec. Trener: Oskar Drobne Drugi rezultati: Šenčur - TKK Tolmin 3:1 (1:0), Dravinja Kostroj - Ankaran-Hrvatini 3:2 (1:1), Krško - Roltek Dob 0:0, Aluminij - Triglav Kranj 3:0 (2:0) Vrstni red: 1. Aluminij 25 tekem - 47 točk, 2. Krško 25 - 47, 3. Roltek Dob 25 - 46, 4. Farmtech Veržej 25 - 38, 5. Triglav Kranj 25 - 37, 6. Anka-ran-Hrvatini 25 - 36, 7. TKK Tolmin 25 - 35, 8. Šenčur 25 - 32, 9. Dravinja Kostroj 25 - 25, 10. 3 : 0 nad Triglavom povzpel na prvo mesto z enakim številom točk, kot jih je imelo do tega kroga vodilno Krško. Nogometaši Šmartna 1928, ki so se že zdavnaj sprijaznili s selitvijo v tretjo ligo, so gostili Veržej in izgubili z 0 : 4. Z izpadom iz lige se je dva kroga pred koncem morala kljub zmagi nad Ankarančani sprijazniti tudi Dravinja. Obstanek v njej si je namreč zagotovil Šenčur z zmago nad Tolminom. Gorenjci imajo na osmem mestu 32 točk, Konjičani na devetem 25, zadnje Šmartno pa samo 8. a vos Šmartno 1928 25 - 8 Naslednji krog (23. maj 2015): Aluminij -Šmartno 1928 SŽNL, 19. krog: Rudar Škale - Maribor 3:1 (0:1) Strelke: 0:1 Karmen Ulbin (27), 1:1 Zala Gomboc (52), 2:1 Loti Lukek (58), 3:1 Lara Prašnikar (67). Rudar Škale: Zilič, Gomboc, Nagy, Berdnik (od 55. Praprotnik), Bric, Aberšek (do 40. Zagajšek), Sevšek, Marolt (od 78. Jankovič), Fetahovič (od 70. Živkovič), Prašnikar, Lukek (od 84. Franko-vič). Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: ŽNK Teleing Pomurje Beltinci -Radomlje 3:0 (2:0) Ankaran-Hrvatini - Velesovo 2:1 (1:1), ŽNK Preša Slovenj Gradec - ŽNK Jevnica 1:4 (0:2). Vrstni red: Liga za prvaka: 1. Beltinci 17 tekem - 51 točk (194:7), 2. Rudar Škale 17 - 41 (110:16), 3. Radomlje 17 - 33 (59:35), 4. Maribor 17 - 28 (39:41), Liga za ostanek: 1. AH 17 - 19 (31:52), 2. SG 16 - 18 (49:62), 3. Velesovo 17 - 18 (57:61), 4. Jevnica 17 - 12 (20:74), 5. Ajdovščina 16 - 3 (9:220). 20. krog (24. maja): Rudar Škale - Radomlje (18.00) Liga Telemach, liga za obstanek, 2. krog Vzajemci Lastovka - Elektra Šoštanj 79 : 78 (55 : 55, 37 : 32, 24 : 11) Elektra Šoštanj: Kosi, Čebašek 22, Cohn 20 (4-5), Zagorc 3 (3-4), Lekič 3 (1-1), Fifolt 9 (2-4), Bukovič 7 (2-2), Bajramlič 10 (4-4), Hasič, Brči- na 4 (0-2) Vrstni red: 1. Hopsi Polzela, 2. Elektra Šoštanj, 3. Terme Olimia Podčetrtek, 4. Vzajemci Lastovka vsi po 6 MNL Golgeter, 16. krog NK Šoštanj - NK Zreče 1 : 5 (0 : 1) NK Šoštanj: Šmon, Ramič (od 66' Džinič), Mura-tovič, Mahmutovič, Glavina, Gegič, Vasič, Gavrič (od 62' U. Šlutej), Agič, Smajlovič, Celcer Strelci: 0 : 1 Leskovar (38'), 0 : 2 Leskovar (49'), 0 : 3 Brdnik (56'), 1 : 3 Tolar (59' - AG), 1 : 4 Boček (76'), 1 : 5 Boček (88') Vrstni red: 1. NK Brežice 1919 42, 2. Zreče 40, 3. NK Žalec 35, 4. ND Mozirje, 5. Kovinar Štore oba 27, 6. NK Šoštanj 24, 7. NK Rogaška 16, 8. KNK Odred Kozje 15, 9. NK Vojnik 9, 10. NK Vransko 0 Odbojka Šoštanj premagala trema Peti krog male odbojke se v soboto, 9. maja, za domače odbojkarice ni začel obetavno. Kljub začetni tremi so dekleta ŽOK Kajuh Šoštanj povedle proti Goričankam in jih premagale z 2 : 1. Prednosti domačega igrišča pa jim žal ni uspelo izkoristiti v nadaljevanju, ko jim je na tekmi s SIP Šempetrom spodletelo ravno v zadnjem nizu in so tako izgubile z 2 : 1. Športna sreča se tudi v nadaljevanju ni želela nasmehniti Šoštanjčankam. Na odločilni tekmi za drugo mesto v skupini in za pot v finale so bile z 2 : 1 boljše in bolj zbrane odbojkarice iz Braslovč. Razočaranja Šoštanjčanke niso mogle skriti, saj je bila želja po zmagi in dobri predstavi pred doma- Nordijska hoja Slavila Katarina Miklavžina Radenci, 17. maja - Organizatorji tradicionalnega množičnega teka v Radencih so letos v okviru prireditve prvič pripravili tudi tekmovanje v nordijski hoji. To je bila prva od letošnjih štirih tekem za pokal Slovenije v tej disciplini. Udeležilo se je je tudi sedem članov Puma teama Velenje. Med 80 tekmovalkami v ženski kon- Balinanje Po prvem delu Gorenje Pretekli teden je bilo odigrano sedmo kolo v Štajerski ligi upokojencev v balinanju. Oba vodilna v svojih skupinah sta izgubila. V zahodni skupini vztrajno presenečajo igralci Premogovnika, ki so tokrat kot domačin prepričljivo ugnali favorizirane Kavče z največjim možnim rezultatom 8 : 0. Še posebej moramo tokrat pohvaliti igro Zlatka, ki je kot za stavo izbijal, in Mirka, ki je neverjetno dobro bližal. Že naslednji dan je ekipa Vinske Gore pripravila podobno presenečenje proti gostom Gorenja, ki se nikakor niso mogli uspešno upirati domačinom. Ti so na koncu slavili s 6 čim občinstvom velika, morda prevelika. Kakorkoli, dekleta so odločena, da iz sobotnega poraza izluščijo le najboljše in nadaljujejo igro, ki jih je pripeljala vse do vrat finala. Tokrat so se sicer zaprla, a zagotovo ne za dolgo, saj se bodo že naslednjo sezono z bogatejšimi izkušnjami nedvomno borila za najvišja mesta. kurenci sta segli po najboljših mestih dve, in sicer mati in hči Marija ter Kristina Miklavžina. Slednja je stopila na najvišjo stopničko na zmagovalnem odru, Marija je bila druga. Ta je povedala, da letos načrtujejo članice Puma Team Velenje nastop na vseh preostalih treh tekmovanjih. Lani so sodelovale le na eni tekmi v Sloveniji, ker so se datumi preostalih tekem »prekrivali« s tovrstnimi tekmami v Avstriji, na katerih redno sodelujejo. a Tp Že v soboto, 23. maja, jih čaka nova priložnost za odlično igro, v kateir se bodo z ostalimi tremi ekipami borile za peto mesto. Polfinalni turnir v šo-štanjski dvorani Biba Rock je organizacijsko lepo uspel. K temu so pripomogli tudi številni sponzorji. a Andreja Moškon : 2. Verjetno je Štefan upognil igrišče proti svojemu domu, da so krogle tako zavijale. Sledilo je še srečanje v Topolšici med domačinom Šmartnim ob Pa-ki in Gorico. Tudi tukaj je bilo pestro vse do konca, Gorici pa je uspelo iztržit neodločen izid 4 : 4. Ekipa Topol-šice je bila to kolo prosta. S tem kolom je bil končan prvi del tekmovanja v Štajerski ligi, ki pa se že naslednji teden nadaljuje. Po prvem delu v zahodni skupini presenetljivo vodi Premogovnik - 8 točk, drugo je Gorenje - 8 točk, tretje pa so Kavče - 8 točk. Precej podobno so dogodki tekli tudi v vzhodni skupini, kjer je bilo zelo presenetljivo na Dobrni. Ekipa Slovenskih Konjic je tja prišla kot velik favorit, vendar so domačini dali vse od sebe in jih premagali s kar neverjetnih 8 : 0. Tek Veteranka Boža Meža državna prvakinja V maju se nadaljujejo številna tekaška tekmovanja in minulo nedeljo, 17. maja, je bila organizirana otvoritvena tekma za Pokal Slovenije in veteransko državno prvenstvo v gorskem teku. Tekmovanje je priredilo ŠD Kondor Godešič in je potekalo na 4,7 km dolgi progi od Godešiča na vrh Osolnika. V kategoriji veterank nad 55 let v gorskem teku na Osolnik je zmagala Velenjčanka Boža Meža. a HJ Tudi v Gorici pri Slivnici se Polzela ni mogla upirati domačinom, saj je prepričljivo izgubila z rezultatom 6 : 2. Enako se je zgodilo Slovenski Bistrici, ki je v Šentjurju izgubila s 6 : 2. Prebold pa je tokrat izkoristil gostovanje pri zadnjeuvrščenem moštvu Vrbice, ki ga je premagal z rezultatom 6 : 2 in se tako prebil na prvo mesto v vzhodni skupini. Trenutno je po prvem delu v vzhodni skupini vrstni red naslednji: prvo mesto zaseda Prebold - 11 točk, drugo mesto ima Slovenske Konjice - 10 točk, tretja pa je Dobrna - 8 točk. a T.F. Sabljanje Uspešni na državnem prvenstvu V Ljubljani je 9. in 10. maja. potekalo državno prvenstvo v sabljanju. Velenjski sabljači so na njem osvojili sedem medalj. V kategoriji floret do 14 let je Ja- kob Jurjovec osvojil 2. mesto, Ema-nuel Planko in Eva Meh pa 3. mesti. Pri kadetih je bil v floretu Luka Mravljak drugi, Rok Kovač 5., Borut Mohorko 6., Patrik Poprask 9. in Jakob Jurjovec 11. Med mladinci je bil v floretu Jure Mravljak 2., Lovro Fijavž-Bačovnik 3., Mravljak Luka 6., Rok Kovač 8., Borut Mohorko 9., Patrik Poprask 10. V kategoriji meč mladinci je Jure Mravljak dosegel 2. mesto. V najmočnejši kategoriji, floret čla- ni, je bil Anže Guček 6., Lovro Fijavž--Bačovnik 7., Jure Mravljak 8., Luka Mravljak 9., Rok Kovač 12. in Borut Mohorko 14. Z rezultati na državnem prvenstvu so mesto v reprezentancah potrdili Jure Mravljak, Luka Mravljak in Lo-vro Fijavž-Bačovnik. V mlajših kategorijah pa z dobrimi rezultati trkajo na vrata kadetske reprezentance Jakob Jurjovec, Emanuel Planko in Eva Meh. 51. taborniški tek Muta - Društvo tabornikov Rod Bistrega potoka vabi vse ljubitelje teka na tradicionalni 51. taborniški tek, ki bo potekal v nedeljo, 24. maja, na Zgornji Muti na tekaških progah Muškega polja in Dobrave. Prijave in prevzem startnih številk bo na igrišču osnovne šole Muta najpozneje uro pred startom. Tekmovanje bodo začeli z otroškimi teki ob 9.30 (dečki in deklice do 7 let, na 300 m), nato ob 9.45 do 9 let na 600 m, ob 10.00 do 11 let na 600 m, ob 10.l5 do 13 let in l5 let na l500 m, ob 11. uri bo start teka na 8 km za moške in ženske (kategorije: A, B, C, D, E, F, G , H) ter nordijske hoje na 4 km. Prijavnina znaša 10 evrov, za otroške teke do l5 let pa ni piijavnine. Za Štajersko--koroški pokal šteje tek na 8 km (2 kroga). Tekači prejmejo spominek in malico. Absolutna zmagovalca teka na 8 km prejmeta pokal in nagrado. a Hinko Jerčič ■ Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika »»WAS 21. maja 2015 Ponosni, ker se vrste večajo Tatvine koles Tudi po reorganizaciji enotni in trdno povezani - Vključenih več kot 3.200 krajanov Tatjana Podgoršek Nazarje, 15. maja - Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je v dvorani Kulturnega doma v Nazarjah pripravila akademijo in z njo zaznamovala 60-letnico svojega delovanja. Slavnostni govornik, predsednik zveze Janko Žuntar, je ob pogledu na prehojeno pot med uspehe uvrstil to, da je bilo leta 1955 ustanovljenih 15 prostovoljnih gasilskih društev (PGD) in toliko jih deluje še danes. Poleg tega je pomembno, da so vse od ustanovitve in tudi po reorganizaciji lokalne samouprave društva enotna in med seboj trdno povezana. Članstvo se pridno izobražuje, osvešča ter sledi napredku. Zelo so zadovoljni z župani vseh sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini, saj imajo razumevanje za njihove potrebe. »Delujemo z roko v roki, delamo v dobrobit ljudi, ki potrebujejo pomoč v naravnih ali drugih nesrečah. Naj ostane tako tudi v Dobitniki zlate plakete Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline prihodnje.« Ponosni so, ker se njihove vrste povečujejo. V Zgornji Savinjski dolini živi nekaj manj kot 17 tisoč ljudi, od tega jih je v 15 prostovoljnih gasilskih društvev vključenih več kot 3.200. Za ohranitev ugleda, ki ga imajo gasilci po Sloveniji in v dolini, se bodo - meni Žuntar - morali potruditi vsi, živeti pošteno in družbeno odgovorno. Po mnenju predstavnikov Gasilske zveze Slovenije ter Uprave RS za zaščito in reševanje so lahko gasilci Zgornje Savinjske doline upravičeno ponosni, da so sestavni del sistema za reše- vanje premoženja in tudi življenja ljudi. Za to je potrebnih mnogo aktivnosti ter odrekanja. V nadaljevanju slovesnosti, popestrili so jo učenci in učitelji glasbene šole Nazarje, so podelili nekaterim najzaslužnejšim priznanja. Najvišje priznanja Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline - zlato plaketo - so prejeli Jože Slatinšek (PGD Mozirje), Franc Mikek (PGD Bočna), Tovarna BSH Hišni aparati Nazarje ter Bogomir Strašek, KLS Ljubno. MODROBELA KRONIKA 0,0 šofer - trezna odločitev Šoštanjčan brez vozniškega dovoljenja krepko nadevan vozil neregistriran avto Velenje, Šoštanj, 15. maja - O akciji policije 0,0 šofer - trezna odločitev, ki traja po vsej Sloveniji do 24. maja, očitno niso bili seznanjeni vsi vozniki. Če bi bili, bi vsaj v tem času gotovo vozili bolj trezno in manj nevarno sebi in drugim udeležencem v prometu. Ali pa sploh ne bi vozili. Eden takih je bil voznik osebnega avtomobila, ki so ga policisti v petek ponoči ustavili v Šoštanju. Za začetek so ugotovili, da vozilo ni registrirano, voznik pa nima vozniškega dovoljenja. V nadaljevanju pa, da ga ima krepko pod kapo. Preverjanje z alkotestom je pokazalo, da ima v litru izdihanega zraka kar 1,07 miligramov alkohola. Policisti so ustrezno ukrepali, med drugim so mu zasegli avto. Na Partizanski cesti v Velenju pa so se srečali z voznikom, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. Avto so mu zasegli, v dobro pa se mu šteje, da vsaj napihal ni. Je pa zato voznik, ki so ga v nedeljo, 17. maja, ustavili na Celjski cesti. Rezultat: 0,83 mg/l izdihanega zraka. Z njim se ni strinjal, zato so policisti odredili strokovni pregled, tega pa je odklonil. Da so zagotovili varnost ostalih udeležencev v prometu, so zoper njega odredili pridržanje. a mkp Velenjski policisti so lani odredili 4.837 preizkusov alkoholiziranosti, kar je dobrih 60 odstotkov manj kot leto pred tem (12.662). Pozitivnih pa je bilo 257 voznikov (leto pred tem 339). Odredili so tudi 16, leto pred tem 12, strokovnih pregledov zaradi alkohola. Pozitivnih jih je bilo 8, leto pred tem 9 in 14 (leto pred tem 5), strokovnih pregledov za mamila in psihoaktivna zdravila, pozitivni so bili 3, leto pred tem 5. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa so lani pridržali 8 voznikov, leto pred tem 7. V poročilu o varnostnih razmerah na območju Policijske postaje Velenje pa ugotavljajo tudi, da se je lani za desetino povečal delež alkoholiziranih voznikov, udeleženih v prometnih nesrečah. Serija - k sreči lažjih - prometnih nesreč Velenje, 12. maja - V torek okoli 13. ure se je v Plešivcu voznik z vozilom prevrnil na streho. Kriva naj bi bila neprilagojena hitrost. Istega dne zvečer je počilo na vinskogor-skem klancu. V nesrečo je pripeljalo nepravilno prehitevanje (v škarje) neznanega voznika. Ta je odpeljal naprej proti Velenju, kjer so se policisti srečali z njim. Ugotovili so, da je vozil pod vplivom alkohola. V sredo, 13. maja, malo po 14. uri petek sta se zgodili na Kidričevi in Celjski cesti v Velenju, v soboto pa prav tako v Velenju, in sicer v križišču Tomšičeve in Kidričeve ceste. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti, tri osebe pa so se v nesreči lažje poškodovale. Vlom v avto Velenje, 17. maja - V nedeljo je bilo na Šaleški cesti vlomljeno v avto. Z vlomilcem je odšel nahrbtnik z oblačili in dva MP3 predvajalnika. Huda nesreča na Malo tudi kradli snemanju spota se je prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti zgodila na Partizanski cesti pri odcepu za Esotech. Voznica se je v nesreči lažje telesno poškodovala. Na kolesarski stezi v Topolšici pa je zaradi umikanja mački padla kolesarka. Rane so ji oskrbeli v zdravstvenem domu. V četrtek, 14. maja, je prišlo do nesreče v križišču za Kavče na cesti Velenje-Polzela, ko je voznik osebnega avtomobila izsilil prednost voznici. Ena oseba se je v nesreči lažje poškodovala, cesta pa je bila do 22. ure popolnoma zaprta za promet. Tudi petek in sobota, 15. in 16, maja, nista minila brez nesreč. V Velenje, 12. maja - V torek so policisti v Sparu in Intersparu obravnavali osebi, ki ju je pri tatvini zalotil varnostnik. Nasilje v družini Velenje, Šoštanj 13. maja - Nasilja v družini ni malo. Družba ima do njega ničelno toleranco. Tudi policija. V sredo so obravnavali partnerja, ki je partnerko - ta je hotela prekiniti zvezo z njim, »močneje« prijel. Z nasiljem v družini so se soočili tudi zvečer v Šoštanju. Sprla sta se bivša partnerja, pri čemer je on njej grozil z nožem. Z njim se je potem sam poškodoval. Po odpustitvi iz bolniške oskrbe so mu policisti izrekli ukrep prepoved približevanja. Čaka pa ga še kazenska ovadba. Objestnost na promenadi Velenje, 13. maja - Objestnost na promenadi ne pojenja, škoda, ki jo objestneži povzročajo, pa tudi ne. V sredo je nekdo poškodoval stekleno steno na mostu. Ko ga dobijo, ga bodo ovadili. Tankal na tujem Šmartno ob Paki, 14. maja - V četrtek je neznanec iz rezervoarja tovornega vozila, parkiranega v Pa-ški vasi, ukradel dobrih 150 litrov goriva. Poškodoval pastirja Šoštanj, 16. maja - Neznanec je v Ravnah poškodoval okoli 160 metrov električnega pastirja, ki ga je imel lastnik nameščenega na travniku. Oškodoval ga je za najmanj 100 evrov. Mozirje, 18. maja - V Robanovem kotu, na območju v pristojno-stio Policijske postaje Mozirje se je v ponedeljek dopoldne pri vožnji s štirikolesnikom izredno hudo poškodoval 31-letni voznik.Med snemanjem videospota je zapeljal čez škarpo in se prevrnil. Ukradli obračalnik Mozirje, 18. maja - V Šmiklavžu je bil v ponedeljek ukraden štirivre-tenski obračalnik znamke SIP Šempeter, rdeče barve, vreden 1.000 evrov. Obračalnik je bil parkiran pod kozolcem ob stanovanjski hiši. Poziv očividcem in očetu Velenje - 30. aprila ob 16. uri je pri pošti na Kidričevi v Velenju kolesar, šlo je za otroka, na pločniku pred vhodom v pošto zbil peško. Ta je v nezgodi utrpela lahke telesne poškodbe. Zaradi razjasnitev okoliščin policisti prosijo morebitne očividce, da pokličejo na telefonsko številko Policijske postaje Velenje 898 61 00 ali na številko 113. Posebej pa se obračajo na očeta otroka, da se jim oglasi. Smrtna nesreča na klasirnici Velenje, 19. maja - Pri odstranjevanju kovinskih konstrukcij v opuščenem objektu rudniške drobilnice in klasirnice v Pesju, se je v torek popoldne smrtno ponesrečil 40-letni delavec. Po podatkih policije je stopil v odprtino in padel v kovinski silos sortirnice, približno 11 metrov globoko. varnostno ogledalo Kolesarji in ljubitelji kolesarstva uživajo v teh spomladanskih dneh, saj je najbolj primeren čas za kolesarjenje. Policisti pa kolesarsko sezo- q no razumejo in »vidijo« tudi drugače, predvsem zaradi povečanega števila udeleženih kolesarjev v prometnih nesrečah in zaradi tatvin koles. O varnosti kolesarjev ste lahko brali že v zadnji kolumni in vse, kar lahko zapišem, je, da čim bolj upoštevajte prometne predpise in bodite pozorni pri vožnji, da se izognete padcem in prometnim nesrečam, ki so za kolesarje zelo tvegane in nevarne. Tako bom vsebino te kolumne namenil dejanjem, ki se nanašajo na varnost vaših koles oziroma tatvinam koles, ki so policistom v času kolesarske sezone kar precejšnja nadloga, saj se v tem času poveča število prijav tatvin delov koles in koles. Policijska statistika zadnjih let kaže, daje v naši državi letno ukradenih oziroma pogrešanih okoli 2.000 koles. Seveda, gre za prijave lastnikov koles na policijskih postajah, število pa je zagotovo še višje, kar potrjujejo tudi policijske dražbe najdenih koles, kijih policisti sami ali na podlagi prijav občanov najdejo. Večina teh koles ni v evidenci ukradenih, in ker policisti ne morejo ugotoviti njihovih lastnikov, jih po določenem času prodajo na javnih dražbah. Tudi letos policisti opozarjajo lastnike koles, da naj ustrezno pazijo nanje, saj so tatovi, tako tisti poklicni, ki se ukvarjajo s ciljnim iskanjem in tatvinami koles višjega cenovnega razreda in uveljavljenih znamk za nadaljnjo prodajo, kot priložnostni, ki kolo, ne glede na znamko ali njegov videz, potrebujejo zgolj za prevoz do določenega mesta in ga nato pustijo, v času kolesarske sezone še bolj aktivni. V tem obdobju je povpraševanje po kolesih največje in kot pravijo policisti, tatovi niso izbirčni. To še posebej velja, če tat pri tatvini nima večjih ovir oziroma naleti na nezavarovano kolo, ki ga enostavno čaka, da ga uporabi za vožnjo, in ga nato odvrže ali pa ga še malce dodela in proda naprej. Osnovno pravilo za varovanje kolesa je, da je kolo vedno, ne glede, ali ga zapuščate za tri minute ali za tri tedne, zavarovano. Kolo, ki ga za dalj časa ne nameravate uporabljati, hranite v zaprtem in zaklenjenem prostoru. Ce ga že morate pustiti na prostem, pa naj bo kolo zaklenjeno s kvalitetno ključavnico, pri čemer je priporočljivo, da nimate ključavnice samo na kolesu, ampak da okvir kolesa priklenete k stebru ali ograji. Na zunanjih površinah upoštevajte, da je najbolj primeren kraj tisti, kije osvetljen in kjer so ljudje, čeprav tudi to ni zagotovilo, da vam tat, kije odločen kolo ukrasti, tega ne bo storil, tudi če ga drugi opazujejo. Je pa res, da je več možnosti, da ga bo zaradi obljudenosti pustil tam, kjer je. Torej, preden zapustite kolo, naredite vse, kar je v vaši moči, da vas bo kolo tudi »počakalo«. Če vam kolo ukradejo, morate tatvino prijaviti na najbližji policijski postaji. Ob prijavi tatvine pa se mnogi lastniki srečajo s težavo, ker ne znajo opisati in dati osnovnih podatkov o kolesu, kar oteži delo policistom pri iskanju ukradenega kolesa. Zato policisti svetujejo, da si lastniki koles že ob nakupu zapišejo znamko in model kolesa, serijsko številko, barvo, tip oziroma podatke o sestavnih delih, ogrodja, prestav, zavor in drugih značilnostih, po katerih je možno potrditi lastništvo kolesa. Priporočljivo je tudi, da kolo fotografirate, s čimer boste policistom bistveno olajšali delo pri iskanju kot tudi morebitni primerjavi podatkov med ukradenimi in najdenimi kolesi. Več podatkov o kolesu daje tudi več možnosti, da ga bodo policisti našli in vam ga vrnili. Če ste med tistimi, ki so jim kolo ukradli, pa priporočam, da spremljate in od časa do časa preverite policijsko evidenco najdenih predmetov, ki je dostopna na spletni strani: http://www.policija.si/index.php/najdeni--predmeti, med katerimi so tudi najdena kolesa. a Adil Huselja Iz POLICIJSKE beležke Medgeneracijski spor Velenje, 12. maja - V torek so policisti na Kosovelovi obravnavali kršitev javnega reda in miru. Sprla sta se oče in hči. Očetu so policisti napisali plačilni nalog. Postlal si je pred trgovino Velenje, 14. maja - Policiste so v četrtek obvestili o neznancu, ki je nekaj dni počival pri vhodu v trgovino. Ugotovili so, da gre za brezdomca, ki zaradi kršitev hišnega reda pred 22. uro ni smel priti v dom za brezdomce. Ker je kršil javni red in mir, so mu policisti izrekli opozorilo. »Popestril« javno prireditev Velenje, 16. maja - V soboto je prireditev, ki je potekala v Beli dvorani, »popestril« gost prireditve. Pod precejšnjim vplivom alkohola je stekel na oder, od koder so ga morali spraviti varnostniki. Ni pa se umiril niti potem, ko so na prireditev prišli tudi policisti. Žalil je tako te kot varnostnike. Policisti so se trudili, da bi ga prepričali, da zapusti prireditveni prostor, a se ni dal. Nadaljeval je kršenje javnega reda in miru, zato so se odločili za pridržanje. Uporabiti so morali prisilna sredstva, noč pa je prespal na Policijski postaji. Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust. Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30. rrva^ 03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si ■ Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 21 14. maja 2015 »»WAS UTRIP 19 60 let taborništva v Topolšici HOROSKOP Leta 1955 je bila prva taborniška enota v Šaleški dolini ustanovljena prav v Topolšici. Z vmesnimi premori, se je ime Rod Topli vrelec Topolšica ohranil do danes. V sklopu prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Topolšica so se tudi taborniki izkazali na taborniškem dnevu. Za obiskovalce in krajane so pripravili čudovit tabor z gugalnico, razstavo slik in veličastnim vhodom. Taborništvo so predstavili preko delavnic, raznih iger in kratkih orienti-ringov v kraju. Tudi župan Darko Menih si je ogledal tabor in podoživel svoje taborniške čase ob ogledu slik. Za uradno obeležitev jubileja so pripravili še kratek kulturni program. a Druženje s sosednjim rodom Velenje, 8. in 9. maj - Na topel sončni petek so se taborniki rodu Lilijski grič Pesje odpravili taborit na svoj taborni prostor na Lilijskem griču, kjer so imeli že tradicionalno pomladovanje. Letos so se jim pridružili tudi taborniki iz rodu Jezerski zmaj Velenje, natančneje iz OŠ Livada. Najprej so si, kot se za tabornike spodobi, postavili šotore, nato pa so izdelovali pionirske objekte. Ker se je večer že hitro bližal, so si morali pripraviti ognjišče, na katerem so si lahko pekli kruh in hrenovke, na žaru pa so si lahko še spekli čevapčiče ter sir. Ko se je sonce že skrilo, so ob tabornem ognju opazovali zvezde ter prepevali taborniške pesmi. Prebudili so se v lepo spomladansko jutro ter se odpravili na telovadbo. Letos je bila telovadba malce drugačna, in sicer so morali skakati v vrečah ter igrati igrico ZA, ki so se jo vodniki naučili od belgijskih tabornikov, ki so jih spoznali na Jamboreeju v Črni gori. Polni energije so se nato odpravili na zajtrk. Po njem so imeli kratko predavanje o topografiji, nato pa so se mlajši taborniki odpravili na »minsko polje«, starejši pa so imeli vrisovanje kontrolnih točk na karti. Seveda niso pozabili tudi na orientiring, na katerem so se preizkusili v risanju skice terena, signalizaci- ji in lokostrelstvu. Za nagrado so jih na cilju, ki je bil ob jezeru, čakali kanuji, na katerih so neznansko uživali. Utrujeni od orientiringa in od vožnje s kanuji so se odpravili nazaj proti tabornemu prostoru, kjer je bilo kosilo, na jedilniku pa okusne tortilje. Po kosilu so si taborniki spekli še taborniško poslastico »twist«, spakirali svoje stvari, pospravili šotore, prejeli priznanja ter še zadnjič zapeli taborniško himno. a Zgodilo se je... od 22. 5. do 28. 5. - 22. maja 1981 so v nekdanji delovni organizaciji Vino Šmartno ob Paki ob 30-letnici podjetja odprli novo polnilnico; - 23. maja 1991 je imel na Titovem trgu v Velenju predvolilni shod »dobri človek iz Negove« Ivan Kramberger; - maja leta 1977 je bila v Velenju premiera filma Sreča na vrvici, v katerem je eno glavnih vlog igral žal že pokojni Šoštanjčan Mitja Tavčar; - 24. maja 1986 so uradno odprli teniški center ob Velenjskem jezeru; - 24. maja 1996 so odprli prenovljeno osrednje velenjsko otroško igrišče ob Šaleški cesti; - 25. maja 1892 se je v Kumrov-cu na Hrvaškem rodil dolgoletni predsednik nekdanje Jugoslavije Josip Broz - Tito. Tito je bil pravzaprav rojen 7. maja kot sedmi od petnajstih otrok Hrvata Franja Broza in Slovenke Marije Ja-voršek, ker pa se je kot datum njegovega rojstva med drugo svetovno vojno uveljavil datum 25. maj, ko je bil leta 1944 tudi nemški desant na Drvar, smo po osvoboditvi ta dan praznovali kot njegov rojstni dan in dan mladosti, ko je Tito iz rok jugoslovanske mladine na nogometnem stadionu JLA v Beogradu prevzemal štafeto mladosti, ki je pred tem potovala po celi Jugoslaviji; - 25. maja 1980 so v Topolšici odprli spominsko sobo, posvečeno podpisu delne nemške kapitulacije v tem zdraviliškem kraju 9. maja leta 1945; spominsko sobo, posvečeno temu pomembnemu dogodku iz naše polpretekle zgodovine, so leta 1995 prestavili v Napis nad vrati Kajtnarjeve hiše (Foto Arhiv Muzeja Velenje) stavbo nekdanje kirurgije v zdraviliškem parku v Topolšici, ki so jo ob letošnjem praznovanju popolnoma prenovili; - 26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik požar, ki je upepelil celoten trg, skupaj s cerkvijo sv. Marije; o tem strašnem dogodku še dandanes priča plošča, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiše v Starem Velenju; verjetno je do požarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiše v Velenju povečini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju gradili v glavnem zidane hiše; - 26. maja 1985 je na osmem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije Rudarska godba Velenje za svoj nastop prejela zlato medaljo; - 26. maja 2000 so v šoštanjski Mestni galeriji odprli razstavo panjskih končnic iz zbirke Šošta-njčana Zvoneta Čebula; - pred uspešno jugoslovansko ofenzivo na Koroškem, ki se je začela 28. maja leta 1919, je bilo v Šoštanju poveljstvo Koroškega odreda. a Damijan Kljajič Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 V veterinarska bolnica Šentjur C. Leona Dobrotinška 12, Šentjur 03 749 32 10 041 618 772 veterinarstvo.sentjur@siol.net Med ostalim: ■ Zdravstveni in laboratorijski pregled živali ■ RTG slikanje skeleta in kolkov živali ■ Kirurški posegi na živalih ■ Diagnostika notranjih organov živali Ugodno - strokovno - živalim prijazno! www.vb-sentjur.si KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN, Salek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. www.kamnosestvo-podpecan.si o®® ©32$ POROČITE SE V POROČNI DVORANi GRADU VRbOVEC VSUir-rif- vet:'- ¿afcljiFff-nr dmfbr- BroaM i.."n.inrna powidiha ft>wbnw< GRAJSKt vtČESJE (p® pnedrvaročiluj Mitja Felicijan, s. p. • tel. 03 583 2800 • www.gostiscegradvrbovec.com T Oven 21. 3. - 20. 4. Vaš partner bo imel pomembno vlogo pri vaših odločitvah, čeprav si boste tokrat želeli nekatero stvar opraviti brez njegovega soglasja. Sploh, ker veste, da tokrat ni na vaši strani. Vse skupaj vas bo malce jezilo, vendar pa do hujših prepirov ne bo prišlo, če boste le uspeli malce brzdati svojo jezo. V mislih imejte, da tudi vi prispevate velik del pri njegovih življenjskih odločitvah. V službi pričakujte nenapovedano nagrado, ki se je boste krepko razveselili. Prišla bo v pravem času, saj boste poleg kratkih počitnic to poletje poskušali osvežiti tudi dom. Vse to pa stane, vaše zaloge pa so skoraj skopnele. Zdravje? Občutljivo bo, zato bolj pazite nase. Bik 21.4.-20.5. Zdelo se vam bo, da se vse odvija prepočasi, da se poslovne poti vrtijo v napačno smer. Zaradi tega boste precej obremenjeni in nemirni. Pa ne bi bilo treba, če bi se sprostili in se začeli zavedati, da delo ni vse. Zaradi vašega obnašanja v zadnjem času krepko trpi tudi vaše zdravje. Najbolj občutljivo bo grlo. Ob koncu tega tedna boste spoznali, da trenutno v svojem življenju ne morete nič spremeniti. Zato se boste vdali in se prepustili toku dogodkov. Vmes pa boste načrtovali, kako boste preživeli letošnje poletje. Če ste bolj avanturističen tip, vas morda čaka menjava službe, ki se zna izkazati za zelo pozitivno. Če se bo le izšlo po vaših željah, saj časi za nove zaposlitve niso najbolj ugodni. Dvojčka 21.5.-21.6. Proti konca letošnjega maja boste odločni kot že dolgo ne. Imeli boste nadzor nad vsakim trenutkom poslovnega ali zasebnega dogajanja. A do takrat je še nekaj dni. Ker boste hoteli imeti vse niti v svojih rokah, zna priti do prepirov tako v službi kot tudi s partnerjem. Zvezde vam priporočajo, da vsaj malo popustite, saj bo sicer vse skupaj iz dneva v dan slabše. Posvetite se kakšnemu opravilu, ki vas bo umirilo. Če bo ustvarjalno, bo v teh dneh vaša ustvarjalnost na višku. Presenetiti znate celo sebe. Čeprav se boste počutili odlično, vas zna v horizontalni položaj zvrniti angina ali prehlad, saj bo vreme razgibano, vi pa se ne boste znali prilagajati menjavam temperatur. Zadnje čase ste čisto premalo naredili za svoje zdravje, zato je prav, da imate slabo vest. Sedaj pa še ukrepajte. Rak 22.6. -22.7. Čaka vas umirjen konec tedna. Že na začetku prihodnjega tedna pa boste temeljito premislili o svojih čustvih, dejanjih in odnosih. Ugotovili boste, da še sami ne veste, kaj sploh hočete. To vas ne sme spraviti v slabo voljo ali obup, ampak vzemite celotno situacijo kot začetek novega poglavja v vašem življenju. Poskusite početi vsaj nekaj novega ali pojdite nekam, kjer še niste bili. Sploh, ker vse kaže, da bi si boste tudi finančno lahko privoščili več, kot ste sprva načrtovali. Prijateljica vam bo zaupala nekaj zelo lepega. Naj vas novica greje še nekaj dni, potem pa lahko prilijete tudi olje na ogenj. Nekdo čaka na to, zato je novica tudi tako hitro prišla do vas. Bodite previdni, da ne izdate preveč. S Lev 23. 7. - 23. 8. Do konca maja boste izjemno aktivni tako v vašem zasebnem kot tudi družabnem življenju. Polni boste energije, ki jo boste poskušali pokuriti na vse možne načine. Vse skupaj se bo navezovalo tudi na vašo kariero, saj boste dodatno energijo lahko koristno porabili za dosego ciljev, ki sovam pomembni. Če boste ohranili pokončno držo in samozavest, vam napredovanje ne bo ušlo. Pri tem pa ne smete biti neučakani in nestrpni, saj prihaja poletje, ki ni ravno čas za velike spremembe. Raje si sedaj privoščite dober oddih, vse do konca premislite, z akcijo pa začnite konec avgusta ali na začetku septembra. Tudi ljubezni vam te dni ne bo manjkalo; s partnerjem si bosta vzela čas drug za drugega in to se bo krepko obrestovalo. Dobro voljo boste delili tudi z družino in prijatelji in to bolj pogosto kot nekaj zadnjih tednov. Devica 24. 8. - 23. 9. Tisti, ki vas dobro poznajo, vas ne bodo več prepoznali. Mnenja drugih se vas bodo namreč v tem tednu dotaknila bolj kot po navadi. Občutljivi boste, brskali boste po skrivnostih vaše družine, okolice in partnerja. Bližnjim boste tudi težko zaupali, saj se vam bo zdelo, da ste na dveh različnih bregovih. Sami veste, da se včasih preveč utrujate, zato poskusite sprostiti svoje misli z dolgimi sprehodi ali celodnevnim razvajanjem po vaši meri. Četudi je to le ležanje in branje. Na ljubezenskem področju pa vas čaka lep, optimističen teden. Sploh, če se boste prepustili resničnim čustvom. Ta bodo dobila krila v soboto, ko vas bo partner presenetil z lepim dejanjem. Nedelja bo mirna, a v vas bo vrelo. Umirili se boste šele v torek. Tehtnica 24.9. - 23.10. Glede nekega doslej zelo dobrega prijateljstva se boste počutili izdani. Morda boste ugotovili, da ni iskrenosti in topline na obeh straneh, morda le, da je ni na eni strani. Slednje bo še huje, saj tega nikoli niste bili vajeni. Znani ste po tem, da naravnost poveste, kaj mislite in kaj želite. Čeprav imate veliko prijateljev, vas bo izguba človeka, ki ste ga doslej imeli za iskrenega prijatelja, precej strla. Najbolje bo, da se ne obremenjujete preveč in s to osebo prekinete vse stike. Le tako boste namreč lahko spet normalno zaživeli. Zdravje bo veliko boljše, dokler si ne privoščite krepkega oddiha, pa se vam energija še ne bo povrnila. Najbolj utrujajo vas razmere v družini, pri čemer partner ni čisto nič kriv. Stvari celo zelo blaži. Razumite ga, vsem hoče le najboljše. w Škorpijon 24. 10. - 22. 11. Vsega boste imeli dovolj. Zato si boste rekli, da je čas, da končno zaživite, kakor si že nekaj časa želite. V ospredje bodo v naslednjih dneh stopile vaše srčne želje. Pri svojih odločitvah se ne boste ozirali na druge, niti jih ne boste spraševali po nasvetih. A boste v nekaj dneh ugotovili, da morda to ne bo najbolj modro. Včasih je bolje malo razmisliti in se o nekaterih stvareh posvetovati z ljudmi, ki jim zaupate. Pa četudi niso čisto nič povezani z zadevo. V sedanjem primeru bo to skoraj nujno, saj bodo nepristranski. Prenagljena dejanja boste morda kasneje močno obžalovali, zato se ustavite in si pred odločitvijo vzemite dovolj časa. Previdni bodite tudi z denarjem, čas za nepotrebne nakupe ni pravi! Že kmalu ga boste nepričakovano potrebovali več kot po navadi. H Strelec 23. 11. - 21. 12. Končno lahko računate lahko na to, da se bodo vaše sanje in cilji začeli uresničevati. Ob tem pričakujte tudi velike spremembe v svojem življenju, ki bodo večinoma pozitivne. Računajte, da bodo naslednji tedni razgibani tudi zato, ker boste morali kar nekajkratzdoma vsaj za nekaj dni. To bo odlična priložnost za spoznavanja novih ljudi in navezovanje novih prijateljstev. Lahko se vam zgodi celo, da se boste popolnoma nepričakovano zaljubili. Na to že nekaj časa čakate, saj čutite, da stojite na mestu. Veliko vprašanje sicer je, če boste imeli pogum za takšno spremembo v življenju, in na to, kar ta lahko prinese za seboj. Morda bi bilo dobro, če pred usodnimi koraki preverite, ali je šlo le za trenutno čustveno zmedenost ali gre za pravo ljubezen. Nikamor se vam ne mudi, saj bo nasprotna stran pripravljena čakati, da se odločite. Partner pa bo dobro vedel, kaj se dogaja z vami, zato bo doma napeto. Kozorog 22. 12. - 20. 1. Zaradi nekaterih novih okoliščin v vašem življenju boste močno žalostni. Mogoče ste se predolgo zavajali in preprosto bežali od resnice. Do konca meseca maja pa se boste spet napolnili z novo energijo in vse, kar se vam trenutno dogaja, doživljali popolnoma drugače. Ugotovili boste, da le niste rojeni pod nesrečno zvezdo, saj vam bo vse, kar si boste zadali, v naslednjih dneh šlo kot po maslu. Tudi tokrat se bo izkazalo, da čas vedno zaceli rane, tudi če se zdijo zelo hude. In da je potrpežljivost lastnost, ki se vedno obrestuje. Kar se ljubezenskega življenja tiče, se bo spet vse vrtelo v pravo smer. Srečni boste, kot že dolgo ne. Partnerju boste to tudi pokazali, drugi bodo vašo srečo brali iz vašega obraza. Tako velika bo, da jo boste nosili na dlani. Vodnar 21.1.-20.2. V naslednjih dneh vam vsakodnevnih opravil, ki vas dolgočasijo in utrujajo, zagotovo ne bo zmanjkalo. Zato boste pogosto utrujeni in raztreseni. Prenaporni in stresni dnevi vas lahko stanejo tudi vašega zdravja, bližnji pa vam bodo očitali, da si zanje vzamete premalo časa. V mislih imejte, da služba in obveznosti, ki se vam zdijo neodložljive, niso vedno na prvem mestu. Zadnje čase čisto preveč tekmujete sami s seboj. Privoščite si več časa za lenarjenje in počitek. Pri tem ne smete imeti slabe vesti, ker je nimate zakaj imeti. Domači vas bodo z veseljem razvajali. Če jim boste le pustili. Ob koncu tega tedna boste po dolgem času v dobri družbi. Najbolj pa boste veseli tistih, ki jih redko vidite, a vam vedno razsvetlijo dan. To jim boste tudi pokazali. K Ribi 21. 2. - 20. 3. V naslednjih dneh skoraj nič ne bo tako kot ste si želeli. Žal ste zato krivi tudi sami. Trmo in užaljenost, ki tudi tokrat ne bosta prav močni, boste v nekaj dneh potlačili. Ni kaj, pripravljeni boste na kompromise, čeprav bodo odločitve zelotežke, lahko pa bi jih sprejeli tudi sami. A ker boste želeli mir v hiši, bodo dogovori in iskanje skupne poti iz nastale situacije izjemno dobri za vas. Morda se trenutno še ne zdi tako, a verjemite, da to drži. Že os torka dalje bo veliko bolje; spet boste zelo ustvarjalni in polni pozitivne energije, ki jo boste našli predvsem v sebi. Zdelo se vam bo, da letite visoko nad oblaki, saj se vam bo po težki odločitvi odvalil kamen od srca. Pa čeprav si tega še ne boste priznali. Kot tudi tega, da vas partner še vedno rahlo izigrava, ne. Četrtek, 21. maja Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 20 TV SPORED 21. maja 2015 Petek, 22. maja Sobota, 23. maja Nedelja, 24. maja Ponedeljek, 25. maja Torek, 26. maja Sreda, 27. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Moji, tvoji, najini, 14/35 11.55 Turbulenca, izob. odd. 12.20 NaGlas! 12.35 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Mednarodna obzorja: Območje strahu, ponov. 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pim in Pom, ris. 15.50 V boju s časom (II.), 13/13 16.20 Točka preloma: Od čebel odvisna vsaka tretja žlica hrane, ponov. 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Ugriznimo znanost: Mikroplastika v našem morju 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Nuki in prijatelji, ris. 18.15 Tinka in Žverca, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.25 Ugriznimo znanost: Mikroplastika v našem morju 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Lojzek, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.30 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 07.40 Palček Smuk v ribniku, ris. 07.50 Nodi v deželi igrač, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Male sive celice, tv kviz 08.50 Infodrom 09.00 Slovenski vodni krog: Soča 10.00 Odprta knjiga: Pa še tole 10.15 Dobro jutro 13.20 Točka, glasb. odd. 14.20 Bleščica, odd. o modi 15.00 Glasnik, izob. odd. 15.35 Neokrnjeni kotički sveta: Havaji, 5/6 16.35 Mostovi - Hidak 17.05 Pričevalci: Valentin Arh 19.05 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Od Eme do Dunaja 21.00 Pesem Evrovizije 2015, 2. predizbor z Dunaja, prenos 23.00 Sredi vihre, koprod. film 00.35 Točka, glasb. odd. 01.20 Zabavni kanal POP TV 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.25 23.00 23.55 00.45 01.40 02.15 pop 24ur, ponov. Tobi in njegov lev, ris. Medved Rupert, ris. Viking Viki, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan. MasterChef, ponov. Dubrovniška zora, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur, vreme 24ur MasterChef Epilog 24urzvečer Na kraju zločina, nan. Policijska družina, nan. Dexter, nan. 24urzvečer Zvoki noči © 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Moji, tvoji, najini, 15/35 11.55 Panoptikum 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Leni in Čivka, ris. 15.50 Mala kraljična, ris. 16.00 Pri Slonovih, ris. 16.10 Lajko, ris. 16.20 Osmi dan, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Presneto štirinajsto, 4/13 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Živalski čira čara, ris. 18.15 Pujsek Bibi, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Obramba pred nasiljem 00.20 Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo,ris. 07.10 Lojzek, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.30 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.40 Palček Smuk v ribniku, ris. 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Pajkes Piko, ris. 08.05 Vetrnica: Darilo za rojstni dan 08.10 Bukvožer: Čudakov boj, otr. odd. 08.15 Aktivatorji: Ptičja perspektiva 08.25 Infodrom 08.35 Moja soba: Luna in Vito 08.55 Slovenski vodni krog: Sava 10.15 Dobro jutro 12.35 Točka, glasb. odd. 13.20 Ugriznimo znanost: Mikroplastika v našem morju 13.45 Slovenci v Italiji 14.25 Pesem Evrovizije 2015, 2. predizobor z Dunaja, posnetek 16.35 Žogarija 17.05 Razkrivanje preteklosti: Potop v Antiko, 4/12 17.35 Mostovi Hidak 18.10 Tablete, praški, mazila - razvoj kulture medicine, dok. odd. 19.00 Točka, glasb. odd. 19.55 Košarka, dp (M), finale, 1. tekma, prenos 21.45 Rusija, moja usoda: Volgograd, 2/3 22.30 Kinoteka: Orson Welles - ob 100-letnici rojstva 22.40 Državljan Kane, am. film 00.40 Točka, glasb. odd. 01.30 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Tobi in njegov lev, ris. 07.05 Medved Rupert, ris. 07.25 Viking Viki, ris. 07.40 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 08.05 Tv prodaja 08.20 Moje srce je tvoje, nan. 09.00 Moje srce je tvoje, nan. 10.00 Tv prodaja 10.15 Zaljubljen do ušes, nan. .10 Tv prodaja 11 11.25 Dubrovniška zora, nan. 12.20 Tv prodaja 12.35 Lepo je biti sosed, nan. 13.35 MasterChef, ponov. 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Barve predmestja, am. film 22.05 24ur zvečer 22.40 Eurojackpot 22.45 007 - Diamanti so večni, ang. film 01.05 Izum laži, am. film 02.55 24ur zvečer 03.30 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop Corn: Ditka 11.35 Aktualno: 40 let Društva Sožitje Slovenj Gradec 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Prodajno TV okno 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, narodnozabavna oddaja 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 21.50 Dobro jutro, ponovitev 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila © 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.50 12.15 12.30 12.35 17.40 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.30 23.35 06.05 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.20 Timotej hodi v šolo, ris. 07.45 Biba se giba, nan. 08.05 Studio Kriškraš: Zavese 08.25 Bine, nan. 08.45 Firbcologi: O športnikih, igralcih in bonbonih 09.10 Male sive celice, kviz 09.55 Najdeni zaklad, igrani film 10.10 Infodrom 10.25 Presneto štirinajsto, 4/13 11.00 Korenine slovenskega morja, dok. film 11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd. 13.50 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.20 Paradiž (I.), 8/8 15.15 Živim lepše, dok. odd. 15.55 Neokrnjeni kotički sveta: Zahod ZDA, 6/6 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Dunaj, 12 točk! 21.00 Pesem Evrovizije 2015, izbor z Dunaja, prenos 00.35 Poročila, vreme, šport 01.00 Ozare, ponov. 01.05 Dnevnik, ponov. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal TV SLO T 08.00 Najboljše jutro 10.15 City folk: Praga 10.50 Na lepše 11.20 Polnočni klub: Obramba pred nasiljem 12.45 Večer šampionov, svečana športna prireditev 13.55 Formula 1, velika nagrada Monaka, kvalif., prenos 15.05 Nogomet, Pokal Slovenije, Luka Koper - Celje, finale, posn. iz Maribora 16.55 Nogomet, dp, Celje - Gorica, prenos iz Celja 19.05 Mehek kot skala, dok. film o Marjanu Fabjanu 20.00 Trije svetovi, franc. film 21.35 Erotične počitnice 73, danski film 23.05 Kennedyjevi možgani, 1/2 00.35 Bleščica, odd. o modi 01.05 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. OTO čira čara Mifi, ris. Angelina balerina, ris. Hobonavti, ris. Smrkci, ris. Moj mali poni, ris. Trgovinica za živali, ris. Skrivnostni ranč, ris. Spuži Kvadratnik, ris. B-Daman anime, ris. Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser. Beverly Hills 90210, am. nan. Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov. Nemirna, am. film Ljubezenska pita, am. film 24ur, vreme 24ur Titanik, am. film Oscar in Lucinda, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 10.00 10.15 11.10 12.05 12.20 15.20 17.10 18.55 19.00 20.00 23.40 02.10 © Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Na viža, narodnozabavna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Iz našega arhiva: 50 zvezd za otroke (7) Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice, Denarnica (119) 10.00 Oglasi 10.05 Popotniške razglednice 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Dotiki gora: 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2299 VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Koncert ans. Vikend z gosti, 1. del, ponovitev 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Iz našega arhiva: Taboriščnik 65812 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi in Melkijad, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Viki Vijak, ris. 07.20 Žanov svet, ris. 07.25 Živalski čira čara, ris. 07.30 Zajček Belko, ris. 07.35 Vesela kmetija, ris. 07.40 Nuki in prijatelji, ris. 07.45 Olivija, ris. 07.55 Edo in Medo, ris. 08.05 Čarli in Lola, ris. 08.15 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.25 Oblakov kruhek, ris. 08.35 Mala kraljična, ris. 08.45 Pujsek Bibi, ris. 08.55 Muk, ris. 09.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.10 Peter Zajec, ris. 09.20 Timotej nodi v šolo, ris. nan. 09.45 Tinka in Žverca, ris. 09.50 Tabaluga, ris. nan. 10.15 Olivija - Kraljična za en dan, ris. film 10.40 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare, ponov. 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav 15.20 Flipper, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta: Že spet doma, 3/18 20.30 To naše življenje, 3/13 21.35 Intervju 22.30 Druga violina, drugačnost med nami, dok. odd. 23.00 Poročila, vreme, šport 23.30 Oblast (II.), 15. del 00.35 Slovenski magazin 01.00 Dnevnik,pon. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal TV SLO T 07.00 Turbulenca: Upaj si! 07.30 Ugriznimo znanost: Mikroplastika v našem morju 08.00 Psem Evrovizije 2015, izbor z Dunaja, posn. 11.45 Žogarije 12.10 7. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 13.15 Posebna ponudba 13.55 Fomrula 1, velika nagrada Monaka, prenos iz Monte Carla 16.20 Odbojka, dod. Kvalif. za ep (M), Slovenija - Portugalska, prenos 18.35 Portret: Petra Majdič 19.40 Žrebanje Lota 19.55 Košarka, dp (M), finale, 2. tekma, prenos 21.45 Škofjeloški pasijon, adaptacija predstave 22.30 Foylova vojna (VIII.), 3/3 00.00 Holodomor - pozabljeni genocid, dok. odd. 01.35 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Mifi, ris. 07.10 Angelina balerina, ris. 07.25 Hobonavti, ris. 07.40 Smrkci, ris. 07.55 Moj mali poni, ris. 08.20 Trgovinica za živali, ris. 08.45 Skrivnostni ranč, ris. 09.10 Spuži Kvadratnik, ris. 09.35 B-Daman anime, ris. 10.00 Anubisova hiša, nan. 10.15 Tv prodaja 10.30 Zmenki milijonarjev, am. ser. 11.25 Beverly Hills 90210, nan. 12.15 Tv prodaja 12.30 Daleč od doma, am. film 14.10 007 - Diamanti so večni, ang. film 16.30 Počitnice ddružine Jhnson, am. film 18.20 Vrtičkanje 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Mamma mia!, am. film 22.00 Vojna zakoncev Rose, am. film 00.15 Vroče noči, am. film 03.05 Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice, stojalo za svinčnike 10.05 Otroški in mladinski program, Zamigajmo 10.25 2298. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Športni torek 11.05 2299. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Aktualno: Poskrbimo za svoje oči 12.35 Iz našega arhiva: 50 zvezd za otroke (7) 13.25 Aktualno: 40 let Društva Sožitje Slovenj Gradec 14.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.10 Prodajno TV okno 15.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, muce predejo 18.40 Vila Malina, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Lučka 19.10 POP CORN: Mit in 25. DMK , ponovitev 20.10 Vabimo k ogledu 20.15 Naj viža: ans. Sekstakord in ans. Jug 21.30 Napovedujemo 21.35 Jutranji pogovori 23.05 Videostrani, obvestila 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Moji, tvoji, najini, 16/35 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Obramba pred nasiljem 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Maks in Rubi, ris. 15.55 Studio Kriškraš: Zavese 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Čarli in Lola, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Platforma: Beneški bienale 23.35 Dr. Zora Konjajev, pogov. odd. 00.45 Slovenska jazz scena 01.25 Duhovni utrip 01.40 Dnevnik, ponov. 02.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.00 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Lojzek, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.35 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.45 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Nodi v deželi igrač, ris. 08.00 Pajkec Piko, ris. 08.05 Profesor Pustolovec, nan. 08.20 Zgodbe iz školjke 08.40 Infodrom 08.55 Slovenski vodni krog: Meža 09.55 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.00 Na lepše 13.25 Obzorja duha 14.00 O živalih in ljudeh 14.35 Prava ideja! 15.05 To bo moj poklic: Fizioterapevt, delovni terapevt, 23/30 15.35 Vikend paket 16.50 Dober dan, Koroška 17.30 Rusija - moja usoda: Volgograd, 2/3 18.15 Pokličite babico, 4/6 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Dediščina Evrope: Besi, 3/4 21.00 Dobri policist, 1/2 22.45 J.A.C.E., film 01.15 Odprta knjiga, ponov. 01.35 Točka, glasb. odd. 02.20 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Tobi in njegov lev, ris. Medved Rupert, ris. Knjiga čarovnij, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Mamma mia!, am. film Dubrovniška zora, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Zaljubljen do ušes, am. film 24ur zvečer Policijska družina, nan. Dexter, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.05 07.25 07.50 08.15 08.30 09.10 10.10 10.25 11.20 11.35 12.30 12.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.35 23.10 00.05 01.00 01.35 © 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Moji, tvoji, najini, 17/35 12.05 Duhovni utrip 12.20 Prisluhnimo tišini 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov. 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Viki Vijak, ponov. 16.00 Bine: Vreme 16.15 Platforma: Beneški bienale 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Olivija, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Obupani starši, 4/12 21.00 Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus, ponov. 23.35 Pričevalci: Mara Rijavec 01.05 Posebna ponudba 02.00 Dnevnik,j)onov. 02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Lojzek, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.35 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Pajkec Piko, ris. 08.05 Studio Kriškraš: Zavese 08.25 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.45 Infodrom 08.55 Slovenski vodni krog: Blejsko jezero 10.15 Dobro jutro 12.30 Pesem Evrovizije 2015, izbor z Dunaja 13.05 Točka, glasb. odd. 14.00 City folk: Praga 14.30 Slovenski pozdrav 15.50 Neokrnjeni kotički sveta: Zahod ZDA, 6/6 16.55 Košarka, dp (M), finale, 3. tekma, prenos 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Avtomobilnost 21.20 Preteklost, film 23.25 35 let ansam. Trutamora Slovenica in Vedun 01.00 Točka, glasb. odd. 01.45 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Tobi in njegov lev, ris. 07.05 Medved Rupert, ris. 07.20 Knjiga čarovnij, ris. 07.45 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Moje srce je tvoje, nan. 09.05 Moje srce je tvoje, nan. 10.05 Tv prodaja 10.20 Zaljubljen do ušes, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Dubrovniška zora, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Lepo je biti sosed, nan. 13.45 Epilog 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.10 Mentalist, nan. 22.05 24ur zvečer 22.40 Na kraju zločina, nan. 23.35 Policijska družina, nan. 00.25 Dexter, nan. 01.25 24ur, ponov. 02.00 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2299. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 25. let Dnevov mladih in kulture 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Koncert ans. Vikend z gosti, 2. del 22.25 Dobro jutro, ponovitev 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 11.35 12.00 12.05 12.20 16.40 17.40 17.55 18.00 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.25 20.30 20.40 21.00 21.55 22.00 23.30 23.35 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Moji, tvoji, najini, nan. 11.55 Franc Anton pl. Steinberg, človek baročne popolnosti, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju, ponov. 14.20 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Globus, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Severni Pariz, film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Točka preloma 23.35 Turbulenca 00.05 Dnevnik, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Lojzek, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.35 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Pajkec Piko, ris. 08.05 Vetrnica: Metulji 08.10 Bine: Vreme, lutke 08.25 Zgodbe iz školjke 08.40 Ali me poznaš: Jaz sem lišaj 08.45 Infodrom 08.55 Slovenski vodni krog: Selška Sora 09.50 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Posebna ponudba 13.25 Alpe, Donava, Jadran 14.10 To bo moj poklic: Voznik, 24/30 14.50 Točno popoldne 15.50 Z vrta na mizo 16.20 Mostovi Hidak 16.50 Ana Ahmatova, dok. odd. 17.45 Ana Ahmatova, pogov. odd. 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Šport 20.15 Nogomet, evrop. liga, finale, prenos 23.00 Bleščica, odd. o modi 23.35 Kabaret, am. film 01.25 Točka,glasb. odd. 02.15 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Tobi in njegov lev, ris. 07.05 Medved Rupert, ris. 07.20 Knjiga čarovnij, ris. 07.45 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Moje srce je tvoje, nan. 09.05 Moje srce je tvoje, nan. 10.05 Tv prodaja 10.20 Zaljubljen do ušes, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Dubrovniška zora, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Lepo je biti sosed, nan. 13.45 Preverjeno 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 MasterChef 21.20 Gasilci v Chicagu, nan. 22.15 24ur zvečer 22.50 Na kraju zločina, nan. 23.45 Policijska družina, nan. 00.35 Dexter, nan. 01.30 24ur, ponov. 02.05 Zvoki noči © Prodajno TV okno Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi 25. let Dnevov mladih in kulture Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Števila povedo vse, kontaktna oddaja Prodajno TV okno Napovedujemo Čas za nas, Mladi za Veleje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2300. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Topolšica 1945- 1995, Obletnica podpisa kapitulacije Vabimo k ogledu Dobro jutro, ponovitev Videospotdneva Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2300. VTVmagazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Topolšica 1945- 1995, Obletnica podpisa kapitulacije 12.35 Prodajno TV okno 12.50 Videospot dneva 12.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (120), Naše osončje 18.20 Otroški in mladinski program, Zamigajmo 18.45 Videospot dneva 18.50 Regionalne novice 2 19.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Društvo Sožitje Slovenj Gradec 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: The dreams in Panda 22.05 Dobro jutro, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 17 14. maja 2015 »»WAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček Georg Innerhofer: Sirup & nektar iz sadja,cvetov in ■ • w zelisc od - Odrasli / 641 Priprava živil Knjiga avtorice Georg Innerhofer daje jasna navodila za uspešno izdelavo sirupa in nektarja iz sadja, cvetov in zelišč. Predstavi razliko med sokom, sirupom in nektarjem ter sestavine in njihov izbor, potrebne količine pri predelavi sadja, zelišč in cvetov. Avtorica izhaja iz misli, da je za naš organizem pomembno, da pijemo dovolj tekočine, ki pa ni nujno in je dolgočasno, če ostajamo le pri navadni vodi, želimo tudi kaj boljšega, naravnega in zdravega. Poleg že poznanih receptov je veliko novih, drugačnih, na prvi pogled nenavadnih. Izbira sadja, zelišč in cvetja sega vse od akacije, vrtnic pa vse do bezga in melise. Opisani so načini pridelave in pravilnega shranjevanja ter seveda drobni nasveti glede izboljšanja okusa, primerne barve in dodatkov. Ob koncu branja, ustvarjanja in izdelave sokov pa izdelajte še kakšen brez(alkoholni) koktajl z domačim sirupom in nektarjem. Gabrijela Sečkar: Čisto poseben otroski svet ml - mladina / C - Sz Cicibani -Slikanica zaboj Slikanica z naslovom Čisto poseben otroški svet nas popelje v otroški svet, ki je drugačen, kjer je veliko veselja, petja, plesa in hrepenenja. V pravljici nastopajo punčke in fantek iz cunj, ki jih pošiljajo z razstave na razstavo, kjer jih občudujejo otroci in odrasli. Zvečer, ko se stemni, ko je mir, pa se punčke in fantek sprostijo, zaplešejo in se veselijo. Tako potekajo dnevi in noči, punčke in fantek pa potujejo v veliki škatli. Ko pridejo v vrtec, se tam počutijo kot doma, a morajo naprej. Prispejo v čarobno deželo z imenom Otročarija, kjer živijo otroci z vsega sveta, ki so bili brez doma in brez ljubezni. Tukaj so našli oboje - dom in veliko ljubezni. Sporočilo knjige: »Vsi otroci potrebujejo veliko ljubezni. Otroški svet naj bo lep!«. Avtorica je knjižničarka in ideja za pravljico se ji je utrnila ob razstavi Punčke iz cunj, ki so jo gostili v knjižnici. Ilustra-torka Daša Simčič je akademska slikarka, ki je med študijem delala tudi v Lutkovnem gledališču. Stojan Knez: Kamay, žarek, ki nikoli ne ugasne ml - mladina / C Leposlovne knjige do 9. leta Velenjčan Stojan Knez je izdal drugo knjigo, ki je tokrat namenjena otrokom. Naslov Kamaj, žarek, ki nikoli ne ugasne, je pravzaprav naslov ene izmed 21 zgodbic, ki se dotikajo različnih tem, od živalskih do človeških (galeb, čarovnica, plemena, angeli, ljubezen, spoštovanje ...), vse so napisane z ljubeznijo do otrok. V knjigi je zbranih tudi 32 pesmic in izštevank, ki bodo zagotovo všeč otrokom. Knjiga je opremljena z ilustracijami otrok iz velenjskega vrtca ter vnukov avtorja, ki jih imenuje Naši Sončki. Pa še verz za konec: »Otroci Takšni in drugačni . Spočeti v ljubezni, spočeti z ljubeznijo. Iskreno, brez pričakovanja, brez načrtov . Najlepši dar, ki se ne da primerjati z ničimer v vesolju.« a Brina Zabukovnik Jerič Novow stanovanje. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. S': STANOVANJSKI KREDIT Nižje obrestne mere, daljše odplačilne dobe! Posebna ponudba ugodnejše obrestne mere podaljšana do 30. junija 2015! Možnost do 100 % gotovinskega koriščenja kredita! 11 banka celje www.banka-celje.si kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 21. maj 11.00 Velenjski grad Rišemo glasbo, odprtje razstave učenk in učencev CVIU 12.00 Visoka šola za varstvo okolja, Gaudeamus, velika predavalnica Delavnica Samopregledovanje dojk, mod in kože 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Ljudska univerza Velenje Iskanje zelenih informacij po spletu, praktična delavnica 16.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev evropskih projektov in možnosti za osebni razvoj 16.30 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Origami, Ustvarjalni četrtki za učence od 5. do 9. razreda 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.00 Ljudska univerza Velenje Bodite korak - klik pred drugimi, predstavitev on-line študija 19.19 Knjižnica Velenje Potopisno predavanje Venezuela -dežela presežkov 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Režijska vaja za opero Gospodovalna služkinja, premiera 19.30 Glasbena šola Velenje Letni koncert oddelka za petje Petek, 22. maj 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 9.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Papirne igrarije, ustvarjalni klub za odrasle 16.00 Mladinski center Velenje Video delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Pripovedovalsko striparski večer, delavnica 17.00 Stara pekarna - Staro Velenje Okrogla miza Alternativni festivali (25. DMK) 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Ljubiteljska kultura praznuje, svečana podelitev priznanj območne izpostave 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert Lara Ramšak (klarinet) in Neža Verstovšek (violončelo) z gosti 20.00 Kavarna Lucifer Večer kubanske glasbe 20.00 Stara pekarna - Staro Velenje Predstavitev revije RIT -Racionalno izbrane teme (25. [ 20.30 Stara pekarna - Staro Velenje Družabni dogodek z odprtjem razstave Anžeta Severja in Mihaela Novaka (25. DMK) 22.00 Max klub Koncert Psihomodo POP Sobota, 23. maj 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Porezen 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Sv. Urh - Orlica -Molnik 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 9.00 Travnik v Vinski Gori Košnja in spravilo sena, medgeneracijsko druženje 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Japonska, ustvarjalna delavnica 19.30 Dom kulture Velenje Dobro delo, dobro dene, dobrodelni koncert SFD Koleda za Tinkaro 19.30 KAC, Efenkova 61 b paLAČENka party 20.00 Velenjski grad Koncert Electronic Fortreess (25. Nedelja, 24. maj 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Lisca 13.00 KAC, Efenkova 61 b Skupno vegetarijansko kosilo za vsakogar Ponedeljek, 25. maj 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Amfiteater na velenjski promenadi Večeri v amfiteatru - Dan mladosti na promenadi 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: akcijska avantura Velika igra Torek, 26. maj 8.00 Mestna občina Velenje 7. seja Sveta Mestne občine Velenje 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček - AVI 17.00 Mladinski center Velenje Video delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 19.00 Dom kulture Velenje Plesno glasbena predstava Diaspora* Sreda, 27. maj 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Dol - Konjščica - Konj 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Fimo mehurčkanje, ustvarjalni klub za odrasle 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Glasbena šola Velenje Baletna predstava Trnuljčica 19.00 Vila Bianca Citrarke Marjanke z gosti, javna vaja ŠOŠTANJ Četrtek, 21. maj 10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ogled predstavitve različnih brezplačnih delavnic na Ljudski univerzi v Velenju. 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic (Cvetka Sokolov: Ponoči nikoli ne veš, Pripoveduje Marjetka Blatnik) Petek, 22. maj 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo go. Melito Praznik 17.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ob prvi obletnici delovanja MS Šoštanj predstavitev knjige za otroke: ''Kamay, žarek, ki nikoli ne ugasne'' in pogovor z avtorjem Stojanom Knezom. Sobota, 23. maj 7.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Izlet s krožkom Slovenija, te poznam? Ponedeljek, 25. maj 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir X Mestna knjižnica Šoštanj »S plesom in glasbo pomagajmo Tinkari« Velenje, 23. maja - To soboto ob 19.30 bodo v okviru tedna ljubiteljske kulture prav poseben koncert v velenjskem domu kulture pripravili člani Šaleškega folklornega društva Koleda. Letni koncert bo namreč dobrodelen, zbrana sredstva pa bodo namenili deklici Tinkari, ki ima težko obliko cerebralne paralize. Tako bodo s plesom in glasbo pomagali mali Tinkari, zagotovo pa bodo vsem, ki se bodo odzvali vabilu, pričarali lep večer. Kot gosti se bodo velenjskim folklo-ristom na odru pridružili glasbena skupina Šukar ter folklorne skupine Razor, Podkev in Metla. »Želimo si in upamo, da nam s svojim obiskom priskočite na pomoč,« pravijo člani Kolede. a bš KoSn'a po starem Vinska Gora, 23. maja - To soboto člani Društva podeželske mladine Vinska Gora v sodelovanju z MO Velenje in Društvom koscev in kosic Slovenije prirejajo dogodek z imenom Košn'a. Prireditev bo prikaz starega kmečkega opravila tako, kot so ga poznali naši predniki. Najprej bodo prikazali, kako se pripravijo kose; po klepanju in brušenju bo sledilo še tekmovanje koscev za naj kosca vinske Gore 2015. Začeli bodo ob 7.30 s predstavitvijo naj koscev Slovenije v sejni sobi večnamenskega doma. Nato se bo prireditev preselila na Jugov travnik v središču Vinske Gore. Organizatorji obljubljajo, da bodo poskrbeli tudi za dobre stare jedi in pijačo, saj so kosci po opravljenem delu vedno dobili obilno malico. a bš KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka POBESNELI MAX: CESTA BESA 2D in 3D Mad Max: Fury Road (Avstralija) Akcijska pustolovščina, 121 minut Režija: George Miller Igrajo: Tom Hardy, Rosie Huntington--Whiteley, Charlize Theron, Zoe Kravitz, Nicholas Hoult, Riley Keough idr. Petek, 22. 5., ob 18.00 Sobota, 23. 5., ob 20.00 3D Ponedeljek, 24. 5., ob 17.30 3D TAKŠNA PAČ JE She's Funny That Way (ZDA) Komedija, 93 minut Režija: Peter Bogdanovich Igrajo: Jennifer Aniston, Quentin Taran-tino, Imogen Poots, Lucy Punch, Kathryn Hahn, Owen Wilson, Jennifer Esposito, Rhys Ifans, Debi Mazar, Will Forte, Cybill Shepherd, Joanna Lumley, Colleen Camp, Tatum O'Neal idr. Petek, 22. 5., ob 20.30 Nedelja, 24. 5., ob 18.00 SPUŽI NA SUHEM 3D The SpongeBob Movie: Sponge Out of Water (ZDA) Animirana komična pustolovščina, 93 minut Režija: Paul Tibbitt Slovenski glasovi: Aleksander Volasko, Gaj Trček, Daniel Bavec, Primož Ranik, Nino Ošlak, Jakob Kapus, Sara Lednik, Eva Mihelič, Jernej Kuntner, Matevž Mueller, Aljoša Kovačič, Uroš Buh, Rok Kuntner, Filip Leskovar. Glina v rokah otrok (razstava, traja do 31. 5.) 12.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Poznavanje okolja Windows ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 21. maj 17.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates Sobota, 23. maj 8.00 Osnovna šola bratov Letonja Šport špas in Drugi sončkov tek Ponedeljek, 25. maj 19.00 Dvorana Marof DAN MLADOSTI - karaoke 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skupina) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba Torek, 26. maj 14.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 16.30 Dvorana Marof Plesna šola Superstar - Hip Hop 18.00 Marof - zgornja dvorana Joga Sreda, 27. maj 16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin Lunine mene 25. maja, ob 19:19, prvi krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 21.5., 14.00-19.00 Biotržnica • Petek, 22.5., 14.00 Kmečka tržnica • 22.5. in 23.5., DM tek • 23. 5., Mesec zdravih ven, Društvo srca in ožilja • Do 24.5., Razstava in delavnice likovne šole Umbra • Nedelja, 24.5., 11.00 Pravljične urice, Mamini sončnici • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartin-gu na vrhnjem parkirišču: • Torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Sobota, 23. 5., ob 18.00 3D Nedelja, 24. 5., ob 16.00 3D - otroška matineja ZAKAJ (NI)SEM POHRUSTAL SVOJEGA OČETA Pourquoi j'ai pas mangé mon père (Francija) Animirana pustolovščina sinhronizirana v slovenščino, 95 minut Režija: Jamel Debbouze Slovenski glasovi: Gašper Jarni, Nina Ra-kovec, Borut Veselko, Iztok Luzar, Maja Kunšič, Vesna Pernarčič idr. Petek, 22. 5., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 24. 5., ob 17.00 - mala dvor. Ponedeljek, 25. 5., ob 18.00 - m. dv. BES Fury (ZDA) Akcijska vojna drama, 134 minut Filmski ciklus: Vojna in mir Režija: David Ayer Igrajo: Brad Pitt, Shia LaBeouf, Logan Lerman, Michael Peña, idr. Nedelja, 24. 5. ob 20.00 VELIKA IGRA Big Game (Finska, VB, Nemčija) Akcijska pustolovščina, 90 minut Režija: Jalmari Helander Igrajo: Samuel L. Jackson, Onni Tommila, Ray Stevenson, Victor Garber, Mehmet Kurtulus, Ted Levine, Jorma Tommila, idr. Ponedeljek, 25. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC ««WAS 21. maja 2015 Nagradna križanka Bauty World sroiüHií* famiiUM rasama 10 j» «i SESTAVIL PEPS LESNI ALKOHOL STAROGRŠKA POKRAJINA V MALI AZIJI ZABOJ ZA TOVOR NA VOZILU POLŽ ŽABJA ALI RIBJA ❖ o- SLOVENSKI SLIKAR-NIKOLAJ DELAVEC V PROIZVOD. KOSITRA OSMRTNICA (POG.) ŽENSKA. KI STRELJA TONI INNAUER NAJVEČJA CELINA VLADARJEV NAMESTNIK DŽIP ROMUNSKE TOVARNE DACIA KRATEK MOČEN GLAS PRI STRELU DOLINA NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM PTIČJA SAMICA BLAŽILNIK PRI AVTOMOBILU PLAHA GOZDNA ŽIVAL DELOVNO PODROČJE, STROKA VOJAK (ZAST.) O HRVAŠKA FILMSKA IGRALKA-INGE RAZSTAVLJANJE SESTAVLJENE BESEDE AZIJSKA PALMA OKRASNA RASTLINA, DEŽEN NEKD. TOVAR. ELEKTRONIKE V ZAGREBU NEKD.SLOVEN TELOVADEC ■ (CERAR) ODTENEK, RAZLIČICA JAREM, VOLOVSKA VPREGA NARAVOVARSTVENA TROPSKA OVIJALKA K GRMOVJE, TRNOVE VEJE TEKOČI RAČUN KLICANA BARVA KART NEPRIJET. OBČUTEK POVRŠINS. MERA JUŽNOAMERIŠKI ZAJEC GRAFIČNA TEHNIKA, REZANJE V LINOLEJ DOKTOR (KRAJŠE) GLAVNO MESTO ANGOLE RUSKA IGRALKA (SAVINA) MOŠKO IME TISOČAK (POG.) KRAJ PRI POREČU PRIPRAVA ZA ZAPENJAN OBLAČILA ŽIVILSKA INDUSTR. V KAMNIKU 'B64UTV WORLD Drogerije in parfumerije BEAUTY WORLD Velenje, prva etaža Velenjke Slovenj Gradec, Glavni trg 29 VELIKA AKCIJA DO 30. JUNIJA! Nivea otroški spray zaščita pred soncem 1+1 GRATIS • Cena za dva izdelka 11,99 € DARILNI SET NK MARIBOR (tušgel + deo spray) - 1+1 GRATIS! • Cena za dva izdelka 5,99 € AFRODITA odstranjevalec laka 125 ml - 50 % POPUST • Redna cena: 3,39 € • Akcijska cena : 1,69 € ROBERTO CAVALLI toaletna voda just za ženske 30 ml - 40 % POPUST • Redna cena: 44,99 € • Akcijska cena: 26,99 € CACHAREL toaletna voda amor summer 50 ml - 40 % POPUST • Redna cena: 40,99 € • Akcijska cena:24,59 € Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 1. junija na naslov: NAŠ ČAS. Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Beauty World«. Izžrebali bomo tri nagrade, tri fen pričeske. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrad prejeli po pošti. RADI nrtui DELAMO ïïiHïï HVALA ZA VEČ KOT 1.000.000 ODDANIH GLASOV! Radi prisluhnemo vašim željam, zato smo skupaj z vami v akciji Radi delamo dobro navijali za dobre ideje v vaših krajih. Z vašo pomočjo smo v 100-tih Mercatorjevih trgovinah po Sloveniji izbrali najboljših 100. Za njihovo izvedbo bomo skupaj namenili 130.000 EUR. Hvala lokalnim društvom, ki ste prispevali ideje in vsem, ki ste nam z vašimi glasovi pomagali izbrati zmagovalne predloge. Več na www.mercator.si H Mercator moj najboljši sosed DEŽURSTVA ZD VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran od- mor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. VET. POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 23. in 24. 5. - Daša Buršič, dr. dent. med. RADIO VELENJE èi ČETRTEK, 21. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 22. maja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 23. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. NEDELJA, 24. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studiu Radia Velenje. PONEDELJEK, 25. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studiu Radia Velenje. TOREK, 26. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 27. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 11. do 17. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. do 17. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 21. 5. 2015, barve: CM K, stran 23 21. maja 2015 S OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) ODDAM V STANOVANJSKI hiši oddam v najem stanovanje. Lahko tudi za delavce. Gsm: 041 461 209 NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go- mali OGLASI lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. NEPREMIČNINE V RAVNAH pri Šoštanju prodam dve parceli z gradbenim dovoljenjem. Gsm: 041 461 209 V LJUBIJI prodam 1000 m2 zemljišča (sadje, njiva, klet). Tel: 03 5471 267 STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI DOMAČA kokošja jajca prodam. Gsm: 031 861 865 JABOLČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 habit nepremičnine HabIL d.0.0, Koroflu 41), Vblenjs tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 Samostojno hišo v Kavčah na lepi, sončni legi, 214 m2, K+P+M, zgrajena 1982, 872 m2 zemljišča. ER (105-150kWh/m2a). Cena 137.000 evr. 1-sobno stanovanje na Kardeljevem trgu, 43 m2, zgrajeno 1981, % nad., v manjši stavbi, v neposredni bližini centra. ER (3560 kWh/m2a) cena 46.000 evr. u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje ! ENERGETIKA JDOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Nagrajenci križanke »Gorenje GTI Zetor«, objavljene v tedniku Naš čas dne 7. maja 2015, so: Darko Strahovnik, Goriška 42, 3320 Velenje; Zdravko Predovnik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje; Sabina Kumer, F. Foita 6, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ZETOR GTI GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Ramšak Ivan, roj. 1953, Velenje, Tomšičeva cesta 33; Aristovnik Stanislava , roj. 1929, Šoštanj, Ravne 90; Senekovič Danica, roj. 1951, Velenje, Ker- snikova cesta 5; Lesjak Mihael, roj. 1940, Velenje, Črnova 6; Drolc Tomi, roj. 1982, Šoštanj, Aškerčeva cesta 3b; Štefančič Avguštin, roj. 1930, Celje, Čopova ulica 25; Žurej Jožefa, roj. 1928, Vojnik, Vizo-re 9; Žager Antonija, roj. 1941, Šoštanj, Cesta talcev 13 ; Sitar Jožefa, roj. 1932, Žalec, Dobriša vas 54; Zupanič Jožef, roj. 1925, Žalec, Gotovlje 32; Zupan Ignacij, roj. 1935, Velenje, Kavče 8b ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedi in tast MIHAEL LESJAK iz Spodnje Črnove 10. 9. 1940 - 9. 5. 2015 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in vso ostalo velikodušno pomoč. Posebna zahvala za dolgoletno zdravljenje osebju dializnega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, osebju reševalne postaje ZD Velenje, duhovniku g. Kraševcu za zelo lepo sveto mašo, govorniku g. Kolaiju za poslovilne besede, pevcem Flaminga, Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru, praporščakoma, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražllh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila -za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo na tebe - se bo polnila. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, brat, stric in boter MILAN LENOŠEK iz Rečice ob Paki 50 20. 8. 1937 - 14. 5. 2015 Ob težki izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za topel stisk roke, izrečena sožalja, darove za svete maše, darovane sveče. Iskrena hvala pogrebcem, gospodu dekanu Ivanu Napretu za opravljen pogrebni obred, pevcem, gospe Zdenki Kolenc za poslovilne besede, izvajalcu »Tišine« ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, brat Martin in sestra Anica z družinama ZAHVALA Z bolečino sporočamo, da nas je zapustila draga mama, sestra, oma in prababica STANISLAVA ARISTOVNIK iz Raven pri Šoštanju 30. 1. 1929 - 10. 5. 2015 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 24 Navdušenje za zakon upada Lani je bilo na območju Upravne enote Velenje sklenjenih petino manj zakonskih zvez kot leto pred tem Milena Krstič - Planine Velenje - Na območju v pristojnosti Upravne enote Velenje v zadnjih letih beležijo upad sklenjenih zakonskih zvez. Lani jih je bilo petino manj (84) kot predlani (107), največ porok pa so imeli v letu 2006, in sicer 111. Začetek letošnjega leta je »boljši«. V prvih štirih mesecih je bilo sklenjenih 20 porok (lani tak čas 12 in predlani 13). »Ni pa to kazalnik, da bo letos porok več,« pravi Brigita Mernik, vodja urada notranjih zadev na UE Velenje. »Pričakujemo celo, da jih bo manj.« Prihajata sicer maj in junij, ki sta za poroke najbolj plodna meseca. Potem se začne ohlajati, sezona pojenja. V letu 2013 je bilo po podatkih Statističnega urada v Sloveniji sklenjenih 6.254 zakonskih zvez, kar je drugo najnižje število sklenitev zakonskih zvez po osamosvojitvi Slovenije. Poprečna starost ženinov je v istem letu znašala 34 let in pol, neveste so bile v poprečju tri leta mlajše. zunaj uradnih prostorov na območju v pristojnosti Upravne enote Velenje so Velenjski grad, Vila Herberstein, vila Bianca v Velenju in vila Široko v Šoštanju, poročna dvorana v vili Mayer pa se zelo počasi »prijemlje«. »Izjemoma ni treba plačati obre- > Na območju pod UE Velenje je leta 2013 sklenilo zakonsko zvezo 107 parov, lani 84. bilejna poroka odvija v uradnem prostoru, jo je treba plačati. Cena je 170 evrov. Na Upravni enoti Velenje opažajo, da je takih obredov v zadnjih letih manj, kot jih je bilo nekdaj. V letu 2013 sta bila samo dva, lani eden, letos pa še nobeden. Zunajzakonske zveze se ugotavljajo potem Zunajzakonske zveze se ne registrirajo. Te se ugotavljajo potem, ko pride do situacije, ki »kliče« po tem v pravdnih postopkih. Ugotavlja se čustvena navezanost, skupno življenje, skupno gospodinjstvo, skupni otroci ... Doslej registrirali dve istospolni zvezi Na Upravni enoti Velenje so imeli doslej dve registraciji istospolnih zvez. Pa še ti sta bili pred dvema ali tremi leti. Registracija se izvede približno enako kot poročni obred oziroma se potrudijo, da je ta tak. Uradni in neuradni prostori, razlika je v ceni To, da je porok manj, je povezano (tudi) s stroški. Sklenitev zakonske zveze, ki poteka v uradnih prostorih (prostori upravne enote ali velika ali orgelska dvorana Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju), so sicer brez takse. zunaj uradnih prostorov pa bodoča zakonca plačata 170 evrov plus stroške za najem prostorov. Najpogostejše lokacije za sklenitev zakonske zveze da na drugi lokaciji (bolnišnici, na domu ...) v primeru, ko gre za hudo bolezen, ki bodočima mladoporočencema onemogoča sklenitev zakonske zveze v uradnih prostorih,« razlaga Mernikova. Letos še nobene jubilejne poroke Postopki so približno taki kot pri sklenitvi zakonske zveze, a povezani z večjimi stroški. Tudi če se ju- Odstotek zvez razpade že v prvem letu »Razvez je vsa leta približno enako. Kakih posebnih obdobij povečanega števila razvez ne beležimo,« pravi Mernikova. Znova smo si pomagali s podatki Statističnega urada RS. V letu 2013 je bilo v Sloveniji 2.351 razvez, kar je manj, kot jih je bilo leto pred tem. Več kot polovica zakonskih zvez razpade v prvih petnajstih letih zakona, en odstotek pa že v prvem letu. »Cvetje v čevljih« Prijave v akciji Velenje - mesto cvetja, zbirajo do 15. julija Oktobra razglasitev rezultatov in odprtje razstave Velenje, 14. maja - 9. maja je stekla letošnja akcija izbire najbolj urejenih okolij hiš, stanovanjskih blokov, kmetij, šol ... Organizatorji tradicionalne akcije Velenje - mesto cvetja, so MO Velenje, Turistično društvo Velenje in podjetje PUP, letos pa jo bodo nadgradili, saj so k sodelovanju pritegnili podmladek Turistične zveze Velenje. Ta je že pozval velenjske vrtce in šole, da skupaj izpeljejo projekt »Cvetje v čevljih«. Z njim bodo zagotovo zanimivo polepšali tudi okolico teh objektov, kakšen bo odziv na vabilo, pa za zdaj še ne vedo. Povezali pa so se tudi z Društvom šaleških likovnikov, ki so na letošnjem cvetličnem sejmu že risali na temo »Cvetje v mestu«, razstavo pa bodo odprli oktobra, ob zaključku akcije, v razstavišču vile Bianca. »Z akcijo Velenje -mesto cvetja, bi radi tudi letos občane spodbudili k še večji urejenosti okolja, predvsem okolice hiš in balkonov. Potekala bo do 30. septembra letos, v oktobru pa bomo razglasili rezultate. Preden gre 5-članska komisija na pot in oceni vse prijavljene objekte, moramo najprej zbrati prijave. Te že zbiramo, zadnji dan pa bo 15. julija. Želimo si, da se občani dobro ozrejo naokoli in prijavijo vse objekte, ki so vredni pozornosti. Prepričani smo, da lahko prav s pomočjo občanov najdemo najlepša okolja, komisija bi jih lahko, če bi šla na teren »na slepo«, tudi spregledala, nam je povedala predstavnica organizatorjev akcije Nataša Dolejši, ki je tudi ena od petih članov strokovne komisije. Računajo, da bodo na terenu prijavljena zunanja okolja ocenjevali konec avgusta ali prve dni septembra, odvisno od vremena. Pri šolah in vrtcih pa bodo nasade rož v čevljih ocenjevali zadnji šolski dan. Ocenjevanje urejenosti zunanjih okolij bo tudi letos potekalo v štirih kategorijah; okolice individualnih stanovanjskih objektov, balkonov in teras, kmetij in drugo. V slednjo kategorijo umestijo gasilske domove, bencinske servise, domove krajevnih skupnosti, stanovanjske bloke... Prijave potekajo s posebno dopisnico, izdano prav za to akcijo. Dobite jih v vseh PUP-ovih cvetličarnah in vrtnih centrih ter v Knjižnici Velenje. Glasovanje poteka preko spleta, prijavnico najdete na strani Turističnega društva Velenje s klikom na ikono »Velenje - mesto cvetja«. a bš Nataša Dolejši: »Upamo, da bomo letos k sodelovanju pri lepšanju okolja privabili tudi najmlajše.« Bambi orje ledino Edini zasebni vrtec v Šaleški dolini - Prihodnje leto širitev prostorov - Zadovoljni starši Tatjana Podgoršek Pred slabimi tremi leti je v občini Šmartno ob Paki odprl vrata prvi zasebni vrtec v Šaleški dolini -Bambi. Podelitvi koncesije, za katero si je prizadevala njegova lastnica Taja Steblovnik, takratni šmarški svetniki niso bili naklonjeni. Na nedavni seji občinskega sveta pa so odlok za izvedbo javnega razpisa za podelitev koncesije na področju predšolske vzgoje potrdili soglasno. javni vrtec, ki deluje pod okriljem šmarške osnovne šole in katerega ustanoviteljica je lokalna skupnost. Med drugim načrtujejo združitev enot pod eno streho in energetsko sanacijo objekta. Zmogljivosti povsem zasedene Po besedah Taje Steblovnik so se njihova vlaganja v zaupanje med starši, skupnostjo in tudi Občino v letih delovanja obrestovala. Do- ecnffiftii oče flPfip' Vrtec ni stavba, ampak ljudje, ki v njem delajo. Trudijo se biti dostopni in odprti za predloge staršev in širše skupnosti. Šmarški župan Janko Kopušar nam je ob tem dejal, da so k takšni odločitvi v precejšnji meri vplivali dobro poslovanje in razvojni načrti vrtca ter zadovoljstvo staršev. Kon-cesionarja bodo poskušali izbrati že za naslednje šolsko leto. Ob tem, zagotavlja Kopušar, ne pozabljajo na kazali so, da niso muha enodnevnica. »Naša osnovna dejavnost je skrb za kakovostno predšolsko vzgojo otrok, poleg tega pa so naši prostori odprti še za druge dejavnosti, namenjene tudi odraslim.« Po njenih besedah se bodo na razpis za podelitev koncesije prijavili, če bodo ustrezali razpisnim pogojem. V vrtec je vpisanih v tem trenutku 43 otrok, od tega 11 iz občine Šmartno ob Paki, čeprav je tamkajšnji javni vrtec vključil v dejavnost vse otroke, ki so jih želeli starši vanj vpisati. Za prihodnje šolsko leto so v Bambiju vpisali za en oddelek novincev. Koliko jih bodo lahko sprejeli, za zdaj ne vedo, ker iz vrtca odhaja v šolo le en otrok, zmogljivosti pa so v tem trenutku polno zasedene. Naslednje leto načrtujejo širitev vrtca z dozidavo in obnovo obstoječega dela objekta za še dva oddelka. Vpis otrok bo v veliki meri odvisen od napredovanja gradbenih del. Po zagotovilih Taje Steblovnik se jim prihodnje šolsko leto kažejo možnosti širitve dejavnosti z dvema manjšima oddelkoma še v Braslov-čah in na Polzeli. Na prvem mestu medsebojni odnosi O prednostih zasebnega pred javnim vrtcem in s tem do uspeha, Steblovnikova težko govori. V vrtcu namreč izvajajo javno veljavni kurikulum, cena storitve je enaka ceni javnega vrtca v Šmartnem ob Paki. Poleg medsebojnih odnosov namenjajo pozornost dodatnim dejavnostim, ki jih kot brezplačne nudijo v okviru kurikuluma, nekaj pa kot plačljive v popoldanskem času. Ključ do uspeha? »Trdo delo z veliko rahločutnosti za okolico, potrpežljivost, predvsem pa vztrajnost,« še dodaja Taja Steblovnik. Vrtec je bil odprta hiša V nedeljo opoldne so si ga obiskovalci lahko ogledali pod vodstvom arhitektov Ponosni, da je bil med Odprtimi hišami tudi njihov vrtec. Milena Krstič - Planine Šoštanj, 17. maja - Največji festival kakovostne gradnje, nepremičnin in arhitekture v državi Odprte hiše Slovenije je vrata odprl med 15. in 17. majem. V tem času je bilo na ogled več kot sto zasebnih stanovanj, javnih objektov in prostorskih ureditev, ki jih je izbrala posebna strokovna žirija v skladu z določili mednarodne organizacije Open House Worldwide. Med več kot sto objekti so bili letos tudi velenjska promenada in garažna hiša ter Vrtec Šoštanj. Vsi so obiskovalcem pod vodstvom arhitektov vrata odprli v nedeljo. Tokrat smo se med obiskovalce pomešali v Šoštanju. Med njimi je bila tudi arhitektka in predsednica sveta staršev vrtca Mateja Kumer: »Starši smo ponosni, da naši otroci preživljajo ure v vrtcu, ki je arhi- Arhitekt Matic Lašič: »Dobre arhitekture ni brez sodelovanja.« tekturno lepo in dobro oblikovan. Ne samo oblika, tudi izbor materialov, barv in igra svetlobe ter zunanje igralne površine pozitivno vplivajo na razvoj otrok.« Da so v Šoštanju na vrtec ponosni, pa sta poudarila ravnateljica Milena Brusnjak in župan Darko Menih. Pod arhitekturo so se podpisali Matic Lašič, Mojca Gregorski in Miha Kajzelj iz biroja Modular arhitekti Ljubljana. Projekt so dobili na vabljenem natečaju Občine Šoštanj, v javno- zasebnem partnerstvu pa ga je zgradil Esotech, ki je tudi lastnik objekta. »Za dober rezultat je sodelovanje med investitorjem, uporabnikom, izvajalcem in projektantom nujno. Arhitektura se dela za uporabnika,« pravi Lašič. Modular arhitekti so v zadnjem obdobju realizirali štiri večje objekte, med njimi tri vrtce in en dvorec. Vsi so bili na ogled v okviru Odprtih hiš Slovenije. Poleg šoštanjskega vrtca še vrtec Poljčane, ki je eden od dobitnikov letošnje Plečnikove medalje, vrtec Polzela, kjer so delali dozidavo z medgeneracijskim centrom, in obnovljen dvorec Šterntal v Kidričevem. ■