Poštnina plačana v gotovini
Spod. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.500
Letna naročnina ................L	3.000
Letna inozemstvo................L	4.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
[
ma
Leto XXII. - Štev. 45 (1125)
Gorica - četrtek, 12. novembra 1970 - Trst
Posamezna številka L 70
Štirideset angleških mučencev SPORNE TOČKE MED IZRAELOM IN ARABCI
V	nedeljo, 25. oktobra je sv. oče razglasil 40 angleških mučencev za svetnike. Novi svetniki so iz vrst številnih mučencev iz 16. in 17. stoletja v Angliji. Angleški kralj Henrik VIII. se je oklical za vrhovnega poglavarja Cerkve v Angliji, ker mu papež ni hotel, ker pač ni mogel, razvezati njegovega veljavnega zakona, da bi se lahko poročil z dvorno damo Ano Boleyn. Kralj je oviro premagal na ta način, da je sebe in svoje naslednike imenoval za poglavarja angleške Cerkve. Tako je nastala anglikanska Cerkev in še danes angleška kraljica nastavlja škofe v anglikanski Cerkvi.
Katoličani so morali prisegati kralju, da mu bodo poslušni tudi v duhovnih zadevah. Kraljevi zahtevi se je odločno uprl njegov kancler Tomaž More. Kralj ga je zaradi te »neposlušnosti« obsodil na smrt in je bil More obglavljen dne 6. julija 1535. Tako se je začelo preganjanje papežu zvestih katoličanov, ki je trajalo nad dvesto let. Številne so bile žrtve tega preganjanja, številni tudi junaki-mučenci.
že leta 1642 so bili storjeni prvi koraki, da bi izvedli kanonični proces za razglasitev angleških mučencev, a ker je preganjanje še vedno trajalo, so morali to misel opustiti. Šele v preteklem stoletju leta 1850 je bila v Angliji obnovljena cerkvena hierarhija. Novo imenovani škofje so takoj mislili na mučence iz angleške preteklosti. Leta 1886 so predložili 254 mučencev papežu Leonu XIII., da bi jih razglasil za blažene, že meseca decembra istega leta je papež 54 mučencev razglasil za blažene hi leta 1395 še devet drugih mučencev. Papež Pij XI. je šel še dalje. Leta 1929 je razglasil 136 mučencev za blažene. 19. maja 1935 pa je razglasil za svetnika mučenca nadškofa Fischerja in že omenjenega kanclerja Tomaža Mora.
Angleški škofje so pospeševali zadevo, da bi večje število mučencev, ki so bili razglašeni za blažene, dobilo čast svetni-štva. Izbrali so imena tistih mučencev, ki so v današnji Angliji bolj poznani in bolj češčeni. Pripravili so seznam 40 mučencev. Ponovno je bilo pregledano njihovo življenje in njihovo mučeništvo. Padle so zadnje ovire in tako je letos 18. maja sv. oče Pavel VI. napovedal, da bo 25. oktobra razglasil 40 angleških mučencev za svetnike.
Za slovesno razglasitev je prišlo v Rim deset tisoč romarjev iz Anglije, 30 angleških škofov s kardinalom Heenanom na čelu. Svojega zastopnika je poslal tudi anglikanski nadškof Ramsey. Zanimivo je, da so bili pri razglasitvi prisotni tudi nekateri potomci novih svetnikov. Prvič se je tudi zgodilo, da pri slovesnosti razglasitve ni sodelovala sikstinska kapela, ampak je pel zbor iz vvestminstrske stolnice v Londonu.
GOVOR SV. OČETA
Sv. oče je po evangeliju v govoru poudaril, da Cerkev tudi še danes predvsem potrebuje svetnikov. Potrebuje zgled tistih, ki so dali naj višji dokaz svoje ljubezni do Kristusa in Cerkve. »Večje ljubezni nima nihče, kot če da svoje življenje za prijatelje.« Te Kristusove besede veljajo predvsem zanj, ki se je daroval na križu v rešenje človeštva. Veljajo pa tudi za mučence vseh časov.
Sv. oče je potem omenil, da so med novimi svetniki duhovniki in redovniki, laiki visokih položajev, pa tudi iz vrst preprostih ljudi. Med novimi svetniki so tudi tri žene-matere. Vsem pa je skupna zvestoba Bogu in Cerkvi. Sv. oče je nato navedel nekaj dogodkov iz življenja teh mučencev. Sv. Philip Evans je takole govoril: »Ne morem drugače, kot da znova ponovim, da umiram za Boga, zaradi moje vere. Čutim se tako srečnega, da bi za tako veliko stvar rad daroval več življenj, če bi jih imel.« Podobno je govoril sv. Philip Hovvard, grof: »žal mi je, da imam samo to življenje, ki ga moreni darovati.« Sv. Margaret Clitherovv je s čudovito preprostostjo pokazala na pomen svojega življenja in svoje smrti: »Umiram iz ljubezni do mojega Gospoda Jezusa.«
Sv. oče je še podčrtal, da so ti mučenci hoteli biti do kraja zvesti svojemu kralju in svoji domovini. Priznavali so vsi brez izjeme kraljevo zakonito oblast v vseh zadevah državnega življenja. Tu pa se začenja njihova osebna drama. Njihova iskrena zvestoba civilni oblasti se je znašla v nasprotju z zvestobo do Boga in do Cerkve. Niso mogli sprejeti razlage, ki jo je dajal kralj o sveti Evharistiji, niso mogli priznati oblasti kralju, ki gre samo nasledniku sv. Petra. Postavljeni pred izbiro so se brez obotavljanja odločili za zvestobo do Boga in sprejeli mučeništvo. Njihova vera pa je bila tako globoka, da so mnogi umirali z molitvijo za kralja, za kraljico, za domovino, da, celo za tiste, ki so bili neposredno odgovorni, da so jih prijeli, za njihovo mučenje in smrt. Sv. John Plesington je pred smrtjo molil takole: »Bog naj blagoslovi kralja in njegovo družino. Naj nakloni njegovemu veličanstvu srečno vladanje v tem življenju in potem krono slave po smrti. Bog naj nakloni mir njegovim podložnikom, da bi mogli živeti in umreti v pravi veri, upanju in ljubezni.«
Sv. oče je nato pripomnil, da ko prebiramo zgodovinske podatke iz življenja novih svetnikov, vidimo, da so jemali vero zares. Vera jim je bila edina norma življenja, iz vere so črpali vedrost in globoko duhovno veselje. Ti mučenci so blesteč zgled kristjana, ki živi svoj krst, ki raste v duhovnem življenju, ki se je v krstu začelo in v birmi utrdilo in to v taki meri, da zanj vera ni nekaj postranskega, ampak bistvo njegovega življenja in delovanja. Božja ljubezen ga navdihuje in vodi. Hrepeni po združenju z Bogom in z vsemi ljudmi dobre volje v ljubezni, ki bo našla svojo polnost v večnosti.
Cerkev in svet v današnjem času neizmerno potrebujeta takih mož in žena, vseh poklicev in stanov, duhovnikov, redovnikov in laikov, kajti samo ljudje take svetosti bodo mogli spremeniti naš izmučeni svet in mu vrniti mir in duhovno usmerjenost, po čemer vsakdo, čeprav včasih nevede, hrepeni.
Proti razglasitvi angleških učencev so imeli nekaj pomislekov nekateri anglikanci, češ da bi mogla ogroziti vse ekumensko prizadevanje zadnjih let. Bojazen pa se je pokazala za neutemeljeno.
STANKO ZORKO
Abesinski cesar
na obisku v Italiji
V	potek, 6. novembra je prišel na devetdnevni obisk v Italijo abesinski cesar Haile Salasie. Italijanska vlada je hotela dati temu obisku čim večji poudarek, saj ji je bilo mnogo na tem, da cesarju pokaže, da je sedanja Italija povsem drugačna kot je bila fašistična, katera je leta 1935 brezobzirno napadla Abesimijo.
Predsednik republike Saragat je v pozdravu omenil boleče dogodke iz preteklosti, nato pa podčrtal vlogo abesinskega cesarja pri grajenju prijateljskih mednarodnih odnosov.
Haile Salasie je v odgovoru najprej omenil, da je minilo kar 46 lat, ikar je bil zadnjič v Italiji. Ves čas svojega življenja se je držal načela, da je treba živeti v miru z vsemi. Omenil je Italijane, ki jim je Abesinija postala druga domovina in veliko prispevajo 'S svojo delavnostjo k napredku njegove države. Haile Salasie se je pokazal po svojem povratku v Abe-sinijo zalo plemenitega do preostalih Italijanov. Vsi so smeli ostati na svojih mestih in strogo je naročil, da ne sme priti bo kakih maščevalnih ukrepov. Ravnal je modro, kot dober kristjan, čisto drugače kot Gedaffi, >ki je dal s silo in brez odškodnine izgnati nedavno vse Italijane iz Libije.
Uradni obisk je trajal štiri dni; nato je cesar obiskal Genovo, Turin, Milan in Benetke, od koder se bo v soboto, 14. novembra vrnil v Addis Abobo.
V sredo, 4. novembra se je na glavni skupščini Združenih narodov v New Yorku zaključila razprava o Bližnjem vzhodu. Sprejeta je bila posebna resolucija, ki jo je predlagalo osemnajst afro-azijskih držav ter Jugoslavija in ki zahteva, naj se premirje med Izraelom in arabskimi državami podaljša še za tri mesece (prvo premirje je namreč zapadlo v noči od 5. na 6. november), odposlanec OZN Šved Jarring naj nadaljuje s svojim mirovnim posredovanjem, Izraelci pa naj se umaknejo z zasedenih ozemelj. Predlagana resolucija je prejela 57 glasov, 16 jih je bilo proti, 39 pa se jih je vzdržalo, med njimi Vel. Britanija in Italija.
Izraelci so resolucijo odločno odklonili. Mnenja so, da pomeni diktat OZN zoper malo državo, ki se samo brani. Umik na prejšnje položaje, brez predhodnih pogajanj, bi Izraelce postavil v položaj, kot je bil pred junijem leta 1967. Zato Izraelci pristajajo na umik le, če se bodo Arabci neposredno pogajali z njimi. O tem pa Arabci nočejo ničesar slišati. Neprestano ščuvani od Sovjetske zveze vztrajajo togo na svojih stališčih. Edino, kar je prinesla pozitivnega sprejeta resolucija, je podaljšanje premirja za 90 dni, ki sta ga obe strani že sprejeli. Orožje ob Sueškem prekopu in na jordanski fronti bo torej molčalo še naprej. Medtem pa se bo moral Jarring prizadevati, da najde pot do medsebojnega popuščanja in kompromisa.
V vojni leta 1967 je Izrael odvzel Siriji Golansko višavje nad Genezareškim jezerom, Jordaniji stari del Jeruzalema ter vse področje vzdolž stare meje do Jordana, Egiptu pa ves Sinajski polotok, tako da stojijo sedaj njegove čete na levem bregu Sueškega prekopa.
ŽIVLJENJSKO VAŽNA OŽINA
Egipt je zgubil največ. Na Sinajskem polotoku so ostala petrolejska ležišča, ki jih je komaj začel izkoriščati. Pa to ni glavno. Izrael bi Sinaj že vrnil, toda na njegovem skrajnem južnem koncu leži postojanka Šarem el Šejk, ki obvlada Tiransko ožino in s tem dostop do izraelske luke Eliat v Akabskem zalivu. Zaradi Šarem el Šejka je pravzaprav leta 1967 izbruhnila arabsko-izraelska vojna.
Od leta 1956 do 1967 so to postojanko nadzirale čete Združenih narodov. Njihova prisotnost je nudila jamstvo za Izrael, da so njegove ladje, pa tudi tuje, lahko nemoteno plule proti Eliatu. Ko pa je glavni tajnik OZN U Tant v maju 1967 na zahtevo pokojnega Naserja nepremišljeno in samo-lastno odpoklical omenjene čete, se je Izrael začutil ogroženega, saj je Naser izjavil, da bo zaprl Tiransko ožino za izraelske ladje. Z drugo besedo: Naser je hotel gospodarsko zadušiti Izrael. Tega Izrael ni mogel dopustiti. Kakor vsakdo odrine nasilneža od lastne hiše, ki mu ovira dostop do vrat, tako je povsem upravičeno storil tudi Izrael. Sprožil je vojno, ki je odkrila vso nemoč in nezmožnost arabskih armad.
Minila so tri leta in pol. Ker je Suez ostal zaprt za petrolejske ladje, je Izrael od svojega pristanišča v Eiiatu do Aškalona ob sredozemski obali zgradil naftovod, ki že deluje. Obenem pa je Šarem el Šejk povezal z Eliatom, čigar
pristanišče je močno povečal in moderniziral. Težko si je misliti, da bi se sedaj Izrael odpovedal tej ključni postojanki ob Tiranski
ozmi.
JERUZALEM JE ENO SAMO MESTO
Jordanija vztraja na tem, da se ji vrne stari del Jeruzalema in ozemlje na vzhodnem bregu reke Jordan. Glede zadnjega Izraelci nimajo večjih pomislekov, saj vedo, da je področje naseljeno izključno z arabskim prebivalstvom. Drugače pa je z Jeruzalemom.
Jeruzalem je sam po sebi nedeljiv. Od leta 1948 do 1967 je bil mesto z dvema upravama in z žično pregrado, ki ga je delila. To je nesmiselno s človečanskega kot gospodarskega vidika. Med prvo in drugo svetovno vojno se je nekaj podobnega dogajalo z Reko. Od nje si je Jugoslavija zagotovila majhno predmestje Su-šak. Nastali sta dve pristanišči in dva kraja, ki sta med seboj tekmovala, namesto da bi bila ena gospodarska enota. Po vojni doživlja isto usodo Berlin, ki je s cementnim blokom razdeljen v dva dela. Izrael ima prav, če vztraja, da do delitve Jeruzalema pod nobenim pogojem ne sme več priti.
Kar se tiče Golanskega višavja, za Sirijo, čeprav ga zahteva nazaj, ne pomeni dosti niti gospodarsko niti politično. Za Izrael pa je življenjskega pomena. Vse od leta 1948 so Sirijci ob vsakem času s teh višin obstreljevali izraelska naselja ob Genezareškem jezeru in jim delali škodo, ne da bi jim Izraelci mogli priti do živega. Jasno je, da Judje ne želijo, da bi prišlo do prejšnjega stanja in se bodo zato upirali vrniti te višine.
PROBLEM ARABSKIH BEGUNCEV
Najtežji, najbolj pretresljiv in tudi najbolj nujen je pa problem palestinskih beguncev. Teh je že 1.400.000. Prvi val beguncev je nastal ob proglasitvi izraelske države leta 1948. Premnogi Arabci, nahujskani od propagande, da bo Izrael kmalu izbrisan s površja, so zapustili svoje domove na o-zemlju Izraela in se zatekli v Jordanijo. Leta 1967 so se jim pridružili še novi z zahodne strani Jordana. Danes jih je 1.400.000. Premnogi so se že rodili izven Palestine po raznih taboriščih.
Če ne bi bilo arabskih demagogov, ki so si ves čas delali s pomočjo beguncev svoj politični kapital, bi bilo to vprašanje verjetno že davno rešeno. Že ponovno je bil dan denar za naselitev beguncev izven Palestine, pa so arabski nacionalisti to vedno odklonili, češ da se morajo begunci vrniti na stare kraje. Da je to nemogoče že zato, ker je Izrael prenaseljen, jih ne briga. Med begunci vzdržujejo ozračje mržnje do Izraela, jim obljubljajo povratek v Palestino in se izživljajo v gverili zoper Izraelce. Dvaindvajset let že traja to stanje, ki je glavni vzrok nenehne napetosti na Bližnjem vzhodu.
Kaj torej storiti ob vseh teh nakopičenih problemih? Nihče ne ve prave rešitve, kajti rešitev je možna le, kjer se ljudje vsedejo k mizi in začno razgovarjati. Izraelci so ves čas za to; a Arabci v svojem fanatizmu vsak direkten razgovor z njimi odklanjajo. Medtem leta teko. Začasne meje so včasih najbolj stalne meje. O tem nudi zgodovina mnogo dokazov.
General je odšel z bojišča
Z a Stalinom, Churchillom, Eisenhower-jem in Adenauerjem je sedaj odšel še general De Gaulle. Možje, ki so krojili obliko sveta mod zadnjo svetovno vojno in jx> njej, so ;se ispet srečali v večnosti.
22. novembra bi spolnil 80 let življenja. Kot mladec je sanjal, da bi postal misijonar; toda življenje ga je speljalo na drugo pot: v vojaško akademijo. V prvi svetovni vojni je bil dvalkrat ranjen in nato od Nemcev ujet. Kasneje je postal profesor na vojaški akademiji in se navduševal nad Ohlapnimi enotami. Bili pa so prav Nemci tisti, ki so Franciji dokazali njih uspešnost.
Ko je maršal Petain, njegov šef v bitki pri Verdunu v prvi svetovni vojni, podpisal kapitulacijo francoske vojske leta
1940,	se je De Gaulle umaknil v London, od koder je Francozom 'Sporočil: »Francija je izgubila bitko, ne pa vojne.« Postal je simbol odpora in upanja v zmago. Sredi poletja 1944 se je De Gaulle kot zmagovalec vrinil v Pariz. Sestavil je prvo začasno vlado, a ko je videl nebrzdano težnjo politikov po oblasti, se je januarja 1946 umaknil na svoje samotno posestvo v Colombey4es-Deux-Eglises. V dvanajstih letih se je nato zamenjalo 22 vlad. Francija se je zapletla v indOkitajsko vojno in jo izgubila; v alžirski vstaji ni znala najti rešitve; nato je leta 1958 izbruhnil še upor armade.
Francozi so se spet spomnili na svojega generala. Prišel je in ustanovni »peto republiko« ter postal nje predsednik. Začelo se je obdobje degolizma. De Gaulle je častno zaključil alžirsko vstajo in Alžiriji podelil neodvisnost; začel je Francijo odpirati na Vzhod; naredil jo je za atomsko velesilo; odrekel se je koloni-
jam; svojo vojsko je umaknil iz severnoatlantskega pakta; odločno je nasprotoval vstopu Vel. Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost; kljuboval je Sev. Arno riki s tem, da je hotel dolarski sistem nadomestiti z zlato podlago; v Kanadi je Francoze pozival, naj si ustanovijo svobodni Quebec.
V maju 1968 je deset let po drugem prihodu na oblast doživel prvo razočaranje: deset milijonov delavcev je zapustilo delo ter skupaj s študenti vzklikalo po cestah z rdečimi zastavami: »Deset let zadostuje! De Gaulle v muzej!« De Gaulle je na demonstracije odgovoril z razpisom novih volitev, ki jih je blesteče dobil. Toda že po enem letu si je zaželel nov preizkus svoje priljubljenosti. Predlagal je spremembo glede deželne preureditve Francije in reorganizacijo senata, pri tem pa zagrozil, da bo odstopil, če bodo volivci rekli »Non«. In volivci so 27. aprila 1969 izrekli svoj »Non«, general pa je zvest svoji grožnji pri priči odstopil.
Spat se je umaknil na svoje posestvo, kjer se je posvetil pisanju svojih »Spominov«. V začetku oktobra je izšel prvi del »Spominov upanja«, ki obsega dobo do zaključka vojne v Alžiriji leta 1962. Naslednja dela, ki sta že pripravljena, bosta izšla po njegova smrti.
V samoti njegovega posestva v Colom-beyu ga je v ponedeljek, 9. novembra na večer obiskala smrt. Srčna kap ga je v trenutku iztrgala iz kraljestva živih. V Colombeyu je tudi našel svoj zadnji počitek. On, ki je postavil trdno oblast predsednika republike, je znal brez sile demokratično in tiho oditi. Morda je to ena izmed največ j ih zaslug, ki jih lahko uresniči velik vojak in veilik državnik.
Načelni program
Narodnega sveta koroških Slovencev
(UGOTOVITVE IN PRIPOMBE)
Smrt kralja brez prestola
Ob 50. obletnici koroškega plebiscita je dr. Valentin Inzko, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NS-KS), izdal idejnopolitično študijo »Koroški Slovenci v evropskem proštom«. V uvodnem sestavku razpravlja o položaju Slovencev v avstrijski republiki: predvsem omenja borbo za Koroško po razpadu av-stroogrske monarhije, zatem pokaže potek plebiscita leta 1920 in nato govori o življenju koroških Slovencev v poplebiscit-nem obdobju do današnjih dni. Sledi ponatis programa Narodnega sveta v obeh deželnih jezikih, v slovenščini in nemščini. študija se zaključi z objavo referata »Manjšine v alpsko-jadranskem prostoru«, ki ga je imel dr. Inzko maja 1969 na kongresu evropskih narodnih manjšin v Col-maru.
V tem referatu podaja dr. Inzko skrbno pripravljen pregled narodno-političnih razmer, v katerih živijo narodne manjšine na alpsko-jadranskem področju. Opirajoč se na statistične podatke, poda dokaj jasno sliko o njihovem šolstvu in vsakovrstnih ustanovah, kakor tudi o njihovi kulturni, socialni in politični dejavnosti. Zapovrstjo obravnava o manjšinah, ki so v avtonomni deželi Furlanija-Julijska krajina, to je o Slovencih na Tržaškem, na Goriškem in na Videmskem; potem prikaže svojstveni položaj italijanske manjšine v Sloveniji, to je na Koprskem, in končno obdela še razmere, v katerih živijo danes koroški Slovenci v Avstriji.
VAŽNOST NAČELNEGA PROGRAMA
NSKS
Slovensko manjšino v Italiji prav na poseben način zanima načelni program Narodnega sveta koroških Slovencev: kakšna je programova idejna vsebina in utemeljitev, kateri so narodno-politični cilji, katera so pota in načini za uresničitev teh namenov.
Predvsem izhaja, da gre za idejni in ne za delovni program, za postavitev idejnih temeljev, na katerih naj sloni stavba narodnega delovanja, za duha, ki naj pre-šinja dejavnost, in ne za dokončni, v podrobnostih izdelan delovni načrt, kar je naloga bodočih sklepov in odločitev NSKS. Pa tudi načelni program vsebuje marsikatero misel, ugotovitev in utemeljitev ter nakazuje delovne metode, ki si jih s pridom lahko prevzamemo tudi na Primorskem.
Z druge strani primorske izkušnje, dosežki in razočaranja lahko koristijo se-stavljalcem koroškega delovnega programa.
Načelni program NSKS, kot je izšel iz težkega križnega ognja široke javne diskusije in časopisne polemike, je zdrava in trdna podlaga za nadaljnje sklepanje. Sad je bogate izkušnje, trezne presoje in dobre obdelave. Jezik je lep, vsaka beseda in stavek sta dobro premišljena in pretehtana.
Z objavo načelnega programa NSKS je spet dana možnost slovenskim politikom katoliške smeri v Italiji In v Avstriji, da skupno razmišljajo, kot so to že storili 25. in 26. oktobra 1969, o svetu idej, ki jim je skupen, in o dejanski uresničitvi idejnih programov, o načinih in ustreznih sredstvih za ohranitev, razvoj in razcvet slovenskih narodnih manjšin.
UVOD
V uvodu je podana utemeljitev, zakaj naj koroški Slovenci izkazujejo zvestobo domači zemlji In slovenskemu narodu. Cerkvi in avstrijski državi. Nato so podane bistvene sestavine slovenske duhovnosti: narodnost, lastna državnost, krščanstvo, navezanost na rodno grudo, poklicanost k soodločevanju usode sveta in življenja. Na mestu bi bila še omemba narodne kulture, v kateri se razcvitajo »vrednote duha«.
Pri pregledu uvodnih odstavkov, pa tudi celotnega programa, se vzbuja vtis, kakor da niso programovci delali v ozračju popolne demokratične svobode. Diplomatsko sestavljeno besedilo programa kaže neko stalno zaskrbljenost, na podzavesten strah pred sumničenjem, da niso dovolj zvesti Avstriji. Le prevečkrat je poudarjena »zvestoba do avstrijske države«, »enotnost Koroške«, »Avstriji zvesti Slovenci«, ki naj se »zvesto priznavajo k avstrijski državi« itd.
O ZVESTOBI DRŽAVI
Prav je, da predstavniki narodnih manjšin nedvoumno izrazijo lojalnost in zvestobo državi, v kateri manjšina živi, toda prav tako jasno in nedvoumno morajo
podčrtati, da ima tudi država dolžnosti in obveznosti do narodnih manjšin, tako da sta zvestoba do države in dolžnost, ki jo ima država, da zaščiti narodne manjšine, soodnosni in sorazmerni. Papež Pij XII. je v božični poslanici leta 1941 ta obojestransko obvezni odnos takole izrazil: »Kolikor bolj vestno državna oblast spoštuje manjšinske pravice, s toliko večjo pravico sme od njih zahtevati, da izpolnjujejo državljanske dolžnosti.«
Ali je Avstrija izpolnila svoje dolžnosti do koroških Slovencev? Ob proslavi 20. obletnice obstoja druge avstrijske pogodbe so koroški Slovenci dne 9. maja 1965 priredili v Domu glasbe v Celovcu slavnostno akademijo, katere se je udeležil sam poslevodeči avstrijski državni predsednik in kancler dr. Josef Klaus, ki je v svojem govoru poudaril, da živi na Koroškem avtohtona slovenska narodnostna skupina, da slovenski jezik in slovenska kultura spadata h Koroški, da če človek ljubi Koroško, jo mora ljubiti tako, kakršna je, ljubiti jo mora kot celoto. Nato je v slovenščini dostavil: »Bodite prepričani, da bom storil vse, kar je v mojih močeh, da vam bodo vaše pravice zagotovljene. S sodelovanjem manjšine hočemo reševati tudi v bodoče vsa vprašanja, ker vemo, da je to za Slovence, za Koroško in za Avstrijo najboljše. Na Koroškem se stikajo trije kulturni svetovi: slovanski, germanski in romanski. Koroška naj bo Evropa v malem!«
Kljub vsem obljubam ni Avstrija izvršila svoje dolžnosti, kar naravnost vnebo-vpijoče priča načrtno ponemčevanje slovenskega življa. Same uradne statistike ugotavljajo, kako je od desetletja do desetletja na tisoče Slovencev manj: ljudsko štetje leta 1951 je ugotovilo, da je na Koroškem 42.095 oseb, ki se poslužujejo slovenskega občevalnega jezika, leta 1961 pa samo 25.472 oseb! Ti uradni za Slovence katastrofalni izidi so kaj zgovorna obtožba in obsodba avstrijske raznarodovalne politike in zgodovinski dokaz načrtne asimilacije in rodomora slovenskega življa na Koroškem. Slovenci seveda slična »manjšinska ugotavljanja« odločno odklanjajo, saj celo sam dr. Theodor Veiter, eden najboljših izvedencev o evropskih narodnih manjšinah, trdi v svoji leta 1965 izšli knjigi »Die Volker im Volke Oesterreichs«, da živi na Koroškem kakih 43.000 - 44.000 Slovencev.
Zaradi tako krivičnega ravnanja s koroškimi Slovenci zveni nekam čudno, če se program NSKS sklicuje na oni del koroških Slovencev, ki so pri plebiscitu glasovali za Avstrijo, ki naj bi obvezovali vse Slovence, »da se zvesto priznavajo k avstrijski državi, da se z vsemi močmi zanjo zavzemajo, da gojimo in utrjujemo v srcih naše mladine avstrijsko državljansko zavest in ljubezen do Avstrije.«
DR. RUDI KLINEC
Italija priznala
Italija se je pridružila vrsti držav, ki so od 1. Oktobra 1949, ko je bila proglašena ljudska republika Kitajska, vzpostavile z njo diplomatske odnose. Do sedaj je to storilo že 51 držav. Prva je bila Val. Britanija, ki je pokazala največjo naglico, saj je že po treh mesecih priznala Maovo Kitajsko. Zadnja država pred Italijo je bila Kanada, na diplomatsko priznanje pa se pripravljata tudi Avstrija in Belgija.
Pogajanja za medsebojno priznanje so se med Italijo in rdečo Kitajsko uradno pričela 25. februarja 1969 v Parizu, trgovski istiki so bili pa vzpostavljeni že 22. februarja 1965. Italijanski politični krogi razen .neof asist ov so ta korak italijanske diplomacije na splošno pozitivno ocenili in ga smatrajo za izraz realizma sedanje italijanske politike.
Precej burje pa je sprožilo vzdržanje italijanskega zastopnika pri Združenih narodih ob glasovanju resolucije afro-azij-skih držav in Jugoslavije o Bližnjem vzhodu. Republikanci in socialdemokrati so ostro prijeli tako ministrskega predsednika Colomba kat zunanjega ministra Mora, kako sta mogia dati tak napotek italijanskemu delegatu. Po mnenju republikancev in socialdemokratov jc vzdržani glas Italije šel dejansko v podporo Sovjetski zvezi, ki se, podpirajoč Arabce, vedno bolj utrjuje v Sredozemlju. Colombo je odgovoril, da se je Italija vzdržala iz dveh vzrokov: ni hotela izzivati arabskih držav, kjer ima gospodarske interese, ni pa
V	Los Angelesu (Kalifornija, ZDA) je v torek 2. novembra umrl na posledicah pljučnice Peter II. Karadžordževič, ki je vladal nad Jugoslavijo komaj mesec dni. Večino sivojega življenja je preživeti v tujini, ker je v Jugoslaviji po zmagi Titovih čet bila na ljudskem glasovanju 29. novembra 1945 odpravljena monarhija in uzakonjena ljudska republika.
Kralj Pater II. je umrl relativno mlad, star komaj 47 let (rodil se je 6. septembra 1923 v Beogradu). Pri enajstih letih je izgubil svojega očeta Aleksandra I., ki je postal 9. oktobra 1934 žrtev atentata v Marseillu v Franciji. Do njegove polnoletnosti naj bi Jugoslavijo vodili trije kraljevski namestniki s stricem knezom Pavlom na čelu. Toda dvomi puč 27. marca
1941,	ko so Srbi raje šli v vojno z Nemci kot da bi sprejeli nemško-jugoslovanski pakt, je spravil 17-letnega Petra kot lutko upornih generalov na površje. Toda Jugoslavija za vojno ni bila pripravljena. Že po desetih dneh je klecnila pred Nemci, mladi kralj pa je z vlado pobegnil najprej
Zadnje dni oktobra se je v Rimu zaključilo XVII. zasedanje italijansko-jugo-slovanskega mešanega odbora, ki je bil ustanovljen na osnovi Posebnega statuta Londonskega sporazuma iz leta 1954 z namenom, da' daje priporočila vladama v Rimu in Beogradu glede vprašanj narodnih manjšin. Ob koncu desetdnevnega zasedanja je bilo izdano posebno poročilo, iz katerega zvemo, da so člani delegacij razpravljali o raznih problemih obeh manjšin. Kar se tiče Slovencev na Tržaškem, naj omenimo, da so govorili predvsem o kulturnih izmenjavah ter o izvajanju Posebnega statuta glede uporabe jezika in finansiranja kulturnih in drugih organizacij etničnih skupin. Iz uradnega poročila izhaja, da je odbor »posvetil posebno pozornost šolskim vprašanjem in položaju šolnikov.«
Iz izkušenj dosedanjih zasedanj omenjenega mešanega odbora se Slovenci na Tržaškem na žalost zavedamo, da od takšnih odborov ne moremo priča/kovati rešitve naših temeljnih problemov. Tudi po tem zadnjem zasedanju se ne nakazujejo ni-kake konkretne perspektive, kljub toliko poudarjenemu konstruktivnemu ozračju in dobrim sosedskim odnosom na vseh področjih sodelovanja med obema državama. Zavedamo se sicer, da je mešani odbor le posvetovalni organ obeh vlad. Toda slovenska manjšina je prav zato pričakovala, da bo ta posvetovalni organ vsaj izdelal kake konkretne predloge ali nasvete ter jih predložil vladama v odobritev. Samo uradno poročilo, da se je posvetila večja ali manjša pozornost temu ali onemu problemu, nas prav zaradi tesnih prijateljskih odnosov med obema
rdečo Kitajsko
hotela resolucije podpreti, ker je prepričana, da v sedanji obliki resolucija ne bo pripomogla k zmanjšanju izraelsko-arab-skega spora.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Nov slovenski zdravnik
Te dni je na medicinski fakulteti katoliške univerze Srca Jezusovega v Rimu doktoriral z odličnim uspehom Andrej Beličič z Opčin. Končal je svoje študije v izredno hitrem času. Novemu zdravniku, ki je kot prvi Slovenec dovršil zdravniške študije na tej fakulteti, iskreno čestitajo prijatelji in znanci ter Slovenski kulturni Klub v Trstu in mu voščijo vso srečo v poklicu, čestitkam se pridružuje tudi Katoliški glas.
Nov slovenski doktor
Na tržaški univerzi je te dni promoviral iz gospodarskih ved Karel Mezgec iz Bazovice. Od vsega začetka že aktivno sodeluje v »Slomškovem domu«. Dolgo vrsto let se je tudi udejstvoval v organizaciji Slovenskih skavtov. »Slomškov doni« mu k doseženemu uspehu iskreno čestita in trdno upa, da bo novi doktor tudi v bodoče pomagal graditi slovensko katoliško prosveto v Bazovici.
v Jeruzalem, kasneje pa se nastanil v Londonu. Med vojno se je poročil leta 1944 z grško princeso Aleksandro, ki je bila dve leti starejša od njega. Z njo je imel sina Aleksandra, kateri je sedaj častnik britanskega letalstva. Zakon pa ni bil srečen. Princesa Aleksandra si je skušala kar dvakrat vzeti življenje.
Po letu 1945 je 'kralj Peter II. delil usodo politične emigracije. Od časa do časa je objavil kako izjavo na račun nedemokratičnosti sedanjega režima v Jugoslaviji, zapravljal očetovo dediščino na Sinji obali v Franciji ter obiskoval emigrantske skupine v Sev. Ameriki. Oropan topline doma že v rani mladosti in brez pravili svetovalcev bo šel v zgodovino kot kralj, ki je vzbujal le pomilovanje in sočutje.
V	Trstu je srbska pravoslavna skupnost pretekli četrtek, 5. novembra priredila v cerkvi sv. Spiridiona slovesno mrtvaško opravilo za pokojnim kraljem. Udeležil se ga je tudi najmlajši brat .knez Andrej, ki živi sedaij v Lizboni na Portugalskem.
državama ne zadovoljuje več. Zaradi tega se samo od sebe postavlja vprašanje preureditve omenjenega organa oziroma da dogovarjanje za rešitev še nerešenih vprašanj prevzamejo predstavniki manjšine same, ki poznajo vso problematiko.
Priznanje deželnemu svetovalcu dr. Štoki
Odbor Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici je poslal te dni deželnemu svetovalcu dr. Štoki pismo sledeče vsebine: Spoštovani dr. Štoka!
Odbor Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP) v Gorici je na svoji zadnji seji 9. novembra med drugim ugotovil, da Vaš zakonski predlog v deželnem svetu Furlanije Julijske Benečije z dne 18. septembra 1970, po katerem naj bi se slovenska narodna skupnost imenovala v deželni zakonodaji s polnim imenom, ne pa kot »skupnost posebnih interesov«, in ki ga je deželni svet z absolutno večino glasov sprejel, rimska vlada pa potrdila, pomeni za nas Slovence v deželi Furlanija-Julijska Benečija izredno pomemben dogodek, saj nam odpira tako v deželnem kot tudi v državnem okviru vrata h konkretnemu reševanju mnogih še odprtih vprašanj, med katerimi so tudi taka, ki se tičejo kulturne in prosvetne dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti v deželi.
Novi deželni zakon, ki je važen tudi zato, ker bo veljal po vsem ozemlju naše dežele, torej tudi v Slovenski Benečiji in v Kanalski dolini, naj bi v nas dvignil našo slovensko zavest, obenem pa ustvaril občutek zaupanja med obema narodnosti-ma, ki v deželi živita ter pripomogel k čim večjemu medsebojnemu spoznavanju in sodelovanju, kar je tudi eden od namenov Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici.
Hvaležni za vse, kar ste do sedaj storili kot slovenski predstavnik v deželi za uveljavitev naših pravic, Vas prosimo, da se še naprej trudite za popolno enakopravnost naše slovenske narodne skupnosti z italijansko in Vam zagotavljamo, da Vam bomo vedno in povsod nudili vso svojo moralno oporo in pomoč.
Odbor ZSKP, Gorica
Umrl je kardinal Cushing
Znani bostonski nadškof kardinal Richard James Cushing je umrl na vernih duš dan. Pred nekaj .meseci se je odpovedal svoji škofiji zaradi dosežene starosti 75 let. Kardinal Cushing je b:l osebni prijatelj .pokojnega predsednika Keanedy-. ja in sploh prijatelj Kennedyjeve družine. Odlikoval se je po srčni dobroti, po zanimanju za misijone, po zbiranju sredstev za pomoč deželam v razvoju. Leta 1964 je v .Bostonu odprl semenišče za zakasnele poklice. Sprva je računal na sto kandidatov, a že v nekaj letih se je priglasilo nad 400 kandidatov. Na zadnjem koncilu je odločilno vplival na sestavo dokumenta o verski svobodi.
Prestavljena izseljenska nedelja
Slovenski škofje so sklenili, naj se praznuje izseljenska nedelja na tretjo adventno nedeljo. Doslej je bilo praznovanje na prvo adventno nedeljo. Do spremembe je prišlo zato, da postane prva adventna nedelja lep uvod v adventni čas kot priprava na božični praznik.
Ob grobu m. Terezije Hanželič
Objavljamo govor slovesa, ki ga je imel g. Roman Rus ob odprtem grobu č. m. Terezije Hanželič v Rimu 22. oktobra t.l. Prihodnji teden, ko bo 20. novembra minilo trideset dni od njene smrti, bomo objavili poročilo o zadnjih urah njenega zemeljskega bivanja, ki nam ga je poslal naš rimski sodelavec.
Častita mati! Sledil sem vam danes na vaši poslednji zemeljski poti. Dolga je bila in lepa. še nikoli nisem slišal toliko molitve, toliko prošnja in toliko lepih slovenskih žalostink, ki so vam jih pele vaše sosestre kot danes. Najprej moram izpolnili naročeno: zaščitnik vaše redovne kongregacije in prijatelj Slovencev kardinal Marella me je naprosil, naj vam sporočim njegov iskren poslednji pozdrav in z.ahvalo. Spremljal sem vas tudi v njegovem imenu. Pa tudi jaz bi se vam rad sam posebej zahvalil, saj sem toliko prejel iz vaših dobrotnih rok. Prav tako pa se vam zahvaljujem v imenu vseh tistih, ki smo trkali na vrata vašega rimskega doma in našli vedno razumevanje pri vas.
In še dve prošnji imam. Sedaj ste že v družbi tistih, ki so na ta ali drug način vplivali na zgodovino slovenskega naroda; ste v družbi dr. Korošca, slovenskih nadškofov in škofov, Slomška, Stepišnika, Napotnika, Karlina, Tomažiča, Jegliča, Rožmana, Vovka, v družbi p. Prešerna in p. Hugona Brena ter vdružbi la.ikov kot so Narte Velikonja, dr. Krek, dr. Kralj in toliko drugih. Skupaj z njimi posredujte, da bo slovenski narod ostal zvest svoji veri in svojim slovenskim izročilom!
Posebej pa prosite za nas, ki smo raztreseni po svetu. Ko je umrl p. Prešeren, sva rekla: »V Rimu nam je umrl slovenski oče.« Sami veste, kaj so otroci brez očeta in matere: sirote! In takšne sirote smo sedaj mi! Ne pozabite nas!
Častita mati, tako nam je, kot da bi nas Z vašo smrtjo sredi poletja zadela zima in sneg. Zato tudi sedaj ponavljam: »Padaj, snežec, padaj, padaj na gomilo, da srce pokriješ, ki nas je ljubilo.«
Zborovanje rimske duhovščine
Od 26. do 28. oktobra je bilo v Rimu prvo zborovanje rimske duhovščine, ki je razpravljala o raznih perečih dušnopastir-skih vprašanjih v rimskem mestu. Zborovanja se je udeležilo 600 duhovnikov. Sv. oče je v sredo osebno zaključil zborovanje z govorom v lateranski baziliki sv. Janeza. Duhovnikom je priporočil, naj bodo odprti za 'sedanje probleme in naj se pri svojem delu zavzamejo za izboljšanje verskega življenja. Svetoval jim je, naj se pač zganejo.
Ameriške volitve niso zadovoljile Nixona
V	Združenih državah Severne Amerike volijo sicer predsednika vsaka štiri leta, poslansko zbornico pa vsaki dve leti. Istočasno zamenjajo 35 od skupaj 100 senatorjev ter 35 od 50 .guvernerjev zveznih držav.
Letos se je predsednik Nixon zagrizel v misel, da mora v senatu priti do republikanske večine. Izvedel je obširno volilno kampanjo, ki se je je sam aktivno udeleževal. Ni pa žal posebnih uspehov. V senatu je .njegova stranka porastla sicer za dve mesti (od 43 na 45), zato pa je doživela neuspeh v poslanski zbornici, kjer je padla od 189 na 180 sedežev, še slabše so se republikanci odrezali na volitvah guvernerjev. Do sedaj so jih imeli kar 35 od petdesetih, sedaj pa so padli na 21, demokrati pa zrastli od 15 na 29.
Po zadnjih volitvah je položaj naslednji: v senatu imajo demokrati 54 mest (prej 57), republikanci 45 (prej 43), eden je pa neodvisen. V poslanski zbornici imajo de* mokrati 255 sedežev (prej 246), republikanci pa 180 (poprej 189).
Prvič v zgodovini ZDA bo. v ameriškem kongresu nastopal katoliški duhovnik. Jezuitski pater Drinan je bil namreč na demokratski strani izvaljen v parlament za državo Massachussets. Znan je kot odločen nasprotnik ameriške navzočnosti v vietnamski vojni. Na demokratski strani so bili za senatorje .izvaljeni med drugimi poraženi predsedniški kandidat na zadnjih volitvah Humphrey, Edward Kennedy in bivši demokratski podpredsednik kandidat Muskie. Na republikanski strani pa je bil za guvernerja države N. Yotk že četrtič zapovrstjo izvoljen Rockefeller. Pravijo, da si bo zelo prizadeval, da bi postal leta 1972 kandidat za predsednika ZDA. Sam jc dejal: »Ker že imam vse, kar si poželim, mi ostane le še ta želja, ki se mi do sedaj ni izpolnila.«
iiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiumiimiiiiimiiiiiiiimiiiii
XVII. zasedaiR odbora za manjšin
Koroški Slovenci so se spomnili štirih velikih dogodkov
V	nedeljo sta idve organizaciji slovenskih katoličanov na Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, pripravili veliko kulturno prireditev v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu. Spomnili sta se 15-letnice podpisa avstrijske pogodbe, 254etnice osvoboditve in konca druge svetovne voijne, 50-letnice plebiscita in stoletnice slovenskih taborov na Koroškem.
Prireditev je bila taiko v političnem kot v kulturnem pogledu izredno zanimiva in pomembna, iker je napolnilo dvorano več kot 800 udeležencev, med katerimi je prevladovala mladina. Pomemfona, ker je predsednik Narodnega sveta, dr. Reginald Vospernik, jasno in odkrito povedal, da žive na Koroškem Slovenci, ki so duhovno povezani z brati po krvi, pa naj ti žive kjer koli, da pa so istočasno lojalni avstrijski državljani. Toda kljub tej lojalnosti ni Avstrija izpolnila svojih obvez do narodne manjšine, ki jih je dolžna po ustavi, obljubah in po človečanskih pravicah.
Zato so naravnost smešno, vsaj za nas, ki smo bili na proslavi s Primorske, izzvenele retorične izjave v pozdravih, ki so jih izrelkli gostje predstavniki avstrijskih strank in zastopniki deželnega glavarja. Obe stranki sta vladali ali pa še vladata v Avstriji, obe bi lahko rešili ali reševali pravično koroško narodno vprašanje, pa tega nista storili. Obe vodilni stranki bi namreč že davno morali v dejanju pokazati svojo dobro voljo do Slovencev. Med temi nemškimi pozdravi je bil pač edino iskren slovenski pozdrav našega deželnega poslanca dr. Draga Štoke, ki je bil izraz iste prizadetosti Slo-
Z GORIŠKEGA
Seja izvršnega odbora SLG v Gorici
Preteikli teden se je sestal izvršni odbor Slovenskega ljudskega gibanja v Gorici in vzel v pretres razna organizacijska ter politična vprašanja. Na dnevnem redu je bila najprej razprava o pogledih SLG na odnose z drugimi slovenskimi skupinami, ki se sklicujejo na sličen program. Odbor je sklenil, da bo to vprašanje še poglobil ter ga bo dal v razpravo svetu.
Odbor SLG je nato vzel na znanje razne probleme goriške pokrajinske in občinske uprave v zadnjem času, ikjer preko SDZ sodeluje v večini leve sredine. Zavzel se je zlasti >za pozitivno rešitev v zvezi s slovenskimi šolskimi poslopji v Gorici.
Nadalje je izvršni odbor izrazil potrebo po večji in načrtni informaciji slovenske javnosti o delu politične organizacije ter nakazal nekatere predloge v tem smislu.
SLG bo tudi v najkrajšem času poglobilo svoje sodelovanje s sorodno organizacijo na Tržaškem in to predvsem v želji po večji izmenjavi izkušenj in mnenj obeh političnih skupin.
Odbor je še pretresel najnujnejše probleme, 'ki jih sedanji politični položaj postavlja v ospredje politične razprave. Vse te bodo iznesli predstavniki SLG v okviru Slovenske demokratske zveze.
vencev v naši deželi kot zadeva koroške Slovence.
Po tem prvem delu je začel drugi del sporeda rojanski pevski zbor pod vodstvom dr. Mamala. Zapel je neikaj čudovitih pesmi, ki so po tematiki povsem odgovarjale razpoloženju večera in velikim datumom, ki so se jih koroški Slovenci spominjali.
Za Rojančani so zaplesali fanitje in dekleta iz Sel več plesov. Ob spremljavi harmonike in pod vodstvom Ivana Matka so bili vsi plesi ubrani na narodne pesmi, zato je prirodno gibanje po odru in juc-'kanje med plesom odgovarjalo duhu pesmi.
Na prireditvi so nastopili tudi Gradiščanski Hrvati, ki žive v Avstriji. Prišli so s tamburaškim orkestrom in so pod vodstvom Ota Kuzmiča izvajali precej dolg spored hrvaških narodnih pesmi.
Prireditev je zaključil mešani zbor prosvetnega društva »Danica« iz Št. Vida v Podjuni. Daljši spored je obsegal v glavnem koroške narodne in umetne pesmi. Zbor je pel izredno lepo in dovršeno. Sestavljen je iz mladih pevcev in pevlk, glasovi so čisti in prijetni, številni solisti čudoviti. Za nas je bilo to izredno doživetje.
Celotna prireditev je zapustila na vseh izreden vtis. Udeležil se je je jugoslovanski generalni konzul v Celovcu, ing. Bu-dihna z gospo, predstavniki najrazličnejših ustanov in organizacij, da omenimo ikanonika dr. Zechnerja, ki je zastopal celovškega škofa, predstavnika Zveze slovenskih organizacij dr. Francija Zvvitter-ja, predstavnike deželnega glavarja, predstavnika Avstrijske ljudske stranke, akademskega kiparja Franceta Goršeta in drugih. Ljubezniv in pozoren pozdrav dr. Janka Zerzerja je veljal itako Nemcem v nemščini kot Slovencem v slovenščini. Mislimo, da je 'bila to resnično reprezentančna, politično pomembna in kulturno kvalitetna prireditev koroških Slovencev, ki je pdkazala, da so naši rojaki na severu živi, in ša kako živi!
JP
K
Seja tržaškega pokrajinskega sveta
Na četrtkovi seji (tržaškega pokrajinskega sveta 5. novembra so razpravljali o novi dograditvi sejne dvorane pokrajinskega sveta. Med razpravo o skrunitvi zgoniškega spomenika, mazanju dvojezičnih napisov na Krasu ter o nedavnem shodu »arditov« je predsednik Zanetti ostro obsodil in obžaloval omenjena vandalska dejanja nestrpnežev. (Podobno je obsodil vandalske akcije tudi tržaški župan Spaccini na seji občinskega sveta.) Nato so svetovalci razpravljali o posegu pokrajinske uprave za zagotovitev obiskovanja osnovne šole 60 šolarjem v primernem klimatičnem kraju.
Na koncu seje je predsednik Zanetti razdelil odbomiška mesta. Svetovalcu Slovenske skupnosti Milanu Sosiču je bilo dodeljeno odborniško mesto za proračun in kmetijstvo. Od Slovencev je v odboru še socialist Lucijan Volk (javna dela in turizem).
Zadovoljni smo, da sta v pokrajinskem odboru dva Slovenca in pričakujemo, da se bosta zavzela za rešitev še nerešenih problemov slovenske narodnostne skupnosti.
»Bevkov večer« v Finžgar jevem domu
V	sredo, 4. novembra je bil v Finžgar-jevem domu na Opčinah večer, posvečen nedavno umrlemu pisatelju Francetu Bevku. Prof. Vinko Beličič je v svojem govoru o Bevku prikazal predvsem pisateljevo ljubezen do primorskega človeka. Omenjena ljubezen prihaja najbolj do izraza v romanu Kaplan Martin Čedermac. Film, ki je bil posnet po tem romanu, so
vrteli na konou večera. Še prej pa je Ivana Suhadolc recitirala neki Bevkov odlomek, cerkveni pevski zbor pa je pod vodstvom Staneta Maliča zapel koroško v dirigentovi priredbi »Žamer« ter ljudsko »Slovenska domovina«.
Seja repentabrskega obč. sveta
Na petkovi seji repentabrskega občinskega sveta 6. novembra je župan Miha Guštin najprej odgovoril na vprašanja nekaterih občinskih svetovalcev ter podal poročilo o delovanju odbora v zadnjem času. Občinski svet je tudi soglasno odo-hril protestno resolucijo zaradi skrunitev spomenikov in mazanj dvojezičnih napisov.
Glavna točka dnevnega reda pa je bila razprava o proračunu za leto 1971. Primanjkljaj znaša nekaj nad 14 milijonov lir, ki ga bo občina krila z državnim prispevkom (10 milijonov) in s posojilom (4 milijone). Proračun so svetovalci soglasno odobrili.
Na seji so tudi imenovali revizorje računov za leto 1969 in zastopnike v razne komisije in konzorcije.
Novi šolski skrbnik
Za novega šolskega skrbnika v Trstu je prosvetni minister imenoval dr. Pericla Fidenzija. Dosedanji šolski skrbnik prof. Giuliano Angioletti bo ohranil funkcijo šolskega skrbnika za deželo Furlanijo-Ju-lijsko Benečijo.
Nova doktorja
Pred kratkim je na tržaški univerzi diplomiral iz ekonomskih ved Darij Cupin. Jožko Baša pa je nostrificiral ljubljansko diplomo iz istih ved. Novima doktorjema naše čestitke.
Pisdrttk št. 2
Poleg nekaterih 'daljših člankov in zgodbic je druga številka polna drobnega gradiva, ki dela številko zelo pestro. Na prvo stran je dal urednik objaviti spis Previdne Srne, ki pa je dejansko pridna deklica-skavtinja iz števerjana, katera se je letos udeležila skavtskega taborjenja v Pologu pod Bogatinom. O Skavtih v misijonih piše Ivo Jevnikar, o najmlajših skavtinjah »vevericah« pa »Kresnica«. Da je v večnosti čisto drugače kot tu na zemlji, pokaže v novembrski zgodbi učiteljica Majda. Zelo vzgojen je članek o misijonskem slovenskem zdravniku dr. Janežu, ki se ravna po geslu: »Živeti brez dobrih del in brez vere se mi zdi zelo prazno.« K. D. govori o našem najzvestejšem prijatelju in sopotniku — angelu varuhu. Branko razpravlja o borbi za rekordi, ki pogosto zatemni dostojanstvo človeka, Marko Jevnikar pa razloži televizijski aparat. Objavljena je pesem sestre Sourir (Smehljaj) »In polje prepeva«, ki govori o veličini Stvarnika. Na koncu številke so običajni dopisi mladih naročnikov in uganke. Rešiti jih je treba do 20. novembra.
Novi jugoslov. generalni konzul prispel v Trst
Pred kratkim je nastopil svojo dolžnost novi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž. Novi generalni konzul, ki je po poklicu pravnik, je po rodu Primorec. Po zadnji vojni je opravljal številne odgovorne funkcije. Do prihoda v Trst je bil podsekretar v izvršnem svetu SR Slovenije, pred tem pa generalni konzul v Celovcu.
Število krvodajalceu v naši deželi
France Gorše razstavlja v Celovcu
Akademski kipar France Gorše, ki je že med dvema vojnama deloval na Primorskem, po zadnji vojni pa poučeval na slovenskih višjih šolah v Trstu in je ena najmarkantnejših osebnosti v slovenski likovni umetnosti, bo razstavljal od 13. novembra v galeriji SLAMA v Celovcu na Benediktinerplatzu. Po vrnitvi iz Združenih držav Sev. Amerike je umetnik ustvarjal nova dela v vasici Korte nad Železno Kaplo na Koroškem. Na razstavi bo zastopana tehnika v lesu, žgani glini, bronu in bakru. Umetnik je ravno te dni v celjski opatiji na kraju samem izdelal nov križev pot.
Kristjani v Burmi
Vseh kristjanov v tej ogromni državi med Indijo in Tajsko je en milijon. Od njih je katoličanov 300.000. Prva krščanska skupnost v Burmi so bili protestantski baptisti, ki slavijo letos 150-letnico prihoda prvih njihovih misijonarjev v to budistično deželo.
V	naši deželi je 28.721 darovalcev krvi; ti so v zadnjih desetih letih darovali skupno 178.270 steklenk krvi, kar znaša »kupno 44.546 litrov. Darovalci krvi Furlanije-Julijske Benečije so včlanjeni v petih 'društvih, poleg teh pa deluje tudi vsedržavno združenje AVIS. Furlansko združenje darovalcev krvi AFDS v Vidmu združuje 18.500 darovalcev, ki iso darovali več kot
106.000	steklenk ali 26.500 litrov kirvi. Tržaško združenje ima 5.853 članov, ki so dali 32.436 steklenk ali 8.109 'litrov krvi. Goriško združenje ADSVG ima 1.700 članov, je zbralo 12.000 steklenk ali 2.166 litrov. Polog teh deluje še avtonomna skupina iz Torviscose s 300 člani, ki so skupno dali 2.600 steklenk ali 650 litrov krvi. Na celotnem področju naše dežele pa zbira kri še vsedržavno združenje AVIS. V zadnjih desetih letih je zbralo več kot 16.000 steklenk ali 4.000 litrov krvi.
Za celotno vprašanje se je začela zanimati deželna uprava, ki je že sprožila široko propagandno krvodajalsko akcijo.
V	ta namen je tržaško središče za socialno kinematografijo izdelalo propagandni film, ki ga zdaj predvajajo po vsem državnem ozemlju. Zahvaljujoč se posegu deželne uprave, je splošna .deželna bolni-
šnica v Vidmu dobila tudi emoteko in prenosno centralo za zbiranje krvi.
Glede sedanjega stanja transfuzijske službe je zelo zanimiva statistika, ki zadeva goriško, videmsko in pordenonsko pokrajino. Strokovnjaki sodijo, da na vsakih 100 prebivalcev pride en krvodajalec; ta indeks je bil prekoračen v vseh treh omenjenih pokrajinah (v Gorici 1,12, v
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 15. do 21. novembra 1970
Nedelja: 9.30 Po domače s Podpeškim oktetom in Triom Burnik. 10.50 Otroška matineja. 18.30 Mestece Peyton, serijski film. 20.35 Mejaši, humoristična oddaja.
Ponedeljek: 18.00 Zgodbe o Tuktuju. 18.30 Od zore do mraka. 20.35 Vsak dan en dolar - angleška TV drama. 21.40 Blejski bolnik - reportaža.
Torek: 17.15 Beethoven: Druga simfonija. 18.00 Pravljica. 18.30 Srečanje v Studiu 14. 19.05 Ce osedlate tigra. 19.30 Lepotne maske in make up. 20.35 In vse drugo je tišina - zahodno nemški film.
Sreda: 17.50 Majhni in veliki. 18.35 Na sedmi stezi. 19.20 Kalejdoskop. 20.35 Monitor.
; Četrtek: 17.45 Zapojte z nami: Jakov
Vidmu 2,61 .in v Pordenonu 1,63)
malna količina razpoložljive fcrvi pa naj^športnih in turističnih filmov v Kranju.
Opti-- ^Gotovac. 18.00 Risanka. 18.30 S festivala
bi letno znašala 2,5 litra na vsako bolniško posteljo. Glede tega je količina v vseh 'treh pokrajinah precej nižja (Gorica 0,71 litra, Videm 1,22 litra in Pordenone 0,57 litra). Leta 1969 so 'krvodajalci 'darovali: v Gorici 4.740 steklenk, v Vidmu 16.967 in v Pordenonu 5.192 steklenk. Približno enake količine 'krvi pa so v lanskem letu tudi razdelili bolnikom.
Kar zadeva tržaško pokrajino, je podatke dalo tržaško združenje 'krvodajalcev, ki je bilo ustanovljeno leta 1963. Ob koncu 'leta 1964 je bilo zbranih 4.320 steklenk, od teh so jih člani združenja dali 2.153. Do konca lanskega leta pa je združenje zbralo vsega skupaj 10.014 steklenk, od katerih so jih 7.825 dali člani združenja.
19.05 Enkrat v tednu. 19.20 Doktor v hiši.
20.35	A. J. Cronin: Primeri dr. Finlaya.
21.25	Kulturne diagonale. 22.05 Beethoven: Peta simfonija. 23.00 Boks Frazier :Foster.
Petek: 17.45 Bratovščina Sinjega galeba.
19.05 Svet na zaslonu: Aljaska. 20.35 Se-minole - amer. film. 22.00 Plošča Evrope.
Sobota: 17.00 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana. 17.25 Ivanhoe. 17.50 Košarka: Olimpija : Jugoplastika. 21.40 V svetu gora. 2220 Nepremagljivi - film.
Vablla-vstopnice za koncert cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem v nedeljo 15. novembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu lahko dvignete po vseh župniščih tržaškega področja.
Revija cerkvenih zborov na Tržaškem bo 15. nov. ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlllllllllIllllllllIlIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllinUllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllUllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllIlilllllllllUlllllllllllllllllIIIIIllllllll
t Msgr. Janez Hladnih
101 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
Kar pogledal sem. Ne da bi v La Plati sploh vedeli za Marijin obisk, kajti jaz jim toga nisem javil, in še to, da je bil zadnji hip prestavljen dan njenega prihoda, so prav za dan njenega slovesnega vhoda določili ustanovitev fare. In še to, da je dekret nosil datum 15. agvusta, dan Marijinega praznika v tako izrednih okolnostih. Jasno mi je bilo, da se je Marija prav na poseben način nasmehnila iz nebes in da moramo to smatrati kot izraz njene izredne naklonjenosti.
Ko sem pred Marij,inim kipom nato premišljal te izredne okolnosti, sem spet začutil, da je moje apostolsko delo hotela vzeti pod svoje posebno varstvo. Že od mladosti me je Marija vodila po ovinkih življenja pred Gospodov oltair in sedaj
je tukaj fatimska Marija, ki hoče blagoslavljati moje nadaljnje stopinje.
Naslednje jutro, bila je nedelja 2. septembra, je prišel g. Francisco Altinier, župnik matične fare in me ustoličil kot ž.upnika fare sv. Jožefa v Ponipeju.
Trije zvočniki v zvoniku so bili ves teden v delu. Zjutraj maša z misijonom, popoldne za matere in vzgojitelje, v določenih urah šola za šolo z vsemi učenci in učiteljstvom, zvečer pa je bilo vse nabito ljudi in tudi v domove so se slišale besede izbranih govornikov. Spovedovanje je trajalo brez prestanka.
Posebni sporedi so bili tudi za Slovence, katerim je v nedeljo popoldne prišel dvigat ljubezen do fatimske Marije 'in njenega brezmadežnega Srca svetnik Lojze Košmerlj, v Ljubljani župnik fare svetega Petra.
Ko smo naslednjo soboto Marijo odstavljali, so bile vseh oči solzne.
že so odpeljali Marijo, toda narod se je vrnil nazaj v cerkev. Še in še bi hoteli kaj lepega slišati.
Hotel sem zbrati v eno besedo vso veličino tega Marijinega obiska in spregovoril: »Vsi smo doživljali veličino teh dni. Tisoči so prišli v Pompej in sedaj vedo za našo cerkev. Mariji smo to dolžni. Njen obisk, prav dan njenega prihoda, je postal ustanovni dan naše župnije. Pod njenim pokroviteljstvom se je vršil misijon, ki je toliko mrtvih duš obudil k božjemu življenju. Naša dolžnost je, da za vse to Mariji izkažemo svojo hvaležnost in jo proglasimo za "Ustanoviteljico fare San Jose de Pompeo”. Da pa nam bo to ostalo še bolj globoko zapisano, želim, da sklenemo ob tejle priliki, da hočemo tej fari zgraditi župnišče, ki ga tako nujno potrebuje.«
Vsem je bila moja beseda prav in tako smo se razšli s sklepom, da takoj začne mo nabirko za gradnjo župnišča, Marijo pa v njeni fatimski podobi postavimo na častno mesto kot ustanoviteljico fare.
FAROVŠKA KUHARICA
Prve mesece sem imel v Pompeju zelo pestro življenje. Trikrat na teden sem ho-
dil v Buenos Aires in imel mašo v San Jose de Flores. V Pompeju ljudje maš spočetka niso naročali. Le po malem so začele kapati. V Floresu sem imel tudi kosilo. Ce sem šel v šolo, sem si kjerkoli opoldne dobil kaj za pod zob. Večerja pa tudi ni bila problem. Stopil sem h Ga-rauovim ali k Lucijanu ali Arambašiče-vim ali pa nikamor. Zjutraj pa mi je postregla z mlekom in kavo dona Rosenda, ki je bila nepopisno srečna, ko je videla uresničeno svojo najsrčnejšo željo, da je Pompej imal lastnega duhovnika. Dolga leta je bila za smešno ceno za kuharico pri Sv. Judu Tadeju, in to samo zato, da jc župnik ob nedeljah gotovo koga poslal v Pompej, da je tam opravil sv. mašo. Sprva je bila maša v njeni hiši, ko še ni bilo kapele.
Nič zato, če ni bilo kuhinje. Bil je majhen prostorček, katerega je ona temu namenila in tam je imela vedno kaj, da bi jaz ne umrl od gladu. Tudi je skrbela za snago v kapeli in za cerkveno perilo. Po Marijinem obisku sem pa že večkrat ostajal doma in tako je po malem začela
postajati redna kuharica.
Po odhodu fatimske Marije se je tudi dona Berta čutila dolžna biti Mariji hvaležna za čudežno ozdravljenje. Obljubila je, da bo skrbela za lepoto cerkve in je od tedaj vzela na skrb metlo, krašenje s ovetlicami in službo božjo.
Vsak dan je prišla k maši in z njo je prišel tudi čaj »mate«, s katerim sta mi potem postregli ena ali druga, dona Rosenda ali dona Berta.
Ko je pozneje dona Rosenda zbolela, je kar dona Berta poskrbela za jed opoldne, ker je potem šla na svoje delo kot bolničarka, dokler se dona Rosenda ni spet toliko opomogla, da je lahko ona skrbela za kuhinjo. Obe sta delali za božji Ion. Jestvine sem plačal jaz in kar je bilo drugih izdatkov.
Po malem so začeli prihajati tudi fune-rali ((črne maše), katere je imela na skrbi dona Berta, ki je v ta namen prišla zvečer k rožnemu vencu, da je potem pripravila cerkev za naslednji dan.
(Se bo nadaljevalo)
Umetniško doživetje v Katoliškem domu
V	Gorici smo do sedaj le slišaili in brali o uspešnem nastopanju glasbenih skupin, ki delujejo v okviru glasbene šole »Slomškovega doma« v Bazovici. Preteklo nedeljo, 8. novembra, smo se pa lahko sami o item prepričali, ko smo imeli mlade glasbenike na odru Katoliškega doma. Ugotovili smo, da je slorves, ki jih spremlja, popolnoma upravičen in da njihovo umetniško podajanje daleč presega vsa pričakovanja, ki jih more imeti kdo pred koncertom.
Kot v Doberdobu je tudi v Gorici nastopilo pat skupin: Mini Miramar (7-9-letni gojenci), ki vadijo pod vodstvom prof. Romane Zajčeve šele eno leto, pa so že dosegli zavidljivo izrazno moč; mladinski pevski zbor »Slomšek« ob spremljavi glasbenega ansambla »Kondor«, ki je pod vodstvom prof. Elijane Zajčeve zapel tri pesmi; nato ansambel »Kondor«, ki deluje komaj eno leto in ga vodi Jože Rodolfi, pa ima že vse pogoje za nadaljnji razmah. Potem se je predstavil najprej Miramar Junior (vsi pod 15. letom) sam, nato pa še v povezavi z zborom Miramar Senior. Navdušenje občinstva je rastlo od točke do točke, višefk pa je doseglo ob izvedbi skladb, ki jih je ob koncu sporeda predvajal Miramar Senior, letošnji zmagovalec na tekmovanju v Paviji. Ko smo ga po-
ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE
V	GORICI
bo tudi letos priredila tradicionalno revijo pevskih zborov z Goriške, iz Slovenske Benečije in Kanalske doline.
CECILIJ ANKA 1970
bo v Katoliškem domu v Gorici v nedeljo, 22. novembra ob 16. uri. Ne zamudite tega mogočnega zmagoslavja slovenske pesmi!
slušali, smo doumeli, da njegov uspeh ni bil slučajen. Občudovali smo dirigentko prof. Elijano Zajčevo, 'ki je s toliko eleganco in uspešnostjo znala voditi nastopajoče ansamble. Obenem pa smo bili silno veseli teh mladih ljudi, ki svoje umske sposobnosti razvijajo v glasbeni kulturi in se usposabljajo za kulturno udejstvovanje. Njim, staršem, učiteljem in vodstvu »Slomškovega doma« naše iskrene čestitke! Sadovi so že vidni in nudijo jamstvo še za večje uspehe.
Zahvalna nedelja v Štandrežu
Domače društvo neposrednih obdelovalcev zemlje je tudi letos uspešno priredilo
zahvalnico, ki se je izvršila v nedeljo, 8. novembra.
že v soboto zvečer nas je mogočno zvonjenje in prijetno pritrkavanje spomnilo, da bo ta nedelja slovesnejša kot druge.
Svete maše se je udeležilo veliko število faranov, ki so se z zbrano molitvijo zahvalili Bogu za prejete dobrote. Cerkveni zbor je ubrano pel med sveto mašo, ob koncu je pa zadonela pesem zahvale. Dekleta in fantje v narodnih nošah so poklonili v znak zahvale na oltar kruh, vino, sadje in zelenjavo.
Po sveti maši je bila na trgu pred cerkvijo blagoslovitev kmetijskih strojev in poljskih pridelkov, ki so bili skupaj z vinom in domačim kruhom razstavljeni na lepo okrašenem vozu. Številni vaščani, ki so prisostvovali temu obredu, so bili deležni tudi koščka domačega koruznega kruha in kozarčka pristne vinske kapljice.
Člani društva in nekateri povabljeni gostje so se nato zbrali v župnijski dvorani na zakusko. Predsednik Ladislav Zavadlav je pozdravil prisotne in se zahvalil za udeležbo. Društveni tajnik Emil Cin-gerli je poudaril v svojem govoru, da praznujemo z letošnjo zahvalnico tudi 20. obletnico ustanovitve Kmečkega društva v Štandrežu. Prikazal je društveno delovanje skozi dvajset let in se s posebno hvaležnostjo spomnil pobudnikov in ustanoviteljev. Pozval je prisotne, naj zavzeto in vztrajno nadaljujejo z delom, iki so ga začeli pred dvajsetimi leti. Spregovorili so tudi nekateri gostje in vsi poudarili važnost dela, ki ga je društvo opravilo in mu zaželeli, da bi še vnaprej delovalo v korist vseh štandreških kmetov.
Iz goriške občinske uprave
Goriška občinska uprava bo vodila novo lekarno, ki jo bodo odprli v Štandrežu. Tako se je izrekel občinski svet na svoji zadnji seji. Za odborov predlog sta glasovala tudi predstavnika SDZ prof. Slavko Bratina in dr. Damijan Paulin. V Gorici pa bi bila potrebna še ena lekarna, in sicer v Stražicah. Zato so vsi občinski svetovalci podprli dnevni red, ki je bil v ta namen predložen v odobritev.
V	ponedeljek je začel delovati šolski avtobus (scuolabus), ki bo vozil v naše šole otroke, ki stanujejo v Štmavru, v Pevmi in na področju okrog pevmskega mostu.
Za ta podvig se je zelo zanimala SDZ, njeni zastopniki so bili zato v stalnih stikih s prejšnjim in s sedanjim odbornikom za šolstvo.
Sedaj pa je treba poskrbeti še za prevoz slovenskih otrok iz Ločnika v podgorski otroški vrtec. Tudi to bo v kratkem urejeno, kakor je odbornik Moise zagotovil pred dnevi dr. Paulinu in prof. Bratini.
Dramski odsek prosvetnega društva »ŠTANDRE2« uprizori v nedeljo, 15. novembra ob 19.30
v župnijski dvorani v Štandrežu dve znani deli ruskega pisatelja Antona P. Čehova
■ MEDVED
šaloigra
■ SNUBAČ
groteska
Režija A. Pregare VSI TOPLO VABLJENI!
Tvrdka Ergon iz Ancone je v oktobru postavila na zvonik doberdobske cerkve nov križ z novim strelovodom, ki. ima radioaktivno kapsulo.
To nedeljo 15. novembra bo praznovanje tsv. Martina, farnega zavetnika. Prej bo tridnevnica s stanovskimi govori. V nedeljo, na farni praznik, pa bo slovesna maša, čaščenje in ofer za cerkvena zbora. Ob zaključku ob 15.30 bo govor, zahvalna pesem za poljske pridelke, blagoslovitev novega križa in motornih vozil pred cerkvijo. Ob 19.30 pa zabaven film v župnijski dvorani. Sprejemajo se prostovoljni prispeviki za župnijsko dvorano.
ZA KMETOVALCE
Čebulnice in gomoljnice
S tem imenom označimo vse cvetlice, ki imajo v zemlji čebulico ali gomolj ali koreniko. Ti podzemni organi so za razmnoževanje določene vrste izrednega pomena; z njimi se vemo prenašajo vse lastnosti staršev na potomce. Takšno razmnoževanje imenujemo vegetativno.
Čebulice so navadno sestavljene iz debelih listov, ki so polni rezervne hrane; v sredini pa se skriva bodoča rastlinica. Ob dnu čebulice najdemo okroglo ploščico, iz katere poganjajo korenine. Pri gladio-lah, krokusu i. d. je ploščica tako debela, da tvori glavni del čebulice. Ob starih čebulah se med rastjo razvijejo mlade drobne čebulice, ki jih porabimo za nadaljnji nasad; tako se množijo čebulice tulipana, hijacinte in gladiole. Pri drugih cvetlicah pa se nove čebulice pojavijo v središču ali ob vrhu ali pod staro čebulo. Pri lilijah se nove čebulice razvijejo tudi v pazduhah zelenih listov.
Gomolj je navadno kratek, debel, celo okroglast in vsebuje veliko zalogo rezervne hrane kot npr. pri begoniji, daliji i. d. Gomolj lahko prerežemo na več kosov, ki jih uporabimo za razmnoževanje, le da imajo vsaj po eno oko.
Korenike so več ali manj kratka podzemna stebla, ki se širijo v zemlji v vodoravni smeri. Iz njih poženejo navzdol korenine, navzgor pa stebelca. Korenike imajo nizozemske perunike ali irisi, šmarnice, poligonatum i. d. Tudi korenike lahko rabimo za razmnoževanje, le da ima vsak kos vsaj eno oko.
Glavne čebulnice in gomoljnice, ki jih gojimo v naših krajih na prostem in jih sadimo v mesecih oktobru, novembru in nekatere v decembru so tulipani, hijacinte, narcise, perunike ali iris, šmarnice, nekatere lilije, vetrnice ali anemone, zlatice, pomladanski žefran ali krokus, jesenski podlesek ali colchicum, muskari, sciila in še nekateri drugi.
Za pridelovanje čebulnic je najbolj primerna globoka, lahka, peščena in odcedna zemlja. Dobro jo obdelamo in ji primešamo zelo zrel hlevski gnoj ali kompost. Svež gnoj bi povzročil gnitje čebulic. Zemlja naj bo nekoliko kiselkasta z 6 do 7 pH. V apnenasti zemlji čebulnice slabo uspevajo.
Za gojitev v lončkih pripravimo sledečo mešanico: 2 dela navadne vrtne zemlje, 2 dela komposta ali gozdne črnice in 1 del peska. Temu dodamo dobro zrelega in zdrobljenega hlevskega gnoja ter vse skupaj dobro premešamo. Tako mešanico pripravimo že nekaj mesecev prej, jo večkrat premešamo in pred uporabo presejemo. Izrabljena zemlja iz starih lončkov ni primerna.
Ko rastline poženejo nekaj listov, jih dodatno gnojimo s tekočimi zalivki 2-4 krat na mesec. V ta namen je zelo uporabljiv npr. Idrofertil.
Inž. Janko Košir
★
Slovensko gledališče v Trstu ponovi v soboto 14. novembra 1970 ob 20.30 igro L. N. Tolstoja »Moč teme«.
OBVESTILA
20. obletnica smrti. V petelk, 20. novembra bo ob 20. obletnici smrti msgr. Mirka Brumata v goriški stolnici ob 6.30 sveta maša za dušni pokoj pokojnega motisi-gnorja. Vabljene vse družbenice in ostali njegovi prijatelji in sodelavci.
Shod III. reda v Gorici bo v zimskem času ob 15.30, začenši s shodom v novembru.
Mašna berila za cerkveno leto 1970-71 dušni pastirji lahko dvignejo v Aiojzije-višču.
Ravnateljstvo enotne srednje šoile v Gorici, ul. Randaccio 10, obvešča starše dijakov in njihove namestnike, da bodo roditeljski sestanki od meseca novembra do maja vsak 16. dan v mesecu ob 18. uri v šolski zbornici. Prvi sestanek bo v ponedeljek, 16. t. m.
Razpis službenih mest na županstvu v Gorici. Goriško županstvo je sklenilo, da bo zaradi izrednega občinskega dela nujno razpisalo natečaj za štiri začasna službena mesta v občinski upravi. V poštev pridejo: dva računovodja (ragionieri), en geometer in en uradnik, ki ima diplomo višje srednje šole. Prosilci morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 500 lir na občinskem protokoinem uradu najkasneje 'do 12. ure 17. novembra.
Predavanje v škedenjskem Domu. V torek, 17. novembra ob 20. uri bo v omenjenem Domu predavanje o mednarodnem pomenu cerkve v Hrastovljah, ki hrani v sebi freske izredne umetniške vrednosti. Govoril bo prof. Jože Pohlen iz Kopra. Predavanje bodo spremljale barvne slike.
Dopolnilni tečaj za učiteljiščnike. Tudi v tem šolskem letu bodo dopolnilni tečaji za že diplomirane učiteljiščnike na sedežu posameznih učiteljišč v smislu zakona št. 910 z dne 11. 12.1969. Tečaji bodo trajali od 11. januarja do 25. junija 1971. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19. septembra 1971. Državni svet je z novejšim sklepom določil, da se udeleženci tečaja istočasno lahko vpišejo na univerzitetne fakultete. Kdor se žali udeležiti tega tečaja, naj se za podrobnejša pojasnila javi v ravnateljstvu učiteljišča »A. M. Slomšek« v Trstu, ul. Caravaggio 4.
Vodstvo bolniške blagajne INAM opozarja upokojence pri INPS, da njihova bolniška izkaznica, ki je bila vidirana in veljavna do konca leta 1970, ostane veljavna do konca leta 1971. Zato prizadeti upokojenci niso dolžni skrbeti za njeno obnovo ob koncu letošnjega leta. Obenem opozarjajo, da veljajo za družinske člane upokojenih zavarovancev enaki predpisi kot za tiste, ki ®o še v delovnem razmerju. Po teh pravilih imajo pravico do bolniške in zdravniške pomoči družinski člani — dijaki do svojega 21. leta, akademiki pa do 26. leta. Za vsa podrobnejša pojasnila se lahko prizadeti obrnejo do sedeža INAM in njenih teritorialnih podružnic.
Zimski umik na Sv. gori. V zimskem času je na Sv. gori naslednji umik maš ob nedeljah in praznikih: ob 8. uri maša v slovenskem, jeziku; ob 10. uri maša v slovenskem jeziku s pridigo in blagoslovom po maši; ob 16. uri maša v latinskem jeziku z branjem evangelija v slovenščini in italijanščini. Svetogorska restavracija je pozimi odprta vsako soboto in nedeljo. Žičnica vozi med tednom vsako uro od 8. do 18., ob nedeljah vsake pol ure od 7" do 19".
DAROVI
V tiskovni sklad »Katol. glasa« v spomin pok. priorja slovenskih trapistov v Rajhenburgu in nazadnje župnega upravitelja v Prihovi na štajerskem p. Alojzija Kolednik, ki je umrl 14. oktobra letos, daruje N. N. 25.000 lir.
Za Alojzijevišče: štandreška župnija ob letošnji zahvalni nedelji je darovala 70 kg krompirja, precej zelja in cvetače ter razne vrste zelenjave.
Za misijone: Terpin Franc 5.000 lir; J. S. 5.000 lir; Ferigo Amalija 1.000 lir; K. Marta 1.000 lir.
Ob tretji obletnici smrti brata duhovnika Jožeta Vidmarja daruje sestra Marija po 5.000 lir za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče.
V spomin na pokojno mamo in brata daruje Vanda Jerkič po 5.000 lir za Aloj-zijevišče in Zavod sv. Družine.
Za Marijanišče na Opčinah:	družina
Kralj iz Sv. Križa ob obletnici staršev
2.000	lir; A. Zivic iz Trsta 5.000 lir; Marija Avber iz Samatorce 5.000 lir.
Za cerkev v Stojakovem: N. N. 5.000 lir; N. N., Gorica, 20.000 lir; N. N. 1.000 lir; Antonija Černigoj, Trst, 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 15. do 21. novembra 1970
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 Oddaja za najmlajše: G. Boldrini: »Skrivnost Etruščanov«. šesti del. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas.
12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.30 Glasba po željah.
15.30 W. W. Jacobs-L. Parker: »Opičja taco«, kriminalka v treh slikah. 16.20 Zagrebški solisti. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svatu. 20.30 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi«.
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole. Ponovitev ob 18.30. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 17.35 Vaše čtivo. 18.15 Umetnost, 'književnost in prireditve. 19.15 Zbor »Illersberg« iz Trsta.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 E. Cevc: Preproste stvari (4) »Postelja«.
19.25	Zbor »V. Vodnik«. 20.35 Smareglia: »Istrska svatba«, opera v treh dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce.
17.35	Slovarččk sodobne znanosti. 17.55 Jevnikar »Slovenščina za Slovence«. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 Higiena in zdravje. 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 šopek 'slovenskih pesmi.
12.10 Družinski obzornik. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 17.35 Kako in zakaj. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Umetniki in občinstvo.
19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 C. Bertolazzi: »Dedič«, igra v treh dejanjih.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. Ponovitev ob 18.30. 12.10 Stanovanjska kultura in oprema skozi stoletja. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. Bravničar: Koncert za rog in orkester. 19.10 C. Schwarzenberg: Zgodovinski razvoj socialnega skrbstva v Italiji (8) »Socialno zavarovanje«. 19.20 Zenski vokalni kvartet iz Ljubljane. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.40 Folklorni plesi.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Veseli motivi. 12.10 L. Businco: O človeški prehrani (8) »Priboljški«. 13.30 Glasba po željah. 15.55 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Operetni odlomki. 17.20 Za mlade poslušavce. 17.35 Lepo pisanje. 17.55 Moj prosti čas. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Nepozabne melodije. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Gabrjah. 19.40 Vokalni ansambel »Dalmacija«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 F. Jeza: »Brez sledu«, kriminalka.
★
Zobozdravnik v Gorici išče mlajše dekle kot pomočnico-vajenko v ambulanti. Naslov: Ul. Carducci 17, tel. 2909.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini onega stolpca:
trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8%
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in deda
Gabrijela Miliča
se najtopleje zahvaljujemo našemu g. župniku Antonu Prinčiču za sv. mašo in pogrebne obrede, g. župniku Srečku Rejcu iz iNabrežine za poslovilne besede, cerkvenemu moškemu pevskemu zboru župnije Sv. Križ za žalostioke, darovalcem cvetja in vencev 'ter vsem, ki so za blagega pokojnika molili in ga spremili na njegovi zadnji poti.
žalujoči: žena Albina, sin Janko in hči Marta z družinama ter ostalo sorodstvo Koludrovica - Zgonik - Trst,
27. oktobra 1970
Zdravica v jameljskem župnišču novemu župniku za Jamlje in Dol g. Bernardu Špacapanu ob njegovem umeščenju 10. oktobra letos. Z leve na desno: cerkveni ključar Jože Pahor, doberdobski župan Andrej Jarc, Bernard Soban, novi župnik, dekan Ivan Krellč in msgr. Rudi Klinec