V;V ; •' ' ■ 'V" _..->r.;V1-*** '•"'•■■J r*>j j E L f O R Tl N “m 1968 TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov • TABOR je last in vestnik Zveze D. S. P. B. Tabor •Mnenje Z. D. S- P- B'. Tabor predstavljajo le članki, ki so ,podpisani od glavnega odbora Zveze. • Izdaja ga konzorcij. Predsednik inž. Anton Matičič. • Urejuje uredniški odbor; odgovorni urednik Adolf škrjanec, za lastništvo Ivan Korošec, upravnik Jože Jenko. TABOR is the voice of the Confederation Tabor of the United Slovenc- Anticommunists TABOR es organo de la Confederacion Tabor de los Anticomunistos Eslo-venos Unidos. • Director: Ing. Antonio Matičič, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Imprenta: Talleres Graficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina, T. E. 33-7213 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 965.927 NAROČNINA: Južna Amerika 600 pesov, odn. enakovrednost v dolarju; U. S- A. in Kanada 3.50 dolarja letno; Anglija in Avstralija 1 funt šterling; evropske države 2 dolarja Naročila, reklamacije in nakazila pošiljajte na naslov upravnika: Jose Jenko, Pedernera 1075, Villa Madero, prov. Buenos Aires, Rep. Argentina Vse dopise ir. ostalo pošto pošiljajte na naslov: inž. Anton Matičič, IgualdaJ 1110, Villa Ballester FNGBM, Pcia. de Buenos Aires, Argentina NASLOVNA SLIKA Kadar komunistični oblastniki doma govore o našem kolaboraterstvu z okupatorjem, imejmo pred očmi tudi to izvirno zgodovinsko sliko, ki nam kaže zverinsko, nekulturno postopanje nemškega okupatorja z mariborskimi frančiškani meseca aprila-maja 1941. — Na sliki so z leve na delano: POK. P. GRATUS KOSTANJŠEK, biv. katehet na muščanski šoli? še živi p. GABRIEL PLANINŠEK, sedaj župnik pri baziliki Mahore Milosti; pok. p. DOMINIK NABERNIK ter trije bratje laiki: DIDAK BERLEC, ROK STELE i> RUFIN SAJE. — Nemri so jim odvzeli kapuce in pasove in soi jih po poniževalnem zbiranju odpadkov z golimi rokami ter prevažanju težkih vozov brez vprege silili še k počeipnim vajam z lopatami v rokah. — In takrat so bili naši komunisti ne samo Hitlerjevi zvesti zavezniki, (impak tudi denuncijanti. Da tega nikoli ne pozabimo! ,o ^ Hum, za (L,m v boj! (Domobranska pesem) Julio 1968 BUENOS AIRES Julij 1968 CONGRESO DE TUCUMAN El 24 de maržo de 1816 se instala el Con^reao de Tucuman en res-puesta a) llamado de la patria en su hora crucial. Homibres ilustres de to-das las provincias en calidad de diputados llegan a San Miguel de Tueu-mdn. Muchos de ellos haibian partido un ano antes, ya sea en carretas, di-lijrencias o simplemente a caballo; atravesando la pampa por inhospitos camimos, acechados por los indigenas, para »o faltar a la cita. El .'i de mayo se proeedio a la designacion de Pu!Qvrred6n eomo Di-rector Supi-em0 y se nombro como presidente del Coiigreso a Narciso Ea prida. Pero es en la sesion del 9 de julio de 1816, en aijuella historica časa eolonial donde se declara la Independecia. Creemos imiportante transcri-bir el manifiesto: “Nos los diputados de todas las provincias manifestamos solemne-*nente a la faz de la tierra que es voluntad unanime e indubitable d'a estas Provincias, romper los violentos vinculos (iue nos 1 igaban a los Rieyes de Esipana, recuperar los derechos de que fueron despojados e investirse del alto caracter de nacion libre e indepondiente del rey Fernando Vil., sus sucesores y metropoli,” Y el dia 19 dfe julio agregan '‘y de toda otra do-minacion extranjera.” iNosotros los Eslovenos hemos perdido la lifcertad y la flor de la juventud justamente en el mes de julio d‘e 1945; cuando nuestros jovenes “domobranci” (defensores del hogar) fueron asesinaidos indefensos por las hordas comunistas, por sus propios hermanos en abierto desafio a todas las reglas establecidas por el Derecho Internacional ya a partir de la fina-lizacion le la segunda guerra mundial; y nuestra patria pašo a ser un satelite mas de Moscu y su blo pri, starem. Kaz-tr-seni in daleč drug od drugega, ne le fizično, pač (pa tudi duhovno. Včasih se človeku zdi, da želimo živeti izključno le v preteklosti in nočemo iti s časom in potrebami. Če kaj, potom današnji čas jasno in glasno kliče in poziva vse Slovence k edinosti in k skupnim naporom za dobrobit domovine. Kodo časa prinaša spremembe tudi doma. Na vse te spremembe bi morali budno paziti, jih zasledovati in si prizadevati po naših močeh in prilikah za zrušitev suženjstva nad slovenskim narodom. -Naša prizadevanja (pa bodo uspešna le tedaj, ako bom0 našli skupno pot, nekak skupni imenovalec, na katerem bomo vsi emotno delovali iz ljubezni do naše domovine. Pota k edinosti so različna. Ljudi povezuje znanost, umetnost, šport, različna drušva, ideološka gledanja, skupka potrebe itd. Za nas slovenske • migrante je mogočna vez in pot k edinosti naše krščansko prepričanje> naš protikomunizem in naša preteklost. Žal pa je tako, da prav iste stvari, ki ljudi povezujejo, dostikrat tubi ločijo in razburjajo duhove. Vse 'namreč zavisi od tega, ali je za temi ak- tivnostmi ostebni ali skupinski egoizem ali pa osebna in skupna ljubezen bi zaupanje. Slovenska emigracija se danes loči na vse mogoče skupine in vsaka trdi, da ima isti c tl j -— svobodo naše domovine. Ni praviš povezanosti med skupinami in društvi; .mnogo pa je nestrpnosti in celo odprtega nasprotovanja. V naši srenji se cesto pojavljajo besede in vprašanja: „Kdo ima prav?* Naše slovisnsko časopisje je vse polno tozadevne polemike, malo ali Pa nič pa je pozivov k pdinosti in skupnemu cilju. Napak bi bilo misliti, da so. le predstavniki skupin ali. organizacij dolžni in zmožni združiti emigracijske sile na skupni imenovalec. Naloga združevanja in edinosti je naloga • vseli In slehernega svobodnega Slovenca. Tu p \ ne mislimo 'na pozive in prazno govorjenje, pač pa predvsem na dejanja; in ta se izražajo iz življenja samega. Z drug0 besedo: ledinost moramo hoteti in tudi živeti. Postati moramo tolerantni drug do drugega, kajti nihče od nas ni pcpolen in vsak ima nekaj dobrih kot tudi slabih lastnosti. Različna gledanja na te ali one zadeve so koristna in potrebna in zato ne bi smela biti pjovod razdvajanja duhov. Čutiti moramo eno, to je, da smo Slovenci, ki želimo in hodi mo storiti vse, da bi naša Slovenija zopet dočakala luč svobode. Vse drugo je drugorazrednega značaja in zato manj važno, če bomo tako gledali in v tem smislu tudi živeli in delovali, potem bodo naše želje uresničene in sadovi teh prizadevanj bodo v splošni dobrobit slovenstva. Ideja združenja je in mora biti tudi osnovna ideja v organizaciji Tabor. Prav radi tega je bila organizacija ustanovljena in je ostala na popolnoma nepristranski poti. Ni in ne more postati odvisna od te ali one skupino v emigraciji, ker ta organizacija povezuje protik/omunistte brez razlike na njihovo politično gledanje. Zato tudi ne drži razlaga g. Bude, ki je v št. 24 “Sin.cri v slovensko državo” pojasnjeval članek glavnega tajnika TABORA o razlikah med Vestnikom in. Taborom. Tabor niso ustanovili ne liberalci, ne klerikalci, ne kdo drugi; ustanovili in vodijo ga Slovenski protikomunistični borci in prav nihče drugi! TABOR kot tak nima svojega narod no-poli tirnega programa, ker na-rodno-politično delo ni cilj te organizacije. Organizacija kot taka je izključna poviszava bivših (borcev, če hočemo, veteranska organizacija s svojini socialnim programom in nič več. Upamo |pa trditi, da bo TABOR z veseljem piudprl prizadevanja za enotnost v naši borbi za svobodo Slovenije. V Taboru ni razlik med liberalci, klerikalci in pripadniki slovenskega gibanja. Vsi »o enako dobrodošli in v-so vabimo v našo s rado. Kar iščemo, je dobra velja; odklanjamo pa zdrahe in nestrpnost. Iz ljubezni do naših padlih bratov in do zasužnjene, domovine smo se združili v želji, da bi nadaljevali boj proti komunizmu, dokler ne bo domovina zopet svobodna. France Grum ZAČETKI, RAZVOJ IN ORGANIZACIJA ROEČE VOJSKE V SLOVENIJI (Nadaljevanje) Partizanske' vojaške operacije v začetku Leta 1912. Težko je najti ali zabeležiti kakršnokoli pomembno partizansko operacijo vse do sredine leta 1942. Toda spomladi tistega leta je nastal v Sloveniji in zlasti v takoimenovani Ljubljanski pokrajini nov moment. Začelo se je formiranje narodnih vojaških formacij in pojavile so se prve vaške straže (VS). To dejstvo in, pa vojno politična situacija na predelu bivše Jugoslavije sta bila dva faktorja, ki sta pritiskala na komuniste, da postanejo aktivni. Tretji faktor pa je bil pritisk kominterne, ki je terjala večjo aktivnost- Oglejmo si v obrisih te faktorje nat0 pa komunistično reakcijo nanje. Že v zgodnji spomladi so se v Ljubljani začele priprave, da bi šla na teren, v ilegalo, vojaška formacija ki naj bi tvorila jedro JVvD. Priprave so bile silno počasne in težavne in šele koncem aprila je prva taka skupina odšla na teren. Skupina je bila nebogljena, vendar je bila oziroma je postala, največji trn v komunistični peti. Nastopil je namreč moment, ko OF lahko izgubi monopol odpora; posebno še ker ljudstvo na deželi ni podpiralo partizanov in se zanje ni moglo navdušiti. Za vse priprave teh ilegalnih poskusov so komunisti predobro vedeli že od vsega početka; zato so napeli vse sile, da jih, v kali zatro. Eden glavnih organizatorjev, Ing. F. Emer, je tedaj še vedno upal. da bo možen kompromis in vojaško sodelovanje z OF- Tako so mislili tudi nekateri aktivni oficirji, ki s0 sodelovali pri organiziranju. Emer se je sestajal s predstavniki OF in razgovarjal o organizaciji odpora zato ni čuda, da je partija za vse vedela. Emer in njegovi sodelavci so sicer spoznali, kaj se skriva za OF vendar svojih kontaktov niso drastič.h0 pretrgali. Rezultat tega je bil da je bil Ing. Emer likvidiran že 4. decembra 1941. pred samo karabinjersko postajo v šiški. Organizacija ilogalc pa dolgo ni zajela pravega razmaha, Ikar je morda bilo usodno. 'Drugi prav tako važen faktor, ki je terjal več aktivnosti od partizanov, pa je bila situacija v ostalih predelih Jugoslavije. Organizacija partizanstva je doživela popoln polom v Srbiji. Srbski dobrovoljci in četniki so že s koncem leta 1941 in prve mesece leta 1942 Srbijo popolnoma očistili yse partizanske navlake. V Srbiji torej ni bilo nobenih partizanskih enot več in. se tam niso mogle več formirati vse d0 leta 1944 ko jim je to omogočil prihod rdeče armade. Tako so bile komunistične enote v tistem obdobju lokalizirane na področje Bosne; nekaj malega jih je bilo v Hrvaškem Zagorju ter nekoliko posameznih tolp v Sloveniji. Taka lokalizacija partizanov hi zanje bila lahko usodna, ker bi se svet ne zmenil za take lokalne enote iii bi jih Zapad -tudi ne podprl. Potrebno je bilo dokazati svetu, da partizanstvo zajema večji obseg in da 'kontrolira zadosten del bivše Jugoslavije. To so dosegli deloma iz razširjeno aktivnostjo v Sloveniji, največ pa seveda s propagando in podpor,, kominterne. Ni torej čuda da je Tito kritizirali slovenske partijce in zahteval od njih več aktivnosti. Kako so reagirali rdeči v Sloveniji? 'Najprej s„ iznašli oziroma ])„ sovjetskem vzorcu oklicali vse tiste, ki se jim niso pridružili ali sodelovali z njimi, za “belogardiste”. (Izraz “belogardist” je prenesen iz oktoberske revolucije v Rusiji; še en dokaz da je partizanstvo bila rdeča vojslka). Kot drugo so svojo vojsko reorganizirali in ji na zunaj dali vojaški značaj. Formirali so odrede in grupe odredov, čeprav več ali manj le rta papirju. Podvojili so svojo akcijo likvidiranja vseh nasprotnikov komunizma in uničenje vsakega poskusa narodnega odpora. Končno in najvažnejše: Ustvarili so zelo učinkovit propagandni aparat iprek,, katerega so v svet sipali svoje laži in s propagando skušali doseči, kar niso mogli z dejanji na vojnem področju. Oglejmo si tipične primere njihove propagande in njihovih „quasi akcij", Ta njihova propaganda je bila marsikje zelo učinkovita in tako dosledna, da so še sami sebi verjeli. Še več; propagando še danes — po 25. letih — uporabljajo. Poglejmo njihovo „laži zgodovino"! Na sto in sto tisoče strani je i-am zapisanega na osnovi propagande in laži- Vse so znali uporabiti v ta namen in tak0 delajo še danes po 25. letih. Knjiga Sv. Urh,* ki jo je pred letom napisala Štefanija Podbevškova, je klasičen dokaz laži, potvorb in največje umazanije, kar st jih človek sploh misliti more. Namesto opisovanja partizanskih akcij iz naših podatkov, bomo raje zapisali in citirali to, kar isanri pišejo, da si bodo bralci lažje •ustvarili sliko kako neresnično je bilo njihov,, poročanje, in s kolikimi lažmi je to poročanje povezano. Iz knjige že preje omenjenih partizanskih dokumentov posnemamo: Stran 2!): . . . 18. maja je prišlo do boja med 5. bataljoni II. grupe odredov irt nemškimi isilanti, lld so jih obkolile in sku.šale, uničiti. Boj je trajal od 11,30 zjutraj do večera. Ta boj predstavlja enega največjih taktičnih uspehov te grupo. * Na to knjigo torno št. posebej odgovarjali im tovarišici Podbevškovi izprašali njkino kosnnato vest, v kolikor jo sploh ima; ta tovarišica danes po Ljubljani govori da emigracija zato ne odgovarja na rjeno knjigo, ker je vse ros, kar je zapisala! Tovarišico in njene laži bomo razkrinkali do golega! V tem iboju pri Litiji pišejo komunisti, da je padlo nad 200 Nemcev, od partizanov pa 6. «i; i.fc . Istotam: 22. maja: Italijanske okupatorske sile vrše generalni napad na bat. Ljube Šercerja- Italijani so uporabili topove tanke, avione in okoli 5000 mož pešadije. Naše sile so »e morale pred to silo počasi odmikati zaradi odprtega terena. Borba je trajala 5 ur. „Doslej je bila t0 največja bitka slovenskih partizanov v Ljubljanski pokrajini.11.Pp dosedanjih informacijah je padlo nad 200 Italijanov, naše čete so imele samo »dva ranjena... V poslednjih borbah smo se oddaljili od partizanske taktike in se v borbah na Ljubljanskem barju spustili v frontalno borbo. Kljub temu so bile naše žrtve minimalne, okupator pa je pri vsej svoji vojaški tehniki utrpel ogromne izgube. Na Ljubljanskem barju je imel okupator v enodnevni bitki z enim našim bataljonom večjjei izgube kot jih navajajo njegova vojna poročila za mesec dni borbe na afriški fronti. . . ; '.S: ...... ;v . Značilno za ta poročila je, da je vsaka akcija klasificirana kot ,,največja borba slovenskih partizanov". Ni treba biti vojaški strateg za ugotovitev da jo nemogoče v frontalni borbi zgubiti na eni strani 200 mož, na drugi pa praktično nič. Iz teh poročil tudi zveni, da so pravzaprav partizani premagali in uklonili Italijane ne pa zavezniške armade- Res, da se Italijani niso borili in so vojaško bili zanič; toda toiilk0 podcenjevati zavezniško akcijo v' Afriki in to tedaj, ko je nastopila tam peripetija je potvarjanje dejstev, da 0 resnici sploh ne govorimo. Kdor je tedaj živel v Ljubljani ali okolici, naj pomisli^ če se spomni na te junaške podvige partizanov na Ljubljanskem barju! Jaz se jih ne sipomnim; pa sem tedaj že bil v ilegali, ki je prav tiste dni taborila v bližini Ljubljanskega barja. In tam nismo naleteli na nobene partizanske enote. Ta .Junaštva" naj bi izvršil komandant šercerjevega bataljona, ,,narodni heroj" Anton Vidmar (Luka Suhadolec). Bolj tipična in točna ..vojaška akcija" slovenskih partizanov pa se glasi za 24. maj: , Partizani 2. bataljona so prevzeli oblast v Šmarjeti, po-aretirali belogardiste in zaplenili okoli 6.000 kg Prevodove ir. , moke.. . . ... - . . . , Tedaj v šmarjeti ni bilo italijanske postojanke in nobene protikomunistične edinice; torej gre tu za navadno krajo in likvidacijo ljudi, ki z OF niso. simpatizirali. (Na drugem mestu je zapisano: „Četa 3. bat. NO jtv bila poslana na akcijo v Čušperk. Ta je bila med Vodicami Starim gradom in Čušperkom napadena od četnikov. 'Četi je uspelo zapleniti vso četniško opremo, eno puško ter nekoliko municije. Četnikom je uspel umik, toda pri tem so izgubili enega ičlana. . Tako poročajo uradni komunistični dokumenti. Resnica pa je tale: Četništki odred je tiste dni res taboril pri Starem gradu. Bil sem namreč v odredu. Toda odred ni napadel partizanov, pač pa je bilo obratno. Partizani so na^ izvohali in z vsemi svojimi razpoložljivimi silami obkolili in napadli. Po zaslugi poveljnikov in zlasti hladnokrvnega kapetana Dobrivoje Vasiljeviča pa sm0 ne samo uspešno odvrnili partizanski napad, temveč pognali 'napadalce tudi v beg. Torej partizani niso mogli zapleniti ničesar, ker So bežali; in, nobeden od četnikov ni padel. Mi simo se res premaknili iž tega' taborišča, toda šele kaki dve uri po omenjenem napadu. . Ta napad Je značilen, ker zaznamuje prvo borbo s partizani v Slove-rtiji in doljazuje, da so partizani in ne prinlikomuristi začeli z bratomorno vojno! Spet na drugem mestu sledi: ci , m • 27- maja ponoči so partizani napadli Čušperk in v tej veliki akciji pobili okoli 70 okupatorjev... Med mnogimi akci-jami je bila najvažnejša, preiskava v župnišču na. Sv. Vidu. , Zaplenjen je.bil dragocen material bele garde... Po preiskal, ... je ipatrolo napadla . oborožena belogardistična tolpa, utrjena y, ,. neki hiši. Vnela se je bitka .številnejšemu nasprotniku je . uspelo, pobegniti... Resnica pa je narobe. Partizani so napadli fante ki so so sami zbrali, d'a bi si zaščitili življenje prod:"komunisti. Še in še bi lahko naštevali’ taka in podobna'poročila ki so j'ih objavilf konfiunisti sami. ! Kljub pritisku od zgoraj in. kljub reformaciji vojske je težk0) govoriti v vsem letu 1942 o partizanskih akcijah, ki' bi okupatorju prizadele kake vidnejše udarce. Res pa je, da s© sc stopnjevale akcije sabotiranja in demonstrativnih napadov na razne izoliraiie italijanske posadke kar jo iz-zvbilo okupatorja; in posledica tega je bila, da je na tisclč^, in tiseče nedolžnih ljudi bilo aretiranih in odvedenih v koncentracijska taborišča in da je pogorelo Icpii) število slovenskih vasi. Največji partizanski podvig v drugi polovici leta 1942, ki ga je treba omeniti, je bil zasledovanje, napadanje in uničevanje vsega, kar je bilo proti njim. V prvi vrsti napadanje rna VS in druge bojne formacijb id stopnjevanje .likvidacij. .. , Če pa prelistavamo komunistična poročila in iz teh delamo skrbna statistično analizo, potem pridemo do spoznanja, da bi komunisti i tedaj morali pobiti na deset tisoči;- okupatorjev. Nobena stvar pa ni tako daleč od resnice kot ta. 1’adli so sicer posamezni okupatorski vojaki; toda nikjer v velikem številu. (Sledi ) ; 'r Dr. Stanko Kociper GENERAL LEON REPNIK IN DOMOKRANSKA PRISEGA 'Prosluli domobranski iprisegi dne 20. aprila 1944 in 30. januarja 1945 nista bili v ničemer vzrok naše vetrinjske žajoigre. Prav tako kot toliko drugih protikomunističnih oboroženih formacij, ki nikoli niso položile »lične, prisege, so namreč tudi naši domobranci postali samo žrtev trenutnega svetovnopoliticnega stanja, katerega naše takratno odgovorno politično in vojaško vodstvo ni bilo sposobno obiti. Kljub temu — oziroma verjetno prav zaradi tega — pa že nad dvajset let razni pisci v služibi prizadetih interesov izkoriščajo tudi domobransko prisego proti pokojnemu generalu Leonu Rupniku z namenom, da bi ga oblatili in naredili odgovornega za žaloigro. Ti pisci ravnajo p,o eni strani vsaj neodgovorno, ker trdovratno ponavljajo stvari, Id so postale naravnost žta priučena gesla, ne da bi poznali vzroke in ozadja na zunaj vidnih dogodkov; po drugi strani pa j>' njih ravnanje tudi zlonamerno, ker enostavno molčijo cel® tudi o notor-nih dejstvih. Ke,r eam domobranske prisege ne spravljam v vzročno zvezo z mišo žaloigro (in sem to V svojih spisih ponovilo plodčrtaval), zato tudi ni moja naloga, da raziskujem, kako in zakaj je sploh prišlo do nje, in pa, da mogoče celo individualiziram in pokažem na ljudi, ki naj bi bili zanjo odgovorni. Na to nalogo naj se spravijo z enako navdušenostjo tisti, k* so se doslej z vzgledno vztrajnostjo trudili, da bi tudi s prisego oblatili pokojnega generala Leona Rupnika, ki se ne more več braniti. Neizpodbitno zgodovinsko dejstvo namreč je, da general Leon Rupnik zia domobransko prisego ne nosi nikakšne odgovornosti in krivde. — Še več: General Leon Rupnik ie bil čdeu izmed redkih domobrancev, ki sploh ni prisegel. Ob času priprav in izvedbe prve domobranske prisege dne 20. aprila 1944, general Rupnik ni imel ne, samo nikakšne poveljniške oblasti nad domobranstvom, ampak tudi ne nobene organške zveze z njim. Za pravno presojo ob tem času sploh ni bil domobranec. Druga prisega dne 30. januarja 1945 pa je itak bila samo avtomatična, pa neizbežna ponovitev izvršenega dejstva prve prisege, ki bi se rutinarno ponavljala z vsakim dotokom novincev, če bi domobranstvo v enakih okoliščinah še obstajalo. 16o Deloma zaradi ljubosumnosti in splošnega nezaupanja Nemcev, deloma zaradi nekaterih nei-odnosti, prenagljenosti, neučakanosti in prekoračenja kompetenc sicer dobronamernih ljudi, ki so uživali zaščito pokrajinske uprave in se zato radi sklicevali na prezidenta (npr. pokojni svetnik Ivarel Škulj na čelu svojih dolenjskih beguncev idr.), deloma zaradi strastnih političnih interesov, ki so se takoj osredotočili okoli komaj razvijajočega se domobranstva (te hi lahko slikovito opisal gen. Franc Krener, ki je kot takratni poveljnik organizacijskega štaba pač moral marsičemu stopiti noj pot in zato 'bil deležen celo sumničenja o sodelovanju s partizani), prav posihej pa zaradi intrig, ki so se zaradi teh interesov takoj zgrnile proti gen. Leonu Rupniku, čim je zaradi njegovih prizadevanj organizacija domobranske vojske resno stekla, je namreč gen. Lr\vin Rosener Ikot vrhovna upravna in vojaška oblast v pokrajini generalu Leonu Rupniku celo uradn0 prepovedal, da bi se snloh vmešaval v zadeve slovenskega domobranstva. Ohranjen je original tega uradnega dopisa, ki ga je že 4. novembra 1943 gen. Rosener poslal gen. Rupniku, in v katerem poleg zadev, ki niso tema tega spisa in bodo zato predmet našega presojanja oh drugi priložnosti, stoji zapisano tudi to, kar se v dobesednem slovenskem prevodu glasi: ...Nadalje1 Vas prosim, d,'a se vzdržujete izven vseli poslov slovenskega domobranstva, ker organizacija sedaj obstaja po sledeči shemi: Organizacijski štab slovenskega domobranstva je vgrajen v štab Višjega SS in policijskega vodje, šef celokupnih policijskih oddelkov je Višji SS in policijski vodja, ki izvaja vse varnostne odredbe in iz njih izhajajoče posle, kakor tudi on sam izdaja nar.edbe in ukaze. (1) Ta prepoved je ostala v veljavi vse dotlej, dokler Rosemer ni postal Obergruppenfiihrer (ki je v vojski odgovarjal činu divizijskega generala, kar je bi! Rupnik), in je šele za obletnico ustoličenja gen. Rupnika na mesto prezidenta pokrajinske uprave pristal na to, da je gen. Leon Rup. nik dne 24. septembra 1944 postal generalni inšpektor v siga slovenskega domobranstva, pa Sete s tem zdnet — domobranec. Tako torej zarodek, razvoj in položitev domobranska prisege dne (1) Nemški izvirnik tega odstavka se glasi: Ich bitte Sie \veiter, sieh aus alten Arbeiten der slovcenischeu Landesvvehr heraus zu baten, da die Organisation nun nach folgendem Schema besteht: Der Organisationsstab der slowenisehen Landeswehr ist in den Štab des Hohercn SS- und PolizeifUhrers mit eingebaut Chef der gesamten Polizeiverbiinde ist der Hdhere SS- und Polizeifuhrer, der aueh alle Sicherungsmassnahmen und on Rupnik in njegovi domobranci drobcene okupirane Slovenije so namreč že v svojem času in na pravem mestu do ipičice izpolnili, kar je spričo nedzvežbanih okolnosti bil prisiljen spoznati tudi prezideiu najmočnejše držr/ve na svetu, John E. Kennedy, ko je svoji generaciji zelo pozno zaukazal: „Plačajte vsako ceno, vzemite nase katerokoli breme, sprejmite vsako težavo, prenašajte kakršnegakoli prijatelja in uprite se vsakršnemu siuvražnilui, da bi zasigurali obstanek in zmpgo svobode!" S tem smo po ustoličenju na Gosposvetskem polju drugič v zgodovini dali vzgled vstemu svobodnoljubnemu človeštvu. Ratko Šušteršič Zvezdne n oe i ■ Čujem ob robu prostrane planjave in brodim med biseri po zlatu suhem, po mahu sinjem, in klicem prisluškujem samotne duše, v široki dalji ptice zaostale. „Golob, vzpni se čez polnoč na vzhod1!'* „Ti, golobica, daj, razpni perut čez svod! Naj plamenijo meni Tvoje svetle zarje!" Kresnic perišče iz. nedrij bi razsul ob potu. Prijatelj, pojdi z mano bdet ob stružnem ognju! Oči preprezajo mi težke sanje, v kosteh gori, na nogah prah popotni, po žilah se mi kri suši, po vodi koprnijo ustnice usahle, vihar mi trosi znojne kaplje. Bučeče dalje klic ptic duše brezdanje. „Trdo mi ovij rok svojih krog vročih mojih. Vanje gnezdo srečno zvij in ognje žarke mi prižgi v krilu varnem, gori svetlo naj plamen mi kresnic. Plamenic mojih seme V brazde naj raztrosim tisočerno luč." Zvezde hite v pristan in klitjem iz (polnih pljuč zaman, krmar, v ledeni vihar: Postoj! — Vpnd&r nj več mi mar pristan, po vsem obzorju iščem zdaj, mornar, blestečih cest čez morsko plan. J 78 JVAjŠJE žetve 70 let ude. Halvi iHežtntaee Malči Mežanova je v sedmem križu; pa je kljub temu še brhka •— mladostna. JO. julija 1898 je zagledala luč sveta v Hotiču pri Litiji. Njen oče Rajko, nadučitelj, je zgodaj spoznal bistrost razuma svoje hčerke; zato jo začne še mlado deklico uvajati v okoliško kmetsko življenje. Malči Mežanova postane očetova desna roka. pri othčinskem in prosvetnem delu v okolici, kjer se je izoblikovala njena mladost. Po končanj prvi svetovni vojni se slovenski narod odloči odložiti za vselej avstrijsko .nadoblast. Tudi takrat se naša slavljenka udeleži manifestacije narodne osvoboditve. Daje si duška po ulicah slovenske Ljubljane in vzklika na zdravje svojemu narodu, ki ne bo vef služil tujcu, .ampak bo postal na svoji zemlji svoj gospodar! Od tistega dne pa do danes se je spremenilo marsikaj. Naša Malči se poda na pot življenju naproti. Leta 1925 nastopi službo šivilije v bosanskem Sarajevu, kjer živi celih 16 let. Mesto Sarapvo, ki ga gdč. Malči zna opisati kot malokdo, ji vtisne lope spomine na mozaik prebivalcev raa-nih verstev in običajev. Tu se je naučila marsikaj koristnega; med drugim kuhati kavo po orientalskem načinu, ki je zares njena prava mojstrovina. Malči Mežanova je žena, ki se zanima za vsakovrstna vprašanja. Od socialnih, političnih pa do verskih. Rada nam pove, da so bile sarajevske duhovne vaje, vodene po jezuitih, prava duhovna paša za hude čase v bodočnosti. Leta 1941 se vrnie v že razburkan0 Ljubljano. Po prvih iziočinih komunistov na ljubljanskih ulicah se Malči dobro zave nesreče, ki preti slovenskemu narodu. Zato ne miruje, ampak ifala, dela... Kriva sreča je hotela, da se tudi ona odpravi na pot v tujino — tistega nesrečnega majnika 1945. Mežanova Malči je žena globoke vere in /trdnega zaupanja v svojega Stvarnika, ki ja ni zapustil v najhujši sili. Zat0 tem lažje prenaša vsie tegobe življenja na tujem. Potem jo srečamo po raznih krajih Italije, kjer žive slovenski brezdomci. Nič zato! Tudi v tej sončni deželi ne počiva, ampak vedno išče priložnosti, kjer bi mogla pomagati človeku v sili. Čestokrat je bil njen č/ut za pravičnost ranjen ali sprejet s hladnim zmigavanjem ramen. Leta 1948 emigrira v Argentino. Naseli se v mestu San Martin, kjer živi še danes in se skromno a pošteno preživlja z vbadanjem šivanke. Pred1 dvajsetimi leti se v tem miestu zberejo prvi Slovenci okrog duhovnega svetnika K. Škulja. Takrat sc prične sloveti sika služba božja ter istočasno udejstvovanje vseh onih, ki žele pomagati svetniku pri njegovem delu. Med tiste prve sodelavce upravičeno prištevamo našo sedaj sedemdesetletno Malči. Rada sodeluje s svetnikom Škuljem zlasti za naše pomorjene domobrance, da bi njih duh živel tudi v daljni tujlini. Pokojni svetnik je ob sodelavcih (Malčinega kova spretno vodil slovensko ladjo v tujih vodah. Sedaj ga ni več. Tudi njegove Slovenske besede tii več! Tam, kjer je prenehala ona, se je rodila nova Slovenska beseda! Ta pa se imenuje “Tabor”, katerega naša jubilantka tako rada prebira, ker jie prepričana, da ta list predstavlja vse tisto, za kar je pokojni svetnik K. Škulj, gorel z vso vnem0 slovenskega duhovnika-svobodnjaka. Hvala Vam, gdč. Malči, za vse Vaše delo, za vso Vašo dobro voljo, ki jo nosite s seboj v srcu! Ob Vašem isedemidesefcV+.nem rojstnem dnevu, želimo, naj Vam dobri Bog vse to plača z obilno mero. Bog Vas živi na mnoga leta! Tema za razmišljanjih: Kdor mi j/ml j e pravico do obrambe, me obsoja na življenje v pragozdu. R. Ihering Florjan Slak UKRADENA ČAST Pod tem naslovom je prinesla ,,A,mernika domovina" 12. marca 1965 uredniški članek povzet po „Družini“. članek je zelo zanimiv in bi bil za slovensko emigrantsko skupnost, zlasti pa za njen de.l, zelo poučno branje. In lig samo to; bil je dober nasvet. Ukradena čast! Ničesar ni lažjega, kot nekomu ukrasti čast. To se zgodi dostikrat v različnih oblikah. Proti takim tatovom imajo vse: civilizirane države zakone, da prizadeti lahko branijo svojo čast in oklevetano poštenje. In t/endar, če si ga priborijo s sodnijo, in če 'še tako dokažejo, da niso klevete dolgih jezikov resnične, pisanega madeža ni mogoče več izbrisati. Jasno je, da se vsakdo ne bo zatekel na sodnije zaradi ukradeno časti; zlasti še če Je „tat‘‘ uporabil nejasna sredstva za dosego s voj c,ga umazanega cilja; pa naj ga že zavija v kakršnokoli ideološko, politično, osebno in skupinsko korist, ali pa v zgolj zadovoljitev svoje dušovne revščine. Iz revščine se namreč rodi marsikaj; rodijo se veliki možje, močni značaji, trde gr.če in — slabiči, ker v družbi Časa niso našli oslonca, da bi jih povzdignili v višino. Drugih je. dosti. Ti ne poznajo mahanja po zraku, vloge „junaškega“ Don Kihota. Verujejo v pravilnost ideje, za katero so se borili, in 'OStanej0 z njo tudi po izgubljeni bitki. Zadnjih je največ. Oni so vedno tam, kjer so doma hlapčevstvo, neznačajnost ter koristi kakršne koli vrste, sam0 če slutijo, da bi so po taki — sicer nečastni poti —dalo priplezati mala više. Gornjim trem primerom so seveda prikrojeni skrivljeni paragrafi zakona, ki ima opravka z ukradeno častjo. Nesmiselno bi namreč bil0 v domovini tožiti komunistične pisce, k; z vso intele;ktualn0 sposobnostjo na debelo k Padejo čast svojim nasprotnikom in potvarjajo zgodovino. Dolžijo jih zločinov, ki so jih sami storili in bi jih lahko njim dokazali preprosti ljudje, pe bi lo upali odpreti usta. Zakon o ukradeni častj v domovini velja samo za vladajoče; za vladane je samo — molki! In slovenska politična emigracija? Človek bi mislil, da bo v svojem ideološkem in zgodovinskem poslanstvu res ustvarila nekaj, kar morejo ustvariti ljudje v popolni svobodi, neoziraje se na vladajoči režim v domovini in njegov policijski sistem, ki njih he doae-že. Kaj jo do danes ustvarila ta emigracija kot celota? Milo rečeno; nič. Bil0 je nekaj posameznikov, nekaj častnih izjem. Pa ae za tiste ni ,;mogla‘' zbrati nekaj sto dolarjev (npr. dr. S. Kociper), da bi mogl; objaviti dokumente, šla je celo dalje: dopušča, da so začeli nekateri posamezniki krasti čast celo ljudem iz svojih lastnih vrst. Ljudem, ki so jim — dokler so bili živi — kričali »Živijo'!! V kanadski Ameriški domovini je dolgo ičasa pikal svoje spomine g. Alojizij Ambrožič st. čutil ja potrebo, da se je na dolgo 'in široko razpisal o svojih osebnih problemih, kakršnih nam vsem ne manjkja. Moj namen ni komentirati, še manj priporočati, da bi tiste svoje spomine objavil v knjigi; saj sam pravi, d!a so pisani po spominu in ta ni viedno zanesljiv; zlasti kadar gre za priznanje lastnih napak... Hočem imj le izpodbiti neresnično, nečastno, sramotno blatenje svojih in mojih nekdanjih soborcev Slovenskih domobrancev! G. A. Ambrožič st. je zapisal v K. A. D. z dne 20. julija 1965 pod naslovom: „Po mnogih težavah !e v svobodni svt't“ b:de: Domobrance, pri katerih je bilo morda polovica idealistov, polovica pa koristolovcev in sebičnežev, na komiandanta Silva Knupleža, ki mu je ob obisku pr; nas morala žena vselej narediti vselej 13 omletov, kar je: „za en obrok ravno prav", kakor je dbjal, pa vsielej za 4 ali 5 lukenj spustil pas, ko jih j*‘ jedel, pa bil ob vrnitvi iz Vetrinja v Slovenj Gradcu z drugimi oficirji odveden v gozd in ustreljen.!.. G. A. Ambrožič st. prav dobro ve, da je njegova trditev, kateri je dodal besedo „morda“ (morda se pravi nič vtedeti), da je bila (polovica domobrancev idealistov, polovica pa koristolovcev .in sebičnežev — laž, tako umazana laž, da prekaša celo fantazijo fanatičnih komunističnih piscev, ki imajo za nas dbstikrat boljšo sodbo, kot pa moralno tako neoporečni katoliški poštenjak in „moralist“ g. A. Ambrožič st. Nastane vprašanje: ali je pisec moralist, ki je služben0 clbiskoval domobrance na terenu, se pravi, po jurišu ih bataljonih in izpostavljenih postojankah, ikjer niso imeli toliko časa, da bi se odpočili? Kje naj bi dobili čas za koristolovstvo? Kakšen vojaški (alj politični) položaj je zavzemal, da bi tako mogel soditi moralno višino preko 20.000 domobrancev? Če sem ga prav razumel, je bil četni narednik na Dobravi pri Ljubljani, to se pravi v četi, ki je bila na varnem! Nepojmljivo pa je brati oceno o njegovem poveljniku nadporočniku Knupležu, kaj in koliko je ob prijateljskih obiskih na njegovem domu pojedel, jn da »e ni držal pravil ,,U'ip«ga vedenja". Na domu mojega Očeta smo neštetokrat kuhali za partizane vseh mogočih garnitur. Od navadne proletarske, prisilno (mobilizirana, ušive jn bolne raje, preko raznih zlikanih, mladih in inteligentnih bataljonskih, brigadnih, divizijskih in političnih poveljniikov in političnih komisarjev, do članov slovenskega komunističnega parlamenta, z njegovim ,/ministrom za verske zadeve" in bivšim tajnikom škofa Rožmana (svoj čas kaplan v Trebnjem) in sisdanjim uradnim zgodovinarjem v Ljubljani dr. Metodom Mikužem na čelu. Partizani so naš dom pospn-darsko popolnoma uničili in požgali. Italijani so mi po njihovi zaslugi ubili brata Franceta; r.o vojni pa komunisti še dVa ibrata. Da smo 'v tujini ostali še trije živi, ni nobena zasluga slovenskih 'političnih ljudi. Pa mi še nikoli nj prišl0 na misel, da bi se spotaknil dih njihove želodce, ki prazni ne poznajo kaj d,osti načel „lepega vad©nj!a“. Koristolovcev pa ne manjka nikjer! Nobeno človeško delo ni popolno, noben človek l i brez greha. Sv. pismo piše, da ja Kristus, ko je prišel v mfesto, Judom, ki so na javnem trgu hoteli kamenjat; grešnico, rekel: „Kdor je brez gireha, naj prvi vrže kamen l'11 Judje so izpustili kamenje na tla in osramočeni odšli... V kolikor se tiče koristolovcev (mi bi rekli: črnoborzijancev), je teh bilo hudo malo; in 'še tisti so se po „zvezah“ vedno držali v Ljubljani in nj^eni okolici. P0 odstotkih bi morda prišli do dveh odstotkov, ipa M bilo po mojem prepričanju še to veliko. Ako >pa gledam na problem koristolovstva v političnem smislu, bi se izmenjale osebe in odstotki; teh pa ne bi bilo težko najti poimensko v emigraciji. Med koristolovce vsekakor ni mogoče šteti tistih, k; So spravili preko 1 jubljanskega bloka, kako vrečo krompirja ali moke v pomoč svojim sorod -nikom-baguncem v Ljubljani; ali pa da so v 'zamen0 dobili kakšno kilo soli ali škatljico vžigalic za svoje sorodnike in naše ljudi na „osvobojenem“ (komunističnem) ozemlju, kjer niso imeli ne soli, no vžigalic, ne kruha: še krompirja »e, ker so jih vsega „osvobodili“ — partizani! Ako si nekdo iz ljubljanske bližine domišlja, da pozna vso revolucijo in njeno iprobkimatiko iz ozkega osebnega gledanja, in se čuti poklicanega, da poliva gnojnico po mrtvih soborcih v smislu „mirnega sožitja" in krščanskih načel, potem Re mi zdi, da sam ne ve, kaj hočet; pa tako lahko izzove druge, da p0 20 letih napišejo resnico, ki ima — kakor palica — dva konca! Piscu se npr. še danes cedijo sline po dveh zabojih denarja, ki so ga zaplenili, odpeljali v Vetrinje in si ga razdelili; on pia da ga iti bil vreden, ker se jo že prej ločil od njih. . . T0 se pravi: Fantje so si polsteno razdelili denar, katerega bi sicer dobili komunisti! Piscu pa niso nič dali, ker je — kakor sam prav; — tedaj že dezertiral od domobrancev, šel med civiliste k družini in se dal čuvati od svojih bivših soborcev, da bi bil v slučaju zajetja po partizanih samo nledolžen civilist in M si s tako politično modrostjo — morda rešil cel0 življenje! Razumeti le ne morem, kako je pisec lahko dezertiral v prvih majskih dneh? Podpisani pa je bil na ,,ra-portu po kazni" še pol ure predno sem izvedel, da smo izdani, in devet ur, predno sem v noč 30.-31. maja 1945 pobegnil'iz Vetrinja. Po kazni sem bil 'na rvportu zato, ker sem sc umaknil vežbauju, da sem videl odhod brata. Če je to bila dvojna morala, politika, zvezfa na pravem mestu itd., si še danes ne morem pojasniti . . j Posploševati 'dejstva ni lepo, ne pošteno, ne katoliško, ampak farizejsko. Kritika je potrebna; mora pa biti poštnnia in objektivna. Zelo se čudim in si ne morem vtepsti v svojo trdo „bučo“, kako je to mogoče, da komunisti doma in protikomunistična emigracija v tujini tako dosledno molče o resničnih koristolovcih, vojnih dobičkarjih, črnoborzijancih; skratka: o ljudeh, za katere smo ijedaj imeli poseben izraz ,,ljudje čistih rok“, ali preprosto: O. H. Ti so financirali obe stkani za dosego svojega umazanega posla — koristolovstva! Kdo je financiral revolucijo? Kmet in delaviec ne, ker je nista imela s čim! Rila sta samo itopovska hrana in preizkusni kunoi revolucije. Kdo potem? Zavezniki? Deln0 res; toda šele potem, ko so videli, da bo tako podpiranje rodilo koristi za nje, 'ne, za slovenski nared; ali pa vsaj vrnilo podporo z dobrimi obrestmi ne samo v slovenski krvi, temveč tudi v gospodarskih koristih. Kdor je torej [revolucijo začel in jo v pivi kritični fazi financiral ali pomagal financirati, jo — oziroma so — krivi vsega, kar je revolucija razdejala, uničila in pobila. |Oni in nihče drugi so po moralnih zakonih odgovorni in krivi vsega zla. čemu potem o njih takšen grobni molk? Na dan z njihovimi imeni! Na dan s statističnimi podatki! Na svetlo z zakulisno igro vodilnih! Na dan z umazanij0 revolucije in borbo za oblast! Ne pljuvajmo na grobove sužnjev demona; razkrijmo demona samega in zgodovina nam bo dala vsaj jemo priznanje; po 20. letih j« slovenska ideološka emigracija (me,d njo ,se štejemo v veliki večini protikomunistični borci) vendar našla zlo in oprala gnojnico, blato, pljunke in sramoto, s katero so demonske sile naše pretekle (in sedanje) dobe polivale in še polivajo svoje žrtve — sužnje domena, da bi tako cgrale svoje krvave; roke! Že večkrat se je kdo spomnil slovenskega politika in duhovnika dr. Alojzija Kuharja, ki je med revolucijo in vojno dvignil tolik0 prahu in jeze zaradi svojih septembrskih govorov ip0 londonskem radiu, v katerih je domobrance imenoval izdajalce. Dosti se je govorilo o tem, pojasnilo pa do danes 'še ničesar. Vsi vemo, da je bil pok. idr. Kuhar brat lenega izmed vodilnih slovenskih komunistov med revolucijo v domovini: Lovrenca Ku-hlarja, znanega pod imenom: Prežihov Voramc. Prepričani smo, da se mu no bi »krivil las na glavi, ako bi se vrnil .v domovino. Tukaj zopet nastaja vprašanje: zakaj je g. di\ Kuhar ostal v tujini? Kako se je .počutil v družibi ljudi, ki jim je javno preko tujega radia ukradel čast in ime? Kako in zakaj je prišlo do tistih govorov? P0 kakšni zaslugi in čigavem nasvetu je šel tako daleč? Vsega tega še ni nihče javno napisal; te skrivnosti še ni nihče razodel. lKak0 da so ga mogli .izdajalci", katerih yot je nastopil sam, spi {"jeti zla svojega, i minulo; iponovdlo se je v modernem. Ostali pa so slovenski kmetski puntarji, katerih upor so komunisti zadušili ,po vojni s tujo pomočjo pn jih poklali. Čas jih ho zopet rodil, kakor je nas, ki sm0 plačevali krvni račun za grehe rtačrtno sejanega sovraštva koristolovcev v času daleč pred revolucijo in s katerim 'nismo imeli nobenega posla. Ker smo plačevali račun za s*:jana sovraštvo koristolovcev, imamo nei Eamo polno pravico, ampak dolžnost, da zahtevamo, da zvemo vso resnico preteklosti; brez napadanju, brez polivanja gnoj ničte, po mrtvih, brez potvarjanja dejstev; samo čiste resnico in nič več! 1’repričan spim, da bo kdo rekel: Je še prezgodaj. Preblizu sm0 še dogodkom. Še »o živi ljudje, ki so jih soustvarjfali ali vsaj sousmerjali. Prav tu je bistvo mojih misli. Sedaj je skrajni čas, da povedo resnico. Dvajset let je že minilo cd dr. Kuharjevih govorov, pa ne vemo ničesar o njih vzroku. Nikjer nisem videl pojasnjeno —■ razen v pobožnih željah njegovih pristašev, kaj je s tistimi govori hotel doseči. Ali je bil prepričan v resnico besed, ki jih je govoril? Moje osebno prepričanje je, da je bil! Ako ne bi bil prepričan, da »mo izdajalci, bi bil' vsaj toliko moža, da bi v svobodi, med ..izdajalci" javno vrgel na mido svoji? karte. Pokazal bi svoje delo v Londonu ki tedanje razmere,. Potem pa bj javno napisal: zmotil sem se (ali smo se). Ne prosim odpuščanja; samo pavtcm resnico! — In osebno bi ga spoštoval! Tega pa mož ni storil. Prepričani pa smo še tem bolj po članku g. dr. Miha Kreka v A. D. z dne 11. junija 1965 na Večer komemoracije 20-letnice pojcolja okrog 14.500 domobmnceiv. V emigraciji navadno pišemo o pokolju 12.000 domobrancev iz Vetrinja. “Pozabljamo” pa na, 2.500 domobrancev novomeške skupine, ki ni prišla na Koroško in so bili tudi pobiti. Za usodo t'e skupine, ne moremo dolžiti Angležev. Pod naslovom: ,,Ob življenjskem jubileju Miloša Stareta" pod točko 2. pravi g. dr. Krek tole: ..Koncern leta 1944 s<’m takoj, ko sem zvedel, iz Kima po posebni poti sporočil v Ljubljano, ida je resna nevarnost, da bodo domobranci in vsii drugi, ki so člani sličnih vojaških formacij, izročeni konvunistčnemu partizanskemu poveljstvu, če bodo v feb formacijah in uniformi prišli zaveznikom v roke, ker je postal Tito priznan zavezniški komandant na ozemlju Jugoslavije. . .“ V tej točki je namreč šei veliko nepojasnjeno vprašanje: 1. Kako je prišlo do priznanja Tita za zavezniškega komandanta na »zomliu !ugos,'livije? Ali kraljeva jugoslovanska vlada v Londonu ni imela s to zadevo nobenega posla? So, zavezniki samovoljno, brez sodelovanja omenjene vlade priznali za poveljnika nikomur do tedaj poznanega Balkanca? Kaj je Tito- šubašičev sporazum? Kdo je pri njem sodeloval? Ni bil ta sporazum po jugoslovanski kraljevski vladi v Londonu podpisan že prtj predno smo se pojavili Slovenski domcibranci in smo s tem slpdrazUmom bili obsojeni na smrt še predno smo se “rodili”! Kraljeva jugoslovanska vlada v Londonu je tak0 sokriva pokolj'a slovanskih domobrancev in driigib protikomunističnih borcev ter podobnih srb-1 skih in hrvatskih vojaških foirmacij in civilistov! Dejstvo namreč je in ostane: naj jtel bila revolucija še taka. in je za vse njene zločine lahko najti izgovor, da so pač ,,padali na obeh straneh.da do pokolja preko 20.000 Slovendev po vojni in revoluciji ne bi prišlo, ako ne bi kralj s svojo vladi) priznal Tita in tako legaliziral vse njegovo delo! S tem je popolnoma jasno dejstvo: Kdor je tedi’j sodeloval v kraljevi vladi v Londonu, je in ostane soodgovoren in sokriv za pokolj preko 20.000 Slovencev v domovini — Po Vojni! 2. Ker so jugoslovanska vlada in njeni slovensiki .člani še posebej imeli zveze z domovino (po zgornjem citatu) ir, vedeli, da nam preti že v naprej podpisana smrtna obsodba, zakaj niso pri „zaveznikih“ dosegli, da bi vsej tiste vojaške formacije in civiliste ki bi prišlj do njih, zaščitili pred vrnitvijo? S takim dejanjem h; vsaj delno popravili napako ali vsaj skušalj popraviti krivico narodu, zaradi katerega in na. račun katerega sq se umajtr nili v tujino, da branijo njegove interese,, ne ,pa interese svojih gostiteljev na račun naroda, oziroma; narodov Jugoslavjjb! Vsega tega. pa niso naredili, pač pa so si samo kot Pilat umili roke! Nekateri s0 mnenja, da dr. Krekova trditev ne more biti točna. Pri tem mi )jb v spomin prišel članek, ki ga je že pred leti napisal y A.D. pokojni msgr. škerbec in se je glasil nekako takole: leta 1944 sva ge pred ljubljanskim magistratom pogovarjala z važnim slovenskim politikom. .Mimo je prikorakala četa domobrancev. Strumno so korakali in lepo sp peli, Pa sem mu rekel: „A niso krasni? V Jugoslaviji ne bi moglj kaj tkkega ustvariti v tako kratkem času.“ Odgovoril mi je: „Res je; samo škoda, da bodo zelo redki izmod teh ostali živi!“ (Zgornje vrstice so zapisane po spominu in bi bil prav vesel če bi jih kdo, ki ima dotičen izvod A.D., dobesedno citiral). Ob čitanju dr. Krekovega članka pridemo do prftpričanja, da s0 v Ljubljani iSei 1. 1944 slovenski politiki morali v od rti, da „bomo zelo redki ostali živi“. Zakaj nam tega niso povedali? Lahko so zagovarjajo, da pod sil<> razmer to nj bilo mogoče. Vsekakor pa je bilo t0 mogoče po 3. maju 194r>: vsekakor zadnji čas v V&trinju, vsaj po 22. maju, ko s0 se morali Titove! umakniti iz Koroške na staro jugoslovansko mejo in ko smo že zaščitili njihove glave s svojim orožjem in življenji. In ker so molčali in še danes molčijo, potem je to smatrati za priznanje krivde! V “Taboru”, glasilu (slovenskih protikomunističnih borcev, v zvezi s tem člankom postavlja vprašanje g. dr. Kreku (predsedniku narodneg* odbora) g. general France Krenner. Kot polkovnik je bil poveljnik Sloven- skega domobranstva. Po prevzemu oblasti po Siovenrkem narodnom odboru (3. maja 1945) ter po preimenovanju Slovenskega domobranstva v Slovensko narodno vojsko v sestavu Kraljeve jugoslovanske vojske v donfio-vinj je bi', poviša o v generala in poveljnika prej imičlnovane &N'V. Pod njegovim poveljstvom »e je izvršilo vračanje. T0 je zelo pomttmben začetek. Upamo, d!a bomo* — oziroma bodo — premaknili' čas pred 20 leti iz, ohromejlosti in začleli preiskovati duševne motnje, ki še danes tako porazno vplivajo na slovensko emigr/antsk(o problematiko. V zastareli bolezni ja težko najti ozdravljenje. Nujno pa je trebfc najti njene vzroke pa njihovo razkrojevalno delo, ga raziskati z vseh strani, nepristransko (to ;b» gotovo najtežje, če sploh izvedljivo) in tako raztelešeno preteklost zopet zbrati v celoto, da bo bodoči zgodovinar res lahk0 napisal nepotvorjeno zigodovino: tisočem pomorjenih v spomin in čast, krivcem v sramoto, bodočim rodovom pa v opomin! 20-letnica pokolja slovenskih domobrancev in drugih protikomunističnih borcev mora biti mejnik naše zrelosti v iskanju resnico ter našega ideioškega zgodovinskega poslanstva. Razumljivo je, da bo vsak tak poizkus pri nekaterih krdgib naletel na odpor, kritiko in 'napad; in če sb to ne posreči, pride na vrsto organizirano, profesionalno delo., ki ga poznam0 pod imenom “infiltracija”, preko nj« ipa — ali razbitje, ali podreditev. Tipična totalitarna miselnost. Ker pa je dvajset let demokratične šole že čas, da obrodi kakšen sad, z vsem srcem' upamo, da.bo talk namen uspel. Tem bolj, ako se zavedamo, da 20.000 Slovencev pobitih po vojni, nikoli sojenih in obtesanih, trohnečih v množičnih grobovih slovenskih gozdov, zahteva odgovor! Zakaj grob vi tulijo! Ne tulijo po maščevanju., ki je Njihovo; tulijo poi resnici, katere priče smo mi, slovenska protikomunistična emigracija! Zato je tud j miš molk — naša obsodba! S člankom g. dr. Kreka je med (protikomunistično, emigracijo nastalo mnogo upravičenega razburjenja. Na ohčnom zboru delegatov najveičje slovenske organizacije v tujini. Zveze. SPB Tabor, je bila sprejeta resolucija, katera je bila tudi na. zborovanju v nabito polni dvorani fi! oven skega doma na Holmes Avs v Clevelandu dne 5. septembra 1965 navdušeno sprejeta. Razumeti ne morem kako je mogoče, da 0 tem zborovanju in rfsolucijbb A. D. ni poročala svojim bralcem; saj smo vsi zainteresirani na slovenski, zlasti pa emigrantski problematiki. Na prednji strani vsake A.D. je namreč zapisano: ,,For freedom and Justice” ter; „Am'eirican in špirit foreign in languge on]yr Po dvajsetih! letih bi tudi nam ibdlo treba, da bi do nas prišel žrl os ten glas*z nebo: „Quo vadiš Domin?l? — Kam greste, Gospodje?" Opomba pisca: iSlanek “Ukradena čast” sem napisal za “Ameriško domovino” dne 7. novembra 1965, kjer je g. A. Ambrožič st. tako umazano prikazal domobrance. Ameriška domovina ga je odklonila, češ, da je pre- več 'polemičen in bi utegnil povzročiti nove prepire v že tako dovolj razburjenem delu slovenskih ljudi v ZDA in Kanadi. Morda bo ta članek za nebralce A. D. težko razumljiv. Vsak napad na domobrance (tudi dr. Bajle-Č'ev) navadno organizacija slovenskih iprotikcmunističih borcev samo bojkotira z molkom (naša stara bolezen); kar se še verjetno vedno bojimo stranke. Potrebno pa je v^dno uradno in jasno odgovoriti. Keir sem članek podpisal s pravim jn polnim imenom, je odgovornost za njega moja. Gornji prispevek je uredništvo Tabora prejelo z veliko namudo. Toda na aktualnosti zato ni izgubil. — Op. ur. II K/VJfCf “SVETI I/RH” V znamenju propagande, laži in hudobije Ktdor je poznal razvoj, organizacijo in značaj OF, bo z lahkoto izluščil resnico iz kopice laži in izmišljotin, ki so zapisane v knjigi SV. URH. Knjiga .je dobila svoj imprimatur od vrhov komunistične hierarhijo; in Ikako tudi ne saj je pisana v duhu in stilu komunistične ideologije. Laž in prevara sta 'bili osnovi OF in na tej osnovi je tudi napisana omenjena knjiga. Tisti, ki smo preživeli revolucijo in bili žive priče dogodkov, ki so zabeležili najtemnejšo stran v zgodovini Slovenije, smo dolžni, resnici in žrtvam »a ljubo spregovoriti in razkrinkati laži ter zločine. Zločini, ki jih je izvršila OF na povelje mednarodne komunistične zarote, so dobesedno razjedali telo in dušo slovenskega naroda. Slovenija danes ječi v okovih komunistične sužnosti. Tam ni svobode govora, ni svobode prepričanja in ne ekonomske svobode. Laž ima prvo beseido, resnica pa je pokopana. Zločine jG treba prikriti, je geslo in namen vsakega zločinca; toda če so zločini le preočiti, potem se je treba po-služiti vseh sredstev, propagande, laži in izmišljenih dokazov, da se odgovornost obrne proč od storilcev. Nobenega dvoma ni, da je knjiga Sv. Urh pisana s tem namenom in v tem slogu. S pričujočo številko začenjamo s serijo člankov, Ikl bodo odgovarjali na posamezne navedbe v tej knjigi. Kot prvi objavljamo članek z načelno razlago. Temu bodo v prihodnjih (številkah sledili članki posameznikov, ki bodo z objektivnimi dokazi pokazali na )aži, ki so v knjigi zabeleženi?. Storili bomo še več. Obelodanili bomo vse zločine., ki so jih komunisti med vojn0 storili, in te zločine tuii* dokumentirali. da bo današnji rod vedo] in da bodo zanamci dobili jasno in točno sliko, kako usodna je bila komunistična revolucija za slovenski narod. Dejstva, ki jih bomo navedli, (bodo podprta z dokazi in pričami iz prvega vira. Zgodovina bo obsodila laži, obsodila zločince in dala priznanje deset tisočem, id so izkrvavoli v borbi za resnično narodovo svobodo. V teh kritičnih dneh, iko mednarodne komunistične akcije b pripravljajo nove zarote in se trudijo, da zasužnijo nove narode, je prav in potrebno, da se bistvo komunizma osvetli iz vseh možnih virov in pokaže, da OF v Sloveniji ni bila prav nič drugačna od OF v Vietnamu ali kjerkoli drugje. SVETI URH Spomladi leta 19(Ki je v Ljubljani izšla knjiga pod gornjim naslovom. Knjiga opisuje razmere v občinah Dobrunje in Devica Marija v Polju, posega pa tudi v bližnjo in daljn0 okolico ter po svoje razlaga tudi zgodovinsko ozadje in dogodke, ki so vplivali na začetek in razvoj komunistične revolucije v Sloveniji. Na to knjigo protikomunistični borci nismo mislili odgovarjati. Kej pa prihajajo iz domovine glasovi, da slovenska protikomunistična emigracija z molkom priznava vse, kar se v tej knjigi očita posadkam Vaških straž, Slovenskega domobranstva, njihovim poveljnikom in posameznim članom posadk, bomo na knjigo odgovorili. (•lavni namen knjige je, naprtili vse žrtve in vse razdejanje komunistične revolucij(. v Sloveniji (1941—1945) katoliškemu delu slovenskega naroda, zlasti škofu Rožmanu, kloru, Cerkvi, Katoliški akciji in sploh vsem, ki »o ostali zvesti svoji veri in narodu- Vse tiste pa, ki so se komunizmu in Osvobodilni Fronti, (O.F.) kakorkoli cv javnosti postavili po robu, pa hoče prikazati kot zločince. Uibliografski podatki knjige Knjigo SVETI URH je napisala učiteljica Štefanija Kavnik-Podbev-čck. Podnaslov je: Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne. Ljubljana 196(1. Knjiga je izšla v zbirki ,,Dokazi". Ureja: Milo Smolinsky. Opremil ing. arh. Boris Kobe. Izdal in založil Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod “BorOc”. Zanj odgovarja direktor Josip Logar-Božo. Tisk tiskarna ‘‘(Delo” v Ljubljani. Strani 695, velikost 8o. Knjiga je izšla za petindvajsetletnico Osvobodilne Fronte (O.F.). 1. Knjiga SVETI URH je bila pripravljena za tisk že pred nekako desetimi leti. čakali so z izdajo, da bi izlšla ob kakem njihovem pomembnem jubileju ali za kakšno posebno priložnost. Taka priložnost je bila spomladi 1966. ko je OF v Sloveniji praznovala petindvajsetletnico ustanovitve. Osvobodilna Fronta je bila v Sloveniji tista organizacija, ki je po naročilu in s sodelovanjem Komunistične Partije Slovenije (KPS) organizirala in izvedla komunistično revolucijo v Sloveniji v času druge ‘svetovne vojne v letih 1941—1945. Po petindvajsetih letih njenega obstoja, ko so sa časi umirili in prehaja delo OF v zgodovino, za to svojo obletnico lahko gleda nazaj in si ponovno .predoči dogodke komunistične revolucije, ko je zakrivila smrt dieset in deset tisočev Slovencev in s požigi celih vasi uničila četrtino narodnega premoženja. Pričakovali bi, da bo OF za svojo petindvajsetletnico o tem vsaj molčala. Ker so pa vodilni v domovini tako ponosni na to, kar je OF ustvarila med vojno in revolucijo, seveda niso mogli mimo proslave njene ustanovitve. Proslavljali so 28., 29. in 30. aprila 196(1. Proslave so pripravile Slovenska akademija znanosti in umetnosti (!!!) v Ljubljani, Zgodovinsko društvo za Slovenijo in pa Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Vse te inštitucije so proslavljale jubilej bolj za zaprtimi vrati, v javnosti pa so ob izdaji knjige SVETI URH naprtili odgovornost za žrtve revolucije, ki jo je pod krinko osvobodilne borbe proti okupatorju začela in izvedla KPS in OF, Cerkvi in pa vsem tistim, ki so se komunističnim zločincem uprli. , Kmalu po izidu knjige je Josip Vidmar napadel v ljubljanskem dnevniku “Delo” z dne 23. julija 1966 Cerkev, čolš, da je ona kriva ogromnih žrtev v času “osvobodilne vojne”. O knjigi SVETI URH pa je zapisal dobesedno: „Knjigo Štefanije Podbevškove SVETI URH sem — pregledal —. O njeni zgodovinski vrednosti ne bom razpravljal. Gotovo je dokument, ki je očitno avtentičen (Verodostojen, pristen, zanesljiv in izviren:1 Opomba pisca te razprave) in strogo resnicoljuben.“ Kdor pa knjigo bere in je poznal razmere med revolucijo v Sloveniji in pozna delo OF in pa dogodke, ki so se odigravali v občinah Dobrunje, Devica Marija v Polju in okolici, lahko spozna, da je knjiga polna laži, obrekovanj in protislovij. Nima nobene zgodovinske vrednosti, ker ni verodostojna, ne pristna, ne zanesljiva, ne izvirna, najmanj pa resnicoljubna, kot navaja Josip Vidmar. V knjigi SVETI URH je Podbevškova nagrmadila gradivo, v katerem pretirano opisuje razne akcije Vaških straž, domobranstva in posameznih borcev. PROZOREN NAMEN KNJIGE JE, PRIKAZATI KOT ZLOČINCA VSAKOGAR, KI SE JE KOMUNISTIČNIM ZLOČINCEM JAVNO POSTAVIL V BRAN. Knjiga je p0 časovnih dogodkih razdeljena na XIX poglavij. Lahko pa bi jo razdelili na dvoje področij: na spldšen opis dogodkov med revolucijo in okupacijo in pa na obtožbe ki jih knjiga navaja za posamezne osebe in vojaške edinice. Vsled tega bomo iknjigo y tej razpravi obravnavali z načejnega in idejnega vidika naše borbe. Posamezniki 'pa lahko odgovore — ako so še pri življenju •—, na pčitke in zločine, ki jim jih Bodbevškova v iknjigi nalag;a. (Sledi.) 7 ■ > . ZA BELEtmCO RESNIČNE KORISitl SLOVENSKEGA NARODA ČL.PapDečččČ Ljubljansko DELO z dne (I. marca 19G8 prinaša med poročilom o seji predsedstva in izvršnega odbora SZDL (Socialistične zvieze delovnega ljudstva) Slovenije tudi sledeče: Pri oceni nekaterih emigrantskih skupin, da bi vzpostavljala nekakšen .politični dialog" z matičnim narodom, pa je bilo na današnji seji poudarjeno, da se je SZDL Slovenije vedno zavzemala za sodelovanje z vsemi naprednimi silami v svetu, da je vedn0 z veseljem sprejemala spodbude, ki so utrjevale njegov položaj v jugoslovanski skupnosti narodov in njegove težnje za povezovanjiem z vsemi naprednimi silami in tokovi v svetu. Nikakršno sodelovanje ;pa ni mogoče s tistimi, ki jim je tako kot v najtežjih trenutkih slovenske narodne zgodovine tudi danes pri srcu vse kaj drugega kot pa resnične koristi slovenskega naroda. Ker mi kot edina po vsem svetu razpredena množična organizacija slovenske ideološke lemigracije doslej nismo naredili nobenega poizkusa za vzpostavitev nekakšnega .političnega dialoga" z režimom v domovini (matični narod je seveda kaj drugitgal), ker pa v tem poročilu slutimo vabilo nanj, pozivamo predsedstvo jn izvršni 0dbor SZDL, da na eni izmed prihodnjih sej ugotovi vsaj sledeče: 1. Je bila komunistična revolucija z vsemi svojimi posledicami prav v najtežjih časih slovenske narodne zgodovine za časa tuje okupacije, ko je narod imel zvezane roke, resnična korist naroda? 2. So spričo tega imeli gen. Leon Rupnik in slovenski domobranci ,,pri srcu vse kaj drugega, kot ,pa resnične koristi slovenskega naroda? 3. Je bil genocid tisftčev slovenskih domobrancev že p0 koncu vojne in po zmagi komunistične revolucije resnična korist naroda? 4. Je dejstvo, da tem mrtvim doslej nikido ni dal časti po merilih vseh civiliziranih narodov in da odgovorni za ta strahotni zločin ne samo da niso bili klicani na odgovornost, ampak da še vedno odločajo o usodi našega naroda, resnična korist slovenskega naroda? 5. So bili monstruozni procesi po vojni, ki jih doslej še niikdo ni razveljavil in njihovih žrtev rehabilitiral ter popravil prizadete škode, resnična korist naroda? 6. Je enopartijski sistem brez kontrole opozicije in celo istovetenje že samega ideološkega nasprotstva proti komunizmu z zločinom proti državi in narodu resnična korist naroda ? ‘ 7. Je polom obstoječega režima v narodno-, socialno-, kulturno- in go- spodai-skopolitičnem pogledu resnična korist naroda ? 8. Če znamo mi na ta in še na tisoče vprašanj pnavilno odgovoriti, imamo pri srcu vse kaj drugega, kot pa resnične koristi slovenskega naroda ? Dokler tudi predsedstvo in izvršni od/bor SZDL Slovenije ne bosta nanje pravilno odgovorila in podvzela odgovarjajoči hi ukrepov, ne bo z naše strani nikakšnega poizkusa ..političnega dialoga", ampak bo šla borba v vseh okol-nostih in z vM?mi sredstvi naprej, ker pač nimamo pri srcu ničesar drugega, kot pa resnične koristi slovenskega naroda! IZ PISEM R. M., aprila 19f.8 Čestitam Vam, da je slovensko zavetišče stopilo korak naprej. Objava v velikonočni številki Svobodne Slovenije jie res razveseljiva in dobra. Upam, da se bo zavetišče priklicalo !k življenju. Začetek prav gotovo ni lahek in bo stalo mnogo truda; toda bo lahko v ponos vsiem, kateri bodo sodelovali; pa obenem tudi našemu narodu v zdomstvu. K. K. Bs. As., aprila 1988 V londonskem Klicu Triglava se že lep čas neki Andrej Glušič obupno trudi, da bi “potegnil debelo črto ločnico med domobranci in Blehveisovo” in tako s še ene strani vnesel razdor v našo zdomsko skupnost. Toda kljub temu, da je ta “črta” tako debela, da je doslej pokopala pod seboj še vse, ki so jo skušali zgraditi, g. Glušiča nekako še razumem. Tako po sili bi namreč rad zlezel iz obupne anonimnosti, - še... Ker pa je danes važno samo še to, kaj je kdo kjerkoli storil na protikomunistični fronti slovenskega naroda, naj nam g. Andrej Glušič enkrat pove, kje in kako se je boril in Ikakšno bitko jo izvojeval na tej fronti; pa bo postal poznan... -n -r S. J., aprila 1968 Danes sem prebral v Klicu Triglava, da neki polk. Glušič spet “mrcvari domobrance”. Verjetno bi on in njemu podobni radi videli, da bi nas komunisti vse poklali. Ako smo se nekateri le rešili iz “raja” in mu zato kaj ni prav, naj se pritoži pri Partiji, ker j& talko neprevidno ravnala in se ji nameravani zločijj ni stoodstotno posrečil. Kar se pa prisege tiče, bi bi! že skrajni čas, da bi se združili vsi narodi sveta in se “z ali brez prisege” skupno borili proti komunizmu povsod in ne samo “na slovenskih tleh”, kot se je prisega glasila. Dotična prisega — prisega na domačih tleh! — je bila že od vsega začetka trn v peti rdečim in njihovim sopotnikom. 'Dokazala pa je svetu, da so v Sloveniji obstajale domače oborožene sile, katere »o 3,3 o pravem času borile proti rdeči zaroti. Zakaj se g. Glušič ne pritoži v USA, ki se tudi družijo z Nemci, Lahi, Francozi itd., Itd., da bi se skupno bottli proti rdečemu napadalcu? — Verjetno je bil celo Pilat boljši kot slovenski Oltovci. -s -I V I UREDMŠKi MIZI Dopisnikom: Dopisi, ki naj pridejo v določeno številko, morajo biti vsaj dva d*o tri mesece pred dotično številko v naših rokah. Tako ne bo ni-kakšne zamere. Ne moremo namreč priobčiti stvari, ki časovno že nimajo nobenega smisla več. Zaradi celinskih razdalj moramo namreč iziti pred mesecem datuma številke. Pa še tako smo zaradi tehničnih zaprek, za katere nismo odgovorni, mnogokdaj v zamudi. Upoštevajte to! Hvala. -n -r: če ste pripravi ji-ni podpisati s polnim imenom, se strinjamo /. Vami. Hvala in lepe pozdrave. darovali so: (v pezah) V invalidski sklad: N. N., Caseros . . . 200 ffa. N. N., Capital . . 400 Lujansk0 omizje ... 600 Mivšek Anton, Merlo . . 500 za zavetišče: Luštar Franc, San Justo . . . . 400 N. N., Capital ... 400 v tiskovni siklad: Tršan Janez, Boulogne . . .. ... 400 Prodaja (knjig . 400 Jerala Janko, Capital ... 500 SLOVENSKO ZAVETIŠČE BO DELO VSE SLOVENSKE EMIGRACIJE IN NIHČE NE BO IMEL PRAVICE ZASLUG. VSA PRAVICA BO PRAVICA REVEŽEV, ZASLUGA PA PRIPADA NAŠIM MRTVIM. SLOVENSKO ZAVETIŠČE BO IZGOVORJENI KOT POMOČI POTREBNIM SLOVENCEM IN ZA VSTOP NE BO POTREBNA LEGITIMACIJA. VSEBINA Congreso de Tucuman ....................................................... HH Iz ljubezni do domovine ............................................ 162 Zadetki, razvoj in organizacija rdeče vojske v Sloveniji (France Grum) 164 General Leon Rupnik in domobranska prisega (Dr. S. Kociper) .... 168 Zvezdne noči (Ratko Šušteršič) ........................................... 118 Naše žene ................................................................ 119 Ukradena čast (Florijan Slak) ......................................... 181 H knjigi Sveti Urh ....................................................... 188 Za beležnico ............................................................. 191 Iz pisem ................................................................. 192 Na uredniški mizi ........................................................ III o _ i . TARIFA REDUCIDA §!»!< Concesi6n N9 8133 FRANOUEO PAGADO < <0 - w > Concesi6n N9 2619 Registro Nac. de la Prop. Intel. No. 965.927