september/okto w Lv j created by Založnik in izdajatelj: Gimnazija NOVO MESTO Glavna urednica: Maja POTOČNIK Odgovorni urednik: Matevž HARLANDER Kreativni urednik: Igor AJDIŠEK Foto urednik: Blaž KOVAČIČ Skeniranje: Tomaž FERBEŽAR, Martin GLAVAČ Mentorica: Renata ČAMPELJ JUREČIČ, prof. | Albina SIMONIČ Izdelava filmov: Camera d.o.o., Ljubljana Tisk: Jangraf - Jani Slapnik, Novo mesto| Naklada: 600 izvodov Cena: 200 SIT za izvod Rokopisov, disket in fotografij ne vračamc je to urejeno s posebnim dogovorom. Vsej pridržane. Vse gradivo revije je v lasti T Reproduciranje revije je dovoljeno soglasjem založnika. Založnik ne odgovarja za nobeno škodj na podlagi nasvetov, tekstov, slik, oglase koli drugega materiala objavljenega v gj Mnenje uredništva se ne ujema vedij avtorja besedila objavljenega v glasili Po mnenju Ministrstva za kulturo št 4 20.11 1997, šteje glasilo med grafičj točke tarifne št. 3 tarife davka od pij in storitev in Zakona o prom. de plačuje 5% davek od prometa proj l 4 rezervirano kdo kaj zakaj čemu 6 intervju z ireno polanec slikarka in Slovenka leta 1997 ■ ■■ 10 novo poglavje? ............... fazani...vrsta v izumiranju 11 moja izbira nekateri ne berejo dante-ja 12 intervju s petro klepač mlada in pesnica 14 monolog s sojinimi zrezki do uspeha 16 blišč in beda berlina žur in roza lasje 18 amerika v mcdonald’s namesto v aqualand 21 expo 98 svetovno srečanje mladih 22 poezije stare jugoslovanske 25 dragi dnevnik grčija rulz, teb bom pa raj drugič pisala £ s e j: ktober ' 9 3 29 recept naša kuharca priporoča 29 unesco tabor tabor brez šotorov 30 fazanski zače sosedovi spet brez.Q A 31 peš na morj gorniki namesto v 32 potrebno je ...da postanete s£ 34 metode po® inovacije da ali j vo d n optimizmu, dobri yolji in skozi 1/ svetlobi, ki prihajdB f okna* *na pods ™ Gjynnazije, vas « resju lepo clor vek, lem okna* na pods vas pozdravljam s sloganom | čaka, dočaka. To j e isti st s katerim sem se v preteki šolskem letu poslovila, s^ dalije tokrat ta misel spremembo naša prijateljic znanilka boljših časov. Ker imamo tako le prebivališče (učilišče) delovne pogoje, ker iman tako zelo osvežujoč luster veži (za katerega raje ne bo povedala, koliko je stal) in ce novo nadstropje, bo to šolsk leto seveda NASI: LI:T(). Potrebujemo pa natanko tvojo pomoč, ker je v naši Gimnaziji prav gotovo nekaj, česar nihče ne more narediti boljše od tebe. Ne samo gledališče, pevski /bor, debatni klub, športne aktivnosti, dijaška organizacija in prireditve ob otvoritvi (iimnazi je, ampak tudi skrb za prijetno klimo, čisto šolo, pospravljeno okolje in seveda čim boljše razumevanje v razredu in s celo naravo (priznam, da to zveni, kot da bi me kdo nahujskal, ampak prihaja iz srca) - ko sc prepoznaš v enem od naštetega, kar veselo na delo. Mislim, da sc strinjate z mano, da je čas, da se o novomeških gimnazijcih zopet sliši kaj več kot to, kako dobri smo na maturi, in mi smo generacija, ki bo za to poskrbela. Nič ni pretežko in ničesar ne moremo narediti narobe, če sc stvari lotimo pozitivno. Kdo pravi, da nismo najboljši? Maja Potočnik, glavna urednica VODNIK ni bil povsem jasen. Noja.. Počasi pa morda. To, kar bode v oči še bolj kot zelo oglati stoli, je dejstvo, da je polovica vaših člankov (če ne več!) zopet prispela natisnjena ziroma napisana (pet ali šest OPISOV!) na papirju. Naj vas za iskreno mnenje: Ali morda izgledam kot plačana tajnica? slišim zlobne eeee! Se Že k a glasove n pa prav pon opravičujem l zahvaljujem tisti polovički, ki je uspela dostaviti svoje umotvore na tako imenovani disketi. Je mar to tako težko? So mar diskete tako drage (100 SIT?) povrhu vsega pa., saj jih vendar prihodnjič anketa? O računalnikih in seksu? Pa naj bo - tipkarske ure pozabljene - ko smo ravno dijaki gimnazije s tako obarvanim lustrom. Z ultra dragim lustrom je na srečo prišel bonus - šola dopoldne. Tisti, ki smo dve leti hodili na center in se šolali praktično ponoči, že vemo, kako lepše je stopiti iz šole in zagledati sonce na nebu kot pa zvezde v mrzli noči. Zatorej vam želim veliko pozitivnega zagona v novem aiskem letu - še posebej prvčkom (hej, nul____, odvezovanje čevlje. - zanimiv družaben dogodek sploh pa boste vse to hitro pozabili) — in si želim, da bi šola ostala tako cista, kot je, čim dlje. C enimo to kar imamo! koruze ne škodi in ah Vrt vrnemo: neza pol nj lijoča zadeva), a najbrž je v temnih predelih moje zlobne duše vedno počivala želja, da bi stresel vse težave, ki jih ima neki povprečni urednik pri urejanju nekega povprečnega (O tem odločate vi!) šolskega glasila. Kaj me najbolj moti? Definitivno neudobni stoli. O stolih bi se še vedno dalo razpravljati, pa to vsekakor ni stvar odgovornega urednika, čeprav se bojim, da stoli postajajo moj ponavljajoči se motiv hvala bogu, da ne pisateljujem! Pojem in niedias res mi očitno nikoli Folk zdej pa čist resno.. Zal p r i p a d a t e generaciji, ki bo ■mmn—J že morala biti računalniško opisnjena. Kaj naj zdaj to pomeni? Da bo moral čisto VSAK od vas poznati vsaj en urejevalnik besedil (to bo najbrž Word) in vsaj en programček za premetavanje tabel in grafov (Excel bo ok). Če se boste še prepričali, da Internet (uau.. z veliko sc piše!) ne grize in da je c-mail uporaben, ste že na konju. Morda se to zdi nekaterim smešno, a izg led a, da so te zadeve nekaterim še popolna neznanka morda do /r*0 ie Pflvrc ZApidšČ ' FIZIK, TO IHČMU l$Atc wy ro kJ,*/ ►M BIL Pfcue r£M /i ... i/FVsTMOVl 7(\ mu f a wm I likarstvo I Xženski. Več ^eikla, ki gaje ■ prisotno jabolko, sebi skriva ljubezet tudi zlo. Veliko razstavlja v , priznanja. Lansko leV«» v Parizu - na znamen ki gaje ustanovil Lu je prva in edina S15 dvajsetimi leti prvič s|Tj kakor tristoletno traf* srečanje slikarjev, kipa sveta. Na tem Salonu s imena, kakor so Mane gas, Delacroix, navdihi kol so Zola, Maupassai Ob izteku slope I tj a so knjigo “Ženske slikark govori o petsto letih oziroma o stotih slikarki še živečih, ki bodo po m zapustile sled v tem slikarke Irene Polanec elito, saj je v knjigi edir Evrope. Za poznaval velika poslastica, z potrditev, da so res e Navajam le ne k ato Anguissola (1532-1 (j (1552-1614) iz Italij' (1647-1717) iz Ne (1885-1979) iz Ru 1954) iz Mehike, Cii.»* Izraela, Leonora h fene Polanec je posvečeno poma je na vseh slikah iz likarka poimenovala “EVA”, oje univerzalni simbol, ki v , spoznanje, užitek in hkrati tujini in žanje nagrade in je ponovno razstavljala item likovnem Le Salonu, Jvik XIV. leta 1663. Bila venka, ki so jo pred ejeli na Salon, na to več dicionalno umetniško tj e v in arhitektov celega razstavljala tako velika Monet, Cezanne, Delil pa je celo pisatelje t. letos v Franciji izdali je včeraj in danes”, ki ženskega slikarstva, h (že umrlih) in o stotih nenju pariških kritikov [stoletju. Tako je ime lonovno med svetovno a slikarka iz tega konca :a umetnosti je knjiga a slikarkina dela po kratna in neponovljiva, ra imena: Sofonisba 25) in Lavinia Fontana b, Maria Sibylla Merian hčije, Sonia Delaunay lije, Frida Kahlo (1910-aOrloff (1888-1968) iz [ni (1910-1966) iz Argen- ^2/0? A Zbirki svojih nagrad in priznanj pa je letos takoj na začetku leta dodala še eno: postala je Slovenka leta 1997. Kaj ste kot majhna deklica najraje počeli? Slikala seveda. Slikati je bilo zame že od nekdaj samoumevno tako kot dihati ali piti. Seveda sem počela še marsikaj drugega: igrala klavir, plesala balet ali pisala. Vsekakor sem že od nekdaj vedela, da bom v življenju počela nekaj, kar bo povezano z ustvarjalnostjo. Zavest, da bom nekoč ustvarjaka v kakršnem koli pomenu besede že, me je osrečevala že v najnežnejšem otroštvu in me seveda osrečuje še danes. Ustvarjati je pravzaprav najlepše poslanstvo življenja. Hodili ste v gimnazijo. Ali so bili takratni profesorji zelo strogi? Naši profesorji so bili zelo strogi in mnogi so nam grenili življenje. Vendar mi je večina ostala v lepem spominu in komaj danes se zavedam, kako globoko so pravzaprav zaznamovali življenje naše generacije. Še posebaj se spominjam mojega profesorja likovne umetnosti. Sem namreč zmeraj slikala in potem prodajala slike sošolcem, oni pa so jih potem nosili v ocenjevanje profesorju. Zmeraj so dobivali petice, dokler ni profesor odkril avtorja teh slik. Dobila sem cvek, profesor pa je poklical mamo v šolo na pogovor. Rekel ji je, da sem dobila cvek zato, da bom vedela, da se to ne dela, vsekakor pa ji je svetoval, da bi morala študirati nekaj v umetnostni smeri in da naj me v tem tudi podpre. Moja mama me je zmeraj podpirala v mojih umetniških težnjah in zato sem bila njej in mojemu profesorju zmeraj hvaležna. Kda j ste bili prvič zaljubljeni in kaj menite o ljubezni? Umetniki smo zmeraj zaljubljeni. Moramo biti, kajti ljubezen je gonilna sila umeti]osti. Je pa v življenju zelo važno tudi prijateljstvo. Prijateljstvo in ljubezen sta dve biljki z eno korenino, s tem dm ima ljubezen nekolj Katere vrline cenite pri ljudeh, kaj imate radi in česa ne? Odgovorila bi ti z meni ljubo mislijo in srcem: “Majhen človek je majhen tudi na gori, velik človek pa je velik tudi v jami. ” Na slikah vas velikokrat vidimo z vašimi prelepimi mucami, kako bi jih okarakterizirali? Veliko potujete in zelo ,, uspešno razstavljate v svetovnih metropola “Pobirate nagrade priznanja”. Povejte niiililM vse ste razstavlja1^ nagrada ozii; vam je gjfll, Cer ste veliko v tujini, me zanima, ali se lahko nadejamo razstave na Dolenjskem? Mogoče čez eto ali dve? In katera r m a priznanje bolj pri srcu? Monika, moja bej^ “starka”, saj let. Šezmei moje pr Nihijč A V muca je wnia že trinajst Tfij je ljubosumna na Tjatelje in zelo trmasta. r- ji ne more vsiliti svoje rip'll en rv je še mladenič - star je pet let - in vsako jutro me zmeraj znova osvaja s svojim predenjem in nežnostjo. To so moji prijatelji, s katerimi živim v popolni simbiozi človeka in živali. Razstavljam po vsem svetu od Londona, Dunaja do Tokia in Pariza. Tu sem najbolj pogosto, saj sem v njem tudi živela vrsto let in za svoje delo tudi prejela vrsto nagrad, pred kratkim tudi zlato medaljo francoske akademije, ki je zelo prestižno priznanje za doprinos k francoski kulturi. Kljub temu mi je najljubša nagrada častni naziv “Slovenka leta”, saj to ni strokovna nagrada, ampak prihaja od ljudi. I^IHTgT občudujemo vaše “Zlate Eve”. Od kod jemljete navdih? “Eva “ je moj slikarski ciklus kije posvečen ženski. Izhodišče za ta ciklus je ženski portret, okrog katerega gradim zgodbo s sliko. Veseli me, da so moje slike okronane s številnimi priznanji in da jih je občinstvo sprejelo za svoje. Navdih pa je kot sonce - moraš ga nositi v sebi, da bi ga lahko dajal drugim. Va Dolenjskem sem imela kar nekaj razstav, tudi v Krki Novo mesto in zmeraj so bile dobro obiskane. Sicer pa je Dolenjska prelepa dežela, kjer živijo prijazni ljudje in zmeraj znova rada pridem. Z veseljem razstavljam tam, kamor me povabijo. Upam, da bo to kmalu. Se vidimo! Naj lepše se Vam zahvaljujem za Vaš pogovor in upam, da nas boste še dolgo bogatili z Vašimi prelepimi deli! Nina Rostočil m Neva V ^kaije in pla| \ novopečer kvasih rok je priplaA Izrečena je|B šolski dan jr letnikov (; naziv, ki zaskrblje* ušes pa sj če ta st ter se zj bo kar štiri leti Kasne] “Šolani odločil Brrrr, všeč. odgovj morebiu in spe plavanj Zvenir toda t( OpažamJ nekat usmerjei ogrožena\ zamenjuj« Besedi pifll že tolikokrat ježe prevečk kdojepiflar ir bi spuščala v življenja bivših; sliši marsikaj. Mi nostalgijo ozira za' gimnazijskimi leti. I Kakorkoli j h bomo mora n podobo o v v bodo i/oblik h Kakšen pa k strani četrtoš n Koruza je 1 ij prepolne, to o izprazniti. vrečke, žepe. i: čakali na nra e je žrtev ” sluteč č napadal o za fazai ali, da nekaj i veške č krst tudi vsem prijetno g* m H H H H HI B mm IB ašče morali nili so si e in zahrbtno priložnost. Ko 5no in nič hudega kala vidno polje in sojo prepoznali oziroma fazanko, se al koruze, spremljali ojni kriki starejših enčkov: “Frrrrr, frrrrr eštel si do sedem, glavo med ramena, da ihove pesti izpraznile polegle, nato si lahko otresanjem obleke, čevlje ter srečen, da o še približno set tednov fazan, pot. Pot, posuto s mci, seveda, as starejši letniki tudi z m vezalk na tikanjem za vsesplošnem derobe je jal, tako da roznavamo svoje re sošolce in sošolke, se veselimo odmorov in prostih ur in se navajamo na besedi profesor in profesorica. Zagotovo nam je vse prej kot dolgčas, tudi s knjigo v roki. Prav na začetku nas je vzela pod svoje okrilje, nas, zgubljene prvarje in v nekaterih polegla strahove, stoji nam ob strani, nam daje napotke in je sploh potrpežljiva - naša razredničarka, prof. Florjančičeva. Brez nje bi bili na še bolj majavih tleh. Dala nam je zalet. Po dveh tednih bivanja na šoli se kaj več ne da napisati, mislim, da tudi ni potrebno. Upam, da bo to leto minilo brez hujših pretresov in se ga bomo radi spominjali. Polona Kastelic Han a Izbira n prišel je čas, ko sind Gimnazije. Čas, ki smo strahom do novega okolja,' novih profesorjev. Zaradi števil n priprav, mnogih informacij oseh starejših dijakov ter lep sprejem v novi šoT$ je pomagal, da smo uspeli. Včeraj še šolarj dijaki s programom gimnazija, ki lirmazijci ustrašili Seznanili so zahtevnejši od drugi težaven je ta. Eni so se te^l odločili za lažjega, drugi se zaradi s sposobnosti niso podali na to pot. Venda ki smo se, vemo, da nam ne bo žal. Res, da s po končani gimnaziji ne bomo mogli zaposliti kot elektroniki, gradbeniki ali gostinci, pač pa bo potrebnih še nekaj let študija, preden bomo postali uspešni delavci v raznih podjetjih. Ravno tu se gimnazija kaže v dobri luči, kajti po končanem šolanju nam bodo odprte vse možnosti v razne smeri. Veliko se jih je vpisalo na gimnazijo prav zaradi velike izbire po končani šoli ali pa še ne vedo zagotovo, kam in kako po njej. Mi “prvošolci” imamo do mature in izbire študija še nekaj časa. Skozi štiri leta si bomo pomagali in izpopolnjevali sive celice v naših glavah, da se bomo na koncu prav in željam ustrezno odločili. Dijaki prvih letnikov se moramo zavedati, da bo za dobre in solidne rezultate v šoli potrebno dosti več dela, kot smo ga bili vajeni v osnovni šoli. Program je zahtevnejši, v drugem letniku bomo dobili tudi nekaj novih predmetov. Potrudili se bomo. Samo z veliko volje in truda se nam obeta uspeh. mrvič prestopili prag Ker smo končno po dveh letih v Novem mestu gk vsi pričakovali s dobili prenovljeno Gimnazijo imamo srečo, da yiovih sošolcev, nam v šolo ni potrebno hoditi popoldne, kot so I [^predhodnih to morali naši predhodniki. Šola je lepša, šole in standardizirana in dovolj velika, da omogoča boljši ter lažji potek dela. Vse učilnice so moderno opremljene, s sodobnim ačevanjem, ki je za dobro počutje pri fcJopomembno. jsuiao novi šoli so se v večini etno in prijazno pouku Moja pričakov izpolnila. Upam, da bo ta tudi v prihodnje in da se bo to odražalo v moj znanju in znanju mojih sošolcev. Inter Klenac Že dolgo časa uspe! pišeš pesmi. Kdaj in kal si ugotovila, da sr nadarjena za pesnjenje? ^ a rad umaže del pesni, razni išlj popolno osnovni Že kot majhna deklic izredno rada uporabljala jezik kot orodje za izražanje obotavljivih, a hkrati iskrivih z poti med drugimi, gnetla sem ga Wše možne načine in z zanosom raz visoko leže njegove meje (s čimer še danes). Tako se je, povsem s samoumevno, v tretjem razredu os izlila iz mene prva pesem. Od tak *zavestno “gnetem ” svojo glino in z se kakor živi sok pretaka po njej in kij na odprte dlani, prihajam na moj križišča. Misli jihovo nedotakljivost. To ježe drugi e zbirke, ki sem ji dodala nianse jnja o lastnem razmišljanju ter, v ' a drugem sklopu, človeško željo po prvini - bližini v današnjem času. izdati še kakšno zbirko? \ čet kov svoje \/ omejitve. Te firme in te “pijače” rajši niti ne omenjam - pa saj to vsi poznate. Rozasto-flourestenčno lesketajoči se kazalci na moji novi roza uri mi pravijo, da bo čas za dnevno opravilo, ki vključuje zeljnate glave, ploščice, šampinjone, roza vilice, jabolka, cerkev, črne luknje, fotoaparat, še eno cerkev, avtobus, koruzo, (hudiča!) spet cerkev, space shuttle, kuverto, cdjko in vibrator - roza seveda. Če povzamem: Pink je večen, pink jo močan, pink je nevaren, pink je sladek. Pink rula. Pink bo kmalu umrl. CRKNI PINK\ M.H. «I rm- v ur. Petra in Majda, 4.a Šola nama je všeč, všeč nama je pouk dopoldne. Manjka le še pravo vzdušje. (Majda včasih pomije svoje jogurtove lončke, včasih pa jih vrže stran; Petra naredi iz njih vetrnice. Blišč in beda Berlina netonis e žuriranru in reza laseh ^ragi bralec, verjetno si me Iže opazil kje na hodniku V naše šole, kajti po reakcijah sodeč, sem dokaj opazna. Sem tista, ki ima ‘pink’ lase. Ti je zdaj jasno? Ja, gotovo si se spraševal, s katerega planeta sem padla in če sem pri pravi. Ali sem pri pravi ali ne, lahko presodiš ti, lahko pa ti pojasnim situacijo. Ne prihajam z drugega planeta, ne, sem čistokrvna Zemljanka, povrhu še iz Slovenije in že četrto leto obiskujem novomeško gimnazijo. Barva mojih las pa je posledica tritedenskih počitnic v Berlinu, kjer sva s prijateljico Majo v ogromnem mestu podoživljali življenje, kulturo in mišljenje, ne samo Nemcev in Nemčije, ampak narodov in držav vsega sveta. Sredi julija sva se z Majo odločili, da ne bova več preganjali dolgčasa doma in se na hitro dogovorili, da odpotujeva k Majini teti v Berlin. Iskali sva čim cenejšo možnost potovanja, kar je bil seveda avtoštop, ki je sicer zelo rizičen podvig, toda optimistki, kot sva midve, sva bili prepričani, da nama bo sreča naklonjena. In nisva se zmotili, kajti našli sva prevoz s kamionom, ki naju je pripeljal do Berlina. Tako sva se znašli v štirimilijonskem mestu, enem naj večjih v Evropi, polno ljudi različnih barv, kultur in narodnosti. Veijetno si misliš, da sva kot pravi turistki začeli z ogledovanjem mestnih znamenitosti, ki jih ponuja znamenito mesto, ne dolgo nazaj razdeljeno na Vzhod in Zahod. Ne, midve sva kot ugledni gimnazij ki začeli s shoppingom in obiskovanjem vseh bolj in manj znanih trgovskih hiš. Na srečo, ali pa tudi ne, sva prišli v času poletnih razprodaj in seveda se nisva mogli upreti tistim čudovitim oblekam, ki so bile tako poceni. Toda po nekaj dneh naju je nakupovalna mrzlica zapustila, saj sva imeli že dokaj prazne žepe. Seveda nisva bili prikrajšani za nočno življenje, ki je, verjemi mi, zelo pestro. Odkrili sva enkraten bar z imenom Slammber land, v katerem se zbira veliko tujcev iz različnih delov sveta, predvsem črncev, med katerimi sva našli dosti prijateljev. Seveda sva obiskali kar nekaj diskotek, večinoma z latinoameriško in afriško glasbo. Neverjetno, kako drugačni so tamkajšnje plesne navade. Pri nas težko vidimo, da bi mladi plesali v parih, medtem ko je tam je skorajda nenavadno plesati sam. Večina jih obvlada salzo, kije postala že kar značilen berlinski ples. Tudi midve sva se hitro vključili v ta ritem in preplesali ogromno noči. Spoznali pa sva tudi nekaj študentov, ki so bili naši sosedi in srečanje z njimi je bilo prav zanimivo. Neke noči sva se vračali iz lokala, hodili po ulici in prepevali. Naenkrat pa naju iz balkona nagovori en fant, če nama lahko zaigra eno pesem. Tako je ob pol treh zjutraj začel na ves glas peti in igrati pesem skupine U2 Stearing at the sun in zbudil kar nekaj sosedov. Njegov nastop sva nagradili z aplavzom, toda najbolj smešno je bilo, ko so kar naenkrat začeli ploskati ljudje iz drugih stanovanj po ulici. No ja, vsi niso bili prav zadovoljni, ker je priletel na balkon tudi paradižnik, in dvomim, da v znak odobravanja. Tako se je začelo poznanstvo z našimi sosedi, študenti. Večino časa sva preživeli v njihovi družbi in pokazali so nama študentski način življenja, ki naju je prevzel. Bistvo je v tem, da poleg študija počnejo še toliko stvari, se ukvarjajo z glasbo, snemajo dokumentarce, služijo denar, potujejo po svetu. Postali so nama prava inspiracija in obe se veseliva šole in kasnejšega študija. Pravzaprav so nama srečanja s toliko ljudmi ogromno pustila in naju tudi naučila. In ravno zato nama je mesto tako pri srcu, ker nama je toliko dalo. Pa saj ga ne misliva samo idealizirati, kajti je daleč od popolnega. Ne gre pozabiti zakotnih delov, kjer vladajo droge, pijača, prostitucija in kriminal. Kdo ne pozna zloglasne postaje ZOO, kjer je toliko mladih zapravilo naj lepša leta mladosti in zabredlo na stranske poti. Ali pa ulice, polne prostitutk, ki prodajajo svoje telo za nekaj mark. Tudi to je del mesta, ki gaje kljub vsej krutosti potrebno spoznati, da lahko začneš ceniti svoje življenje in se zavedati, kakšen srečnež v bistvu si. Vsaka je po svoje doživela utrip mesta in dogodke v njem. Toda obema se nama je to potovanje vtisnilo globoko v spomin in nama dalo novega zagona za nadaljnja potovanja. Kajti izkušnje, ki si jih nabereš na poteh, so neprecenljive. Zato ti pravim, pojdi v svet, zberi pogum in voljo, spoznaj ljudi in življenje še drugod. Veijemi, da ti bo vse poplačano. To je del mojih počitnic, ki so mi toliko dale, povrhu vsega še pink lase. Pravzaprav sploh ni nobenega pametnega razloga za moje barvanje. To je le utrip berlinskega življenja, ki ga jaz izražam z mojo barvo. Toda le-ta počasi bledi, tako kot tudi berlinski utrip. Verjetno potrebno spet kam odpotovati in pobarvati lase. Torej, če me naslednjič kakšno čudno barvo na glavi, veš, da sem pač spet nekje potovala in odkrivala svet. That’s just the way I do it! MNENJE Jure, 2.b Niso mi všeč zaklenjeni klavirji in vrata v garderobi. Trpel sem dva tedna, ker se nisem mogel ogledovati v ogledalih. Zvonec je čisto u... Všeč so mi velika okna. (jogurtove lončke vrže stran) jiinvM Lka, l#o scm \f. K za 1 etc I Xpraznik’ Aqualand, odgovor: k’Z Ameriko?” pripombi le n kmalu mi je bi tSU! načrtovala , avtomobilom p Ihre k o *>ščka Anzone. W.U marsikoga sapi redlagala, da bi se šnje prvomajske ke podali v sem dobila ^kaj pa ne kar v prva sem se tej ^smehnila, a kaj lo jasno, da sta eč mesecev potep z o Kaliforniji, Nevade in pomenijo vclcmc; WoWni^mi, k oblake, ^irokimi1 nepreglednimi a^forrtojbilov, mej »ohotij« limu minskih zvezd in , San Franci ta46ltiUÄsl0' s Cetil^ Moderno srce stolpnic so posač ■rički, ki iga oh p^seji\§i^z neš okrašenimi i | ba hko neki, iprcirflvc* v: podobnerlmg? Tramvaj, s k popelješ po g' še poseben Č nekakšna Voznik im^ ga nepresV™-pa z 1 je o Ameriki sta z visokimi i predirajo avenijami z kolonami katerimi se zine, blišč seveda NBA. co gotovo ni j je ohranilo romodnost. išče vitkih ili na polotok, jemajo pa so teto hišicami, z nešteto čudovitimi e so različne, a drugi. faterim se lahko tičkih, daje mestu ar. Pomika se kot kobata železnica, poseben vzvod, ki zateguje, hkrati donečim glasom dežela hamburge napoveduje postaje in opozarja potnike:”Prepare your tickets or papers with pictures of dead presidents.” Nenadoma s tramvaja skoči njegov kolega in lastnoročno premakne kretnice na tirih. Na končni postaji tramvaj z golimi rokami zasukata svoje osi in potovanje se lahko zopet začne. Mimogrede - v Ameriki črncem ne pravijo več upoštevajo omej pravila, ki s povsem druga Najbolj obisk je Pier 39, lj pozdravi mq pa se ti Alcatrazu znanemu priljublje Alcatraz j j San Fra tve hitrosti m b marsikdaj pna kot pri nas. šria ulica na obali j er te iz morja rski lev, v daljavi oko ustavi na nekdaj najbolj ^zaporu, danes pa ii turistični točki. ; otoček sredi zaliva ‘’negros” ali ‘’coloured ožino tega zaliva pove people”, ampak African znameniti Golden Gate. Americans. vhodu na most smo si lahko Ko v filmih policisti preganjajo nepridiprave, avtomobili res lahko poskakujejo po teh valovitih cestah preko gričev, a v resnici je popolnoma drugače. Vozniki so izredno disciplinirani in prav vsi ogledali presek nosilne ‘’zajle”. Ta ‘’zajla” je v resneci 25.000 manjših 6’zajl”, ki v premeru merijo skoraj meter. Pravo nasprotje San Francisca je Las Vegas - paša za oči B obiskovale pričakov poizkuša igrami J Srcd;j razu« Vs: jei in mesto velikih r nj vseh, ki o priti do bogastva z a srečo. Y ce mesta so hoteli vrstnih oblik in barv. hotel je slika zase - eden v obliki piramide, drugi edstavlja Manhatan, tretji pet otok zakladov... Kdor oče zgraditi nov hotel, mora obvezno zgraditi tudi parkirno hišo, ki ima toliko parkirnih mest, kolikor je sob v hotelu. Tako je parkirišč dovolj in vsa so brezplačna. Vsak večer si radovedneži lahko ogledajo nenavadne predstave, se razvedrijo v zabaviščnih parkih, ki jih ima vsak hotel, do onemoglosti poizkušajo ^različne svetovne kuhinje, do l^oje sobe v hotelu pa se lahko pijejo le skozi neskončne ice. Igralne mize so lne, pa če greš mimo jdan ali zvečer. Če £t, greš res igra vedno jr! zjutraj, poj?' si star manj kot lahko samo mimo. Amen domov. Los Angeles ima devet milijonov prebivalcev in sedem milijonov avtomobilov. Ali pa - Los Angeles je ena sama mreža avtocest, od koder vidiš samo betonske pgraje, torej če hočeš doživeti mesto, ne smeš na avtocesto. Santa Monica, Venice Beach, Beverly Hills, Bel Air, Hollywood,... to so pravzaprav mesteca v Los Angelesu. Že sama imena povedo, da so to naselja premožnejših Američanov. Samo na Beverly Hillsu 2.000 vrtnarjev ureja okolice hiš, pravo nasprotje pa so revne mehiške četrti, v katerih vlada beda, kriminal... Ogledali smo sijih le od daleč. Če pa nisi obiskal hollywoodskih studiev - Universal Studios, nisi doživel Amerike. Vse uporabljene kulise za snemanje filmov so priredili tako, da si obiskovalci k in se podpišejo. Najlepši so valovi Pacifika. Losangeleške plaže so dolge 70 kilometrov in v vročih dneh se na njih pari do štiri milijone ljudi. Bili smo na plaži, kjer snemajo Baywatch. Tisti dan niso snemali te nadaljevanke, pač pa smo se v centru mesta naveličali gledati neskončne ponovitve kadra ne vem katerega filma. Eno od sedmih industrijskih čudes je Hoover Dam. Veste, kaj je to? V njem je toliko betona, da bi lahko tlakovali avtocesto iz Los Angelesa do New Yorka. Spodaj je širok 201 meter, zgoraj pa 13 metrov. Visok je 221 in dolg 379 metrov. Noč in dan so gj gradili tri leta. Jezero nad^ se je polnilo šest lej Dam je jez na Zgradili kadilci Kaliforniji so prepove na srečo in tako se trume ljudi vsak četrtek zgrnejo v Las Vegas, zapravijo ves denar in se v nedeljo praznih žepov vrnejo m i .M»1 ■ ,f!> for na ulici in v pločnik tlakuje zvezdo z njegovim imenom. Najslavnejši v betonske plošče odtisnejo svoje dlani, stopala asa TTin najbrž Prihodnosti blato Eilo jezero. Coloradom, kar po naše pomeni ‘’barvita reka”, je ena najdaljših rek na svetu. Ko smo leteli nad njo je spreminjala barvo kot kameleon, saj je bila enkrat rjava, drugič rumenkasta, potem zelena,... V Arizoni je ustvarila enega izmed sedmih naravnih čudes sveta - Grand Canyon. Tu resnično vidiš barvitost narave. Reka Colorado je predrla pisane kamenine in ustvarila čudovite podobe, kot so Keopsova piramida, Budov tempelj... Kanjon meri v globino 1600 metrov. Tja lahko odpravite peš, ali pa se odlo< bo tja na svojem hrbtu ponesi^ uhojene, za pešpot navz^| tri ure, za pot naza^ na dno kanjon nazaj raje mj 1 r*c se ne^ri gip^cta vas nula. Poti so ^ porabite približno ^ sedem ur. Če pa vas bo oponesla mula Jack, boste šli š, saj rada hodi po robu prepada in o ziblje, tako da popotniku na svojem »ni nažene nemalo strahu v kosti b reki Colorado nekaj skupin Indijance šminke "m koraku, "one pravijo High ava, čeprav se mi svet 'nič puščavski. Vse naokrog gozd z nizkim podrastjem in 'vja žival se ne meni več za turiste, "puščavo sem doživela v Dead Valleyu -[^lini smrti. Tuje bilo v začetku maja preko 30°C, temperature pa se dvignejo tudi do 52°C. V tej hudi vročini so tu nekdaj kopali Boraks. Naložili so ga na voz, ki je poln tehtal tudi do 25 ton, vleklo pa ga je 20 mul. Imenoval se je Twenty mule team. Naporno potovanje je trajalo deset dni, končna postaja pa je bila Moave. Te poti ne bi preživel nihče, če ne bi s seboj vlekli ogromen sod vode. Okrog nič drugega kot sam kamen, pesek. sipine, tu pa^yygg grm _ akšen kaktus ali suho .Je. Menda tu dežuje lc enkrat letno. Čisto nekaj drugega doživiš v nacionalnem parku Yosemite. Sredi pomladi, ko se začne taliti sneg, se z gora zlije nešteto slapov, ki ustvarijo meglico dežnih kapljic in se ti zdi, kot da nenehno dežuje. Yosemite park je raj za prostoplezalce. Navpične gladke stene kar vabijo, da se kosaš z Nič se ne udil, če bi ti nasproti prihlačal "ed, se mimo priplazil kojot ali pa če bi mimo tebe švignil trop srn, na veverice pa skoraj stopaš. Tuje visokogorski svet, vendar gosto poraščen z gozdovi. A gozd je drugačen, kot pri nas. V Ameriki je vse drugače. Hiše lahko kar razpolovijo in jo s tovornjaki preselijo na drugi konec kontinenta. Če hočeš za klic domov uporabiti telefonsko kartico, moraš vtipkati 40 cifer. Če greš v trgovino po kruh, se lahko v njej kar izgubiš. Lahko celo obiščeš kraj Zzyzx.Ko poveš, da si iz Slovenije, rečejo:”Aha!” Najbrž smo le mi vedeli, kje je to. Anja Dular — MNENJE Špela, Eva, Žana, l.d Nova oprema nam je všeč, čeprav ne moremo več čečkati po mizah. Razred nam je všeč, vendar imamo v razredu premalo fantov. (Eva in Špela odvržeta jogurtove lončke, Žana pa v njih odnese mleko mački) ■■■■■■■■■■■■■■■ zo Svetovna mladinske srečanje mlad tih P od tem dolgim in zvenečim naslovom se paviljonov sodelujočih držav, tet skriva najlepša izkušnja, ki sem jo do sedaj paviljonov in Portugalskeg doživela. V Lisbono so organizatorji Expa razstavni prostor, razen državnih pžj bili vse mladinske predstavnike držav, ostal tudi po 30. septembru, ko se I razstavnem prostoru Expa svoj zaključi. Tematski paviljoni so p a udeležbo je bil projekt, šestim svetovnim oceanom: v nj sued tem o integriranem avtohtono življenje, ki vkljij obalnih voda in morij, rastline v njihovem pristnem n ’ a, preprečevanje, Portugalski paviljon pa je, lj snaženjem morja gostiteljico spodobi, naj večji. | morju, uporaba ekran, ki preplavi celo so izacian na eno iz upravljanju in razvoj v. . varovanju morskega oko^« zmanjšanje in nadzor nad or zaradi aktivnosti na kopnem in zaščita morskih virov, iden glede upravljanji škili spremeni ;ga in regionalne potekalo zadnji la nas je bilo ok( ikc, Španije, It e, Bosne, Turčije Andore, Sejšelov, lestine, Izraela, A Ikaribskega otoka me Sreč; prisotrf Portug Jugosla Brazilije, Afrike,Pal Bolgarije, Islandije Kazahsta Paname, Namibije namen j se prek držav org; pred razp od Koreje, M ona a, Velike Brita 1 a rok a, Madag; ladžarske in Slov 1 izdelati svetovi Racija kritičnih pingi, vse juliil pčRAni, ■ji. Darinka b*za odtenfck i daljše, Maleja ima poln ibim še nekaj za mamico To letanje nas je m smo se, da bomo kaj gostilnice. Naročili s litra vode. Kelnarca Ančka Hitrostnikova - predvsem pa je bil je pa še ful oskubla, njej. )čno izmučil*n odločili oojed 1 i. Prišli Jfio do mo tlve grški solati i rnfcncj n^S'a ’ (mi smo jo poimenovali ) je bila mlad* hišna kao i zelo hitra. Na koncuAs Ne priporočaj obiska pri r Zvečer smo šli na ve Tjaša pa ima žla primerjavi z Ančk zadeva; Ecrjo v taverno (iriloviu ato po cel esvetli. V 11 itroslniKOVy^uper hrar postrežb poznavanje naše kd :lu sveti r prijaznost cene - u angleščina splošni vtis EM dobro a hitro šarke neverjetno i na višku —•godne solidna sehr gut Jedli smo tradicio poplaknili tradicionalno piji lEiimMgrško hrano in jo čo C 'oea colo. SREDA, 2i L 4. 1998 Zajtrk jc bil Danes se odločila, da marmelade, ugotovila, d prilaščali in s] sobah tudi priv zopet kraljevski, 'e naša Fanja bo ona delila Očitno je a smo si jih jih kasneje v DŠčili. kavboji Nič v Na di ljudii krvavawkoleno-lerjavi ^^čnostjo. istu je Lmlo veliko )bleme s®leni. ogled seksi Na predviden i Malcksmo šli na • det nismo šli. lažo. Darinka J ^JJičila in revica e po svoji ima, ko se je anekenk na dobi kP opeki i kumari. Zdaj pa delala nore a iz Idji. J anes jenrški v itani. Men se Djih nesic. Če le! Najprej smo se slikali z nošami, dobili smo predjed, glavno jed in dobre merice vina. Vsi smo naslednji dan, napenjali možgane, da bi se spomnili še kaj več o večeru. Žal nam to ni uspelo. Edina stvar, ki seje vsi spomnimo, je to, daje zmanjkalo vina, ki naj bi ga bilo v neomejenih količinah. Pijem, pijem, pijem, pijem kot Dolenc. Darinka je bila vsa v paniki, ker nikjer ni našla Mateje. Komaj hodi, nič ne vidi, ker j e nekje pustila očala. Posledica eleganten padec, močan udarec s fotoaparatom ob tla, strgane jNiSSOO tabor Recept: Na kmetii^j spomnim obro^ostale v nanac šoli pa so nam fflrmi fotografije kravj^^ Fmimivimi podatki mlečnost) ter ogj^K smo se i/ogiyf| VeeeiWil mm 'Jrška solata Kuharska mojstrica Magda danes priporoča: Grška solata (za 86 oseb) RABIŠ: 5 kg zelja 344 oliv 40 paprik 86 paradižnikov 43 kumar 21 čebul 430 dag kozjega sira začimbe: sol, poper, kis, olivno olje I nesco tabor? Zabava! Mogoče se sprva ne I sliši tako privlačno in zanimivo, ampak naš w Unesco tabor je bil popolnoma odklopljen. V ponedeljek, 29. junija ‘98 smo se zbrali dijaki z gimnazij širom Slovenije na poletnem unesco taboru na kmetijski šoli v Novem mestu. Sprva si nismo mogli predstavljati, kako bo vsj potekalo, a ko so prvi udeleženci prispeli, vedela, da bo zabavno. Ta dan smo se spoznavali in se nar sobah. Le naša umetnostno-zt delavnica seje odpravila na tej si ogledali cerkev v Klev^ naslednjih dneh temeljij Dušan Kramberger,^ smo uživali v i Na tanko (kot rezance) nareži zelje. K m nar itiiifcifcujliini, papriki odi, paradižnike pa operi, potem pa vse nareži na t kumare posodo (V 15L) in pazljivo zmešaj. Mešanico tj na krožnike in na vrh vsakega krožnika Rtavkiri Začimbe ponudi poscb‘>; ,l položi ß k si jih lajiko vsak sam doda po svojem okusu. K solatHe prileže metaxa. DOBER TEK! ^r*io d val ^eba^^eč^J ^f^iiko neusmiljeno m^Fale vse prej kotalim si pripovedovali *orugih stvari, samo smilui ^uWffrugih stvari, samo spajj Tfh'n sem med risanjem tlorisa-nä V četrtek smo odšli " ~*t-Vesla smo vr i >raj zaspala!). JJPl*^rafting. Nepozabno! fako spretno, da smo bili že po Lindah (veslanja?) mokri. Fantje so nam pripravili presenečenje, končali smo v mrzli Krki. Ker je vsega enkrat konec, smo se tudi mi morali posloviti. Še prej smo si izmenjali naslove ter si obljubili, da se vidimo na naslednjem Unesco taboru. Magda Loj k Jelka azani. Pernate živali, k1 'lačnim lovcem. Fazani, i prvošolčki. Ilmm!? Kaj ji] so plen mnogim [Ubogi in ponižni tu narobe? Prof. Ilržica vasje učila: smiselni povedni stavek.” F, živali. Izjava je pravilna. Faz I Imm? Kaj!? Tudi la je pravilu pa pojdimo na začetek. “Izjava je vsak ^zani so pernate mi so prvošolci, a!? Kako to? No odidem očetu, se Prvi šolski dan, nekoč osmoš&MMia stavbo s šibkimi koleni in s konjskega dira. Vsak bi se rad v Prav lepo je biti z novimi sošol bolj izkušenimi, dijaki v ist^«™» pozitivnega vzdušja se odprav ko prestopijo prag: “Lej jih! I jih!” In kar naenkrat se znajdeš koruze. Ne veš kaj, zakaj, kal odideš domov. Drugi dan poslušaš isto, a v u| je naslade konec. Po osmih š prideš “zjahan” v garderobo inI :opajo v rčnim utripom djučil (v nekaj), ci in starejšimi, i. Polni imo domov. A azane! Dejmo zakopan v toni o. Presenečen anju misliš, da olskih urah pa imaš kaj videti. Novoletno zabavo! Z okraski. In verigami iz svojih čevljev. Nimaš kaj, kot da si roke in začneš guliti ta “šmom”. S nohti in raztrganimi - ali odre vezalkami, brez kančka upanj domov. Doma dihaš za vrat mami psu, mačku, bolham pa še kdo Tretji dan, ko misliš, da bi b zadovoljen - NEE! Koruz puščici, zvezkih, žepih, tort) KORUZA. Kot da bi or koruze in se nad nami “st dve leti niso imeli nad ki nadomestili vse tri ge prvošolčki, pa tečemo, čevlje. Moja ALL STAR hodim kot kokoš. Namesto, da bi nam dobr vključitvi v šolo, so se pa Drugo leto, se mi že smilij Morda pa le obstaja upanje nam bodo pa preveč smilili i na koga drugega. Zato 2. in 31 MNE' Matej, 4.b Gimnazijo so še kar solidno zrihtali, samo kaj hočemo, če bo čez 20 let spet enaka. Upam da bodo kmalu zrihtali ozvočenje. (ne ve, kaj naredi z jogurtovimi lončki) ehcock laseh, OVSOD nje polje 'r se zadnji . in tako i, ubogi za svoje č vezalk, agali pri ošolci. |pče se esli’ ?es na mori e od Semiča de Ankarana I ri nas v Semiču imamo mladinski odsek Ruševce, v katerem je veliko mladili ^'♦115 Opravili smo že veliko šestili odločili, da bo tako vroče t težkih in lahkih tur, zato sni' zadnja v tem šolskem letu nekaj pos Nek navaden šolski dan nas je učitelj poki! in nam povedal nenavadno idejo: nek dan med počitnicami se naj bi odpravili peš na morje, in sicer v Ankaran. Po dolgem mesecu priprav in načrtovanja poti smo bili končno pripravljeni. In tako smo se prvega avgusta ob petih zjutraj odpravili na pot izpred OŠ Semič. Naša mala ekipa je štela 10 mlajših gornikov od 11 pa do 16 let in dveh vodičev. Že po prvem kilometru so imeli nekateri težave z žulji, toda to nas ni ustavilo. Nekje proti večeru smo prispeli na Dvor pri Žužemberku. Tam smo postavili tabor, rekli še kakšno in nato odšli spat. Po skoraj 50-tih kilometrih so nam noge postale težke, zato smo hitro zaspali. Naslednji dan je sledilo zgodnje vstajanje, podrli smo tabor in odšli proti moiju z veseljem, vedoč, da nas čaka samo še okoli 130 kilometrov. Toda med potjo sije moj prijatelj zvil gleženj in moral končati pohod. Zvečer se utaborili pri malem potoku in zjutraj ob et nadaljevali pot. Tretji dan pa j e bilo mo skoraj umirali. Toda znašli ladu. Zvečer so nas neki kami, ampak mi se smo se m taborili vaščani obmetavali s h 10 dali pregnal, kajti bili 1 dan smo noge le še v no potrpeli m prišli I 15 mm vožnje ali 3-m > po teli 170 prehojen? o na pol poti. li za seboj, m stran Predzai Toda tudi to od morja. Samo hoda, to je za nas m kilometrih In končno, ob dvanajstih siri kakšen užitek, vroča dekleta na p cilj. Upam, da bomo že v prihodnjem letu p<^ še kaj bolj zanimivega, mogoče pohod Mont Blanc, kdo ve. ure izbili že v kampu, i in dosežen ušali Miha Mihelčič MNENJE Ivan, profesor telovadbe Še kar. (jogurtove lončke vrže stran) Pot rebno take male.. da ne stanete by Katja Daje s rečna. rired kakšnimi 14 dr Y sc nemo odpravljal psihologiji, ko mi—* hodniku ustavila (naši* Maja. Vprašala me je! hotela napisati član Stezice. Navezoval naj h kakšno psihološko tem j pa je samo začetek šol5) leta, sva ugotovili, da bi delovati kar se da spodb Pripravil naj bi vas do te bi se ozrli v sonce nasmehnili in rekli : “N mogoče pa ie ni vse tako kot izgloda.” Resje, daje psihologija evisem polnega življenja je, da začneš spraševanje, strah, nervoza, strast, toda vseeno ne kako naj vas ravno zdaj," (smo) zaradi konca počitn totalno zdepresi prepričam, da vas ve j zadovoljstvo in uspeh č* pred vrati, ki jih z malo lahko odklenete sami. Š ta vrata so v vas. Vsi, razen fazanov, ki mimogrede letos že smilijo, ker imajo vs; zavezane čevlje, stel psihologiji prav gol1 srečali s pojmom pod Ne bom vam pripov kako so se različni p opredeljevali do n j vam le razkriti mV skriva v njej, torej vsakdo (poudarjali nosi v sebi. Tod armira a k verj eti v to moč in j o na koncu neuspeh... ; na uporabljati sebi v prid. Tako nerazpoložen(a) si še bolj zrla) V grobem povedano, dovzeten(a) za opazovanje če bi podzavest je nekakšna slabega. Ko stopiš čez vrata, se ek za utemeljiteljica naših zavestnih ti oko ustavi na preveč isena misli. Vse, kar ste kdajkoli v vsiljivem lestencu, nato z . Ker življenju doživeli, je v vaši grenkim nasmeškom na ustih cega podzavesti pustilo sledove, pozdraviš sošolce, katerih face moral Različni vtisi so prepleteni v se že n-let (če je niN; l£n£4) adno. t.i. asociativne mreže. Ko se niso spremenile in se na vse *a, da nam v naši zavesti pdtodi glas pritožuješ, ker se nimaš v , se kakšna misel, sproži'sebi garderobi kam usesti. Če torej , saj ustrezajoče spomine in na kratko povzamem, boš še slabo asociacije. Bojim se, da bom preden boš dobro stopil v šolo začela stvari še dodatno že imel krasno podlago za moja komplicirati, zato naj vam celodnevno slabo voljo in vem, ponazorim delovanje razdražljivost. Zgodba se o ste podzavesti s primerom, ki nam seveda nadaljuje in prepričana ievsi je v tem trenutku zelo blizu: sem, da ne boš zamudil(a) rani, šola. nobene priložnosti, da ne bi v vsaki stvari, ki je povezana s a) 1. september ob 8:00 šolo odkril(a) vse slabe strani Približuj eš se stavbi, kije kriva in tako še dodatno potrdil svoj e da so se končale neskončno prepričanje. S takšnim lepe počitnice. Razmišljaš načinom mišljenja si zelo samo o tem, kako lepo bi bilo, dolgočasna družba za ljudi ko bi se kar na enkrat zmislil(a) okoli sebe, zato si večino in bi mirne duše odšel(a) dopoldneva sam(a) in imaš domov. Zaradi takšnih tako dovolj časa, da za svojo negativnih misli se ti v glavi nerealno predstavo o šoli že vrti film negativnih najdeš še novela.,..««! dovala, asociacij in slabih spominov na br&__________ sihologi prejšnja šolska leta. Namesto^^^^^ff*Vost Izmučen ocT :, želim lepih trenutkov se sp^^ ^Hipomega razmišljanja, prideš č, ki se samo slabih stvari. HWa domov z glavobolom in brez elje, kajo truda ? več, se mi malo k dan se pri bvo že žavesti. i, kol so hoč, ki jo tako avtomati vsakdo) besedami :nost pretežke o po režeš z najmanjše zagnanosti za delo. vedno- No, pa ti je uspelo uničiti vso krivično motivacijo in veselje do učenja za par mesecev. Tako bodo tvoji šols slabi, tvoja samozavest se bo oa stežka boš obnovil(a) svojo pri i rezultati vcasihy» lajala in le san duklivnost manjka veselja in se vsake toliko časa malo zadepresirajo. Pa saj itak pravijo, je najboljša zlata sredina. b) Ne boste verjeli, to september ob 8:00 zjutrj da na poti v šolo opazj greje ozračje, me preteguješ. Toda k^ šoli vznemirjen, sošolce, prijat šolo gledaš k, postaneš v a še vedno je j. Razlika je le v kako močno so rČe ste še vedno zvesti svojim temnim rentgenskim očalom za odkrivanje slabega, naj m, vsem povem, da se ne splača. Tudi sama sem ce že imela obdobje, ko se mi je zdelo vse brez smisla aspano in ko nisem verjela vase in v svoje zmožnosti, akaš proti Toda od takšnega ravnanj a nimaš niti ene same videl svoje samcate koristi. Zaradi negativnega pogleda na Simpatije. Na svet ne boste imeli boljših ocen, več prijateljev omogočila, da in močnejše volje do življenja. Z malo truda in si si vedno želel, nasmeškom na ustih pa bi vam lahko uspelo, ranju tega članka, išljenju obeh oseb. Preden končam to svojo pisarijo, naj vam ljudje že po naravi povem, da se vam dobo tudi problemi skozi ijo z lepše plati, drugi nasmejane oči zdelo manjši v primerjavi z eličali vloge večnega veličino življenja. Ozrite se torej naokoli in morajo včasih malo dovolite svetu, da tudi vam končno pokaže svj tno pripraviti do tega. lepši obraz in... ljubite življenje... tistim, ki jih v zadnjem . Torej tistim, ki jim samo ? ucevania v \ I tem članku ne bom obdelala prednosti in pcj l / ampak bom predstavila seminar mednarodne V je potekal pod tem naslovom. Namen teh seminarjev je vzbuditi evropske dijašk situacijo v šolstvu in šli v korak s časom. I Predstavniki vsake evropske dijaške organizacij e^H zaključki, ki so po koncu posredovani odgovori] Na tokratnem seminarju smo pod drobnogled vz teh, zahteve družbe po izobrazbi kaj je v izobr koliko od vsega tega je tudi praktično izvedljivi Čeprav smo se pri debati o tem, ali hočemo inov pojmovanja šolskega sistema (švedske šole s romunske) smo na koncu prišli do naslednjih s manjkljivosti poučevanja naših profesorjev, evropske dijaške organizacije (OBI-SSU), ki e organizacije in državne vlade, da bi izboljšali predstavijo svoje gledišče, po debati pa sledijo im ministrom za izobraževanje, bii metode poučevanja, zgodovino in razvoj lc-iževalnem sistemu za nas, kaj za profesorje in ncije ali ne, soočali s težavami zaradi različnega o na primer bistveno bolj modernizirane kot uipnili zaključkov: - Da potrebujemo in zahtevamo inovacije, ki pa V večini razvitih evropskih šolskih sistemih je ti smereh: profesor ocenjuje dijakovo znanje, dij Ne morem mimo dejstva, da smo v Sloveniji gl profesor povratno informacijo o svoji kvaliteti v dijak pa ne zna kvalitetno ocenjevati profesorja so odvisne od stalnosti in kvalitete ocenjevanja, a m reč normalno, da ocenjevanje poteka v obeh Lik pa profesorjevo kvaliteto podajanja le tega. ede tega na zelo nizkem nivoju, saj marsikateri zame kol osebno žalitev in grožnjo, marsikateri - Dijak mora prevzeti aktivno vlogo v proce sodelovanja in samokritičnosti. To za nas konkra moramo poleg sebe motivirati tudi svoje sošolc tem, kaj je za nas koristno. u inovacij, predvsem na ravni konstantnega tno pomeni, da nam ne sme biti vseeno, ampak : in profesorjem dajati povratne informacije o - Ne smemo pozabiti na vlogo orodij in tehnolog' tudi pri nas izboljšuje, čemur smo priče na lastnd c pri metodah poučevanja, kar pa sc na srečo Za zaključek smo se pogovarjali o nadaljnjih cilji! na teme: pravice srednješolcev, decentralizacija š klima in konflikti v srednjih šolah ter vodstvo in s Seminaiji bodo po vsej Evropi in nujno je, da se v evropski prostor, saj se prav gotovo strinjate z m marsikaj izboljšamo. in seminarjih OBPSSU-ja, ki bodo potekali >1 m vpletenost privatnega sektorja, socialna vetovanje v srednjih šolali, imislovenski srednješolci na ta način vključimo ino, da lahko na področju izobraževanja še Maja Potočnik Najbolj inovativen odgovor na vprašanje: “KAJ naj bi bilo na slikci?” bo nagrajen z naročnino na Stezice do konca tega na naši preljubi gimnaziji šolanja njc(ga). Uredništvo ■Q, DESIGN 1 GROUP Naš nori fotograf je posnel tole fotko. Kot je za nore in zablojene fotografske duše značilno, je tudi ta slikojemalec posnel fotografijo tako, da je daleč od resnice. r t STEZICE II 1B75G/1998/19 ritik je človek, ki pričakuje čud £ Kritizirati - to pomeni dokazati avtorju, da ne dela tako, kot bi delal jaz