Cas za trgatev. Veliko se toži, da aaaa, štajarska viaa niso več taka. kakor ao bila kedaj. Ueaa aašim viaom tudi ai več tista, kakor se je apomiajamo iz prejšnjib let. Nehoteč se torej vpraša človek, kaj da bi temu bilo krivo. Neagodao vreme je bilo tudi poprej, uime ao bile tudi. Take, kakor v aaših daeb more biti aiso bile, ali oae so bile ia kedar jib ai bilo, imelo je vino ceao, aaj ga je bilo prav veliko. Poleg aovib aezgod, ki jia trpe aaše gorice v aašia daeb, mora še kaj druga biti, kar je aašim viaom aa škodo. Mi zaamo, da je tacih reči Vee, veadar poaaaga aašim braleem malo, če jih opozorimo aa-aje, kajti aaši bralci ao jib težko kje kedaj krivi, do drugih pa aam ai akrbi. Zato pa se držimo le tega, kar zadeva aaae bralce ia opozorimo jib v naaledajih vrstab aa čaa, kedaj kaže, da začaemo trgatev. V tem ae greši večkrat ia ae vemo, 6e ae atori tega tadi kdo aašib. bralcev. O času trgatve pa smo brali v glaailu, ki ga izdaje c. kr. kmetijska družba za štajarsko deželo, aekaj let bode tega, prav zaaimive opazke. Naj jia izvedo aaši bralci, podamo jia aekoliko v aaaledajih stavkih, naše bralce pa prosimo, da ae ravaajo po njib, kolikor je za ajib. dobro. Trgatev ali braaje pripada aajimeaitaejšim opravkom viaogradaim. Oaa veliko upliva aa to, kak da bode viaaki pridelek. Nezreli grozd ima v sebi maogo kialiae. Malo dai bi bilo treba ia precejšaji del od aje bi ae pretvoril v cuker ali aladkor. Od tega je zavisaa moč aovega viaa. Sladkor aamreč ae razkroja med vreajem v^ alkoaol ali viaski cvet ia ogljikovo kislino. Cem več cukra, tem več alkohola ia tem bolj močao je viao. Kialiaa dela kisla viaa, kateria je še zmiraj preveč. Zelo maajkati pa kisliae viau tudi ae sme, zakaj med vreajem in pozaejaim miraim ležaajem viaa dobijo razae dišave svojo moč, a v to je treba aekaj kialiae. Tako dobi viao avoj posebea okua, voaj, kar imeaujejo aavadao: nviaski bukč". Sladkasta viaa aimajo dovolje kisliae pa ae alkobola ia ostaaejo brez buketa. Viaogradarji ceaijo viao po tem, koliko da ima kialine ia cukra v sebi. Preveč kisliae jim je aajmaaje všeč. Malo kisliae zadostuje, da viao dobi svoj prijetai okua, a le aekoliko preveč od aje mu škoduje. Zato morajo viaogradarji že pri tr- gatvi gledati ia skrbeti, da bode, kolikor mogo6e, malo kialiae v moat prihajalo, kar je eaaih prav težavao, tadi v takih viaogradih, ki ao le z jedao vrsto traov zasajeai. Grozdje ai povaod jedaako zrelo; na atrmiaab, priaojaicab, v prodai, kremeaaati ali apaeai zemlji veliko poprej zori, kakor pa v aižavaa ter v bolj krepkej zemlji. Še težavaejae je delo tam, kjer razae sorte, raae ia pozae, atari ia mladi trsi križem stojijo ia pomešaai rastejo aa različaem zemljišči. Tukaj moraa viaograd uže 3—4krat iti trgat, da ae vaelej pobere samo zrelo grozdje ter vse odbere ia odpravi, kar je gnjilo, aezrelo, ako želiš dobrega, žlabtaega viaa. Kedaj pa je grozdje res dozorelo? Morebiti tedaj, kedar so jagode aladke, mehke in izpolajeai grozd izmed rmeakaatega liatja mika ia vabi, da ga aaj vtrgamo? Tako vsaj večiaa aaaib viaogradarjev misli ter gredo v trgatev v prepričaaji, da so aajbolje zadeli. Toda ovi 6as je le tiati. ko bi aaj listje odatraaili, da aolace ležje jagode obaeva. Sedaj se jagodam skrči koža, kar jib gajilobe varuje, aa dalje izpuhti maogo vode, ki sicer jagode aapeaja ia aaposled ae se aekaj kisline pretvori v cuker. Skrčeae jagode pa postaaejo zelo sladke. Lepi sedaj grozdi aiao tako, kakor poprej, veadar dajo dober, žlaatea mošt. Veadar takšaega grozdja treba imeti, ako se hoče pridelati res žlahtaa kapljica, kar je ae aa dalje odvisao, kako kaj z moštom ia viaom pozaeje v kleti ravaamo. Svetajemo torej pobirati tako, da se aajpoprej vzamejo najbolj zreli grozdi, ti pa aeveda aiso vselej aajlepši ali največji. Povprek trgajo meaeca oktobra. Ob deževaem vremeau ia dokler še precej roae pokriva grozde, aaj se ae trga. Podvizati je se pa treba s trgatvijo, kedar ptiči ia mrčeai ali gajiloba večjo škodo delajo, kakor bi korist bila, katero bi utegaili doseči, ako bi odlagali. Splob pa moremo reči, da pride veliko aa kraj, kjer atoji viaograd ia pa še več aa trsovje. Tudi vreme dela veliko pri trgatvi. Mi amo te miali, da je aajbolje, če se držimo pri trgatvi aplošaje, domače aavade. Ta pa se ve, da ae sme biti aapačaa. Nevarao pa v tem ai toliko, da gremo prepozao v trgatev, kolikor v tem, da gremo preraao v braaje. Mialili so aa večih krajih aa to, da bi se uradao dolocil 6as, pred katerim ae ae sme braaje začeti. Po aekaterih krajih je že to tudi v aavadi. To je dobro. Če se v tem ozira aa posebae okoliaoiae, tedaj je vaekako aajbolje, da ae vpelja taka aavada v vae kraje, v katerih ao eaake razmere. Škode ne bode nikomur veliko, koristi bode pa za vse veliko.