LETO XXXI. — Štev. 42	18. oktobra 1979 Cena 4.— šil. (5 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Seja predsedstva NSKS
Na svoji zadnji seji v ponedeljek se je predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev ukvarjalo z oceno deželnozbor-skih volitev. Prišlo je do izraza, da bo treba delo nadaljevati takoj in ustvariti primerne organizacijske podlage za gibanje KEL. Ugotovljeno je bilo, da je bilo doseženih okoli 30 odstotkov glasov manj kakor leta 1975, vendar je treba z dobljenimi 4279 glasovi nadaljevati pot. Predsedstvo NSKS je sklenilo, da bo naslednji občni zbor NSKS 18. novembra letos. V ta namen so tudi sklenili vrsto predpriprav.
Organizacijski in personalni problemi so bili nadaljnja točka seje predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev.
Gibanje za „novi oktober": doslej najbolj posrečen oktobrski tabor
Uvodnik_________
Praznovanje oktobra
Občina Škocijan za dvojezični otroški vrtet nima denarja - in to kljub „letu otroka“
Znano je, da ljudje, ki so izgubili vero, iščejo zavetja v raznih kultih in čaščenjih. Skupinice in ločine, med njimi tudi versko obarvane, skušajo zajeti take ljudi in tudi cele skupine. Priklenejo jih nase, si prilastijo njih slepo zaupanje in jim vcepijo tistega tanatizma, ki jih žene kot kak trop drobnice za novim voditeljem, za oder-šiteljem.
Praznovanje 10. oktobra na Koroškem z vsemi obredi vred je postalo za marsikoga nadomestek za vero, s psevdoverskimi in psevdoliturgičnimi obredi zaprisege večne zvestobe Koroški, na veke nemški in nedeljeni. Zastave krasijo hiše in naselja, zastave plapolajo pri proslavah, „veliki duhovnik“ navdušuje svojo čredo in zahteva od nje slovesno odpoved „hudiču“, kar množica tudi navdušeno izpolni, pobožno mrmranje spominja na molitev, Sodba in pesem sežeta v tiste globine, ki so besedi zaprte, luči in kres izžarevajo tajinstveno toploto, ponekod še danes prižgejo sveče. Ko je ves obred Pri kraju, se pobožni navzoči razidejo olajšani in tudi okrepljeni. Opravili so namreč dolžnost. Bili so pri „svetem“ obredu. Morda so se spomnili tudi tistih, ki niso mogli priti. Spomnili so se tistih, ki niso več mogli priti, ker so že za vedno odšli. Gotovo pa so se spomnili tistih, ki niso hoteli priti; zbirajo se namreč tam, kjer „gospodari antikrist“.
Morebiti se bo temu ali drugemu bralcu zdela taka primerjava neprimerna, morda celo bogokletna. Pa kaj, tak le koroški desetooktobrski kult.
Kot v mračni, mrzli senci, kakor bi 9a bila ožgala oktobrska slana, sameva 26- oktober, narodni praznik. Ni primernih proslav, zdi se, kakor bi to bil bolj praznik iz zadrege. Tistih nekaj tisoč navdušenih marširovcev, tistih nekaj priložnostnih nagovorov in opozo-r|l> ali je to res vse, kar naj bi nam po-menil 26. oktober? Se vedno straši po Avstriji bajka, da je 26. oktobra 1955 2apustil zadnji tuji vojak našo državo. v resnici pa je takrat avstrijski parla-ment ratificiral, odobril Avstrijsko državno pogodbo od 15. maja 1955. Ratificiral je vse člene in odstavke, tudi člen 7, pa kaj se je zgodilo s tem členom? Oblasti pravijo, da je izpol-njen v celoti. Pa ni. Nasprotno, tako So ga izmaličili in oškrtaii, da imamo Slovenci zdaj veliko manj pravic kot Srn° jih imeli pred podpisom Avsrijske državne pogodbe. To pa na zahtevo tistih, katerih dejavnost je po Avstrij-ski državni pogodbi izrecno prepovedana.
Zaskrbljivo je tako preziranje in izpodkopavanje temeljev avstrijske ne-°dvisnosti in državne suverenosti, če-brav omejene. Ravno spomin na 26. °ktober in praznovanje tega dne se mi 2c*i Primeren povod, da znova opozo-rimo na ta nevarni razvoj; čeprav sem Prepričan, da naš glas ne bo mogel zdaj preglasiti histeričnega in uglu-
Dvojezična občina Škocijan za dvojezični otroški vrtec v Šentpri-možu nima denarja. Tozadevno prošnjo so občinski očetje na zadnji občinski seji z večino odklonili. Uprava otroškega vrtca je želela, da bi občina prispevala enak delež stroškov kakor pri občinskem vrtcu. Zaman.
Sedaj vlada v Škocijanu naravnost paradoksen položaj, v nasprotju z zdravo pametjo: na eni strani občinski vrtec, ki je zgolj nemški, vendar je na pol prazen. Na drugi strani novi privatni dvojezični otroški vrtec, ki pa je prenapolnjen, tako da ne morejo sprejeti vseh otrok. Občinski vrtec, kjer se branijo od vsega začetka, govoriti z otroki tudi v slovenskem materinem jeziku, prinaša občini letni primanjkljaj v višni 1,1 mlijona šilingov. Polni dvojezični otroški vrtec pa od občine ne dobi niti groša podpore.
Dilema občine bi izostala oziroma bila manjša, če bi občinski očetje večinskih strank blagovolili dovoliti tudi slovensko besedo v občinskem vrtcu, ter pri izbiri osebja gledali tudi na kvalifikacijo v slovenskem jeziku. Če bi vladala taka enakopravnost jezikov, ne bi bilo treba še zasebnega vrtca. Se-
V petih letih naj val turistov in blaga, od severnega konca ZR Nemčije Hamburga vse tja do ju-goslovansko-grške meje in narobe, ne bi več zapravljal dragocene energije s premagovanjem karavanških prelazov, temveč nameravajo do pomladi 1984 preluknjati Karavanke ter spustiti pločevinasti črv avtomobilov skozi predor. Ta namen sta podpisali državi-sosedi Avstrija in Jugoslavija v posebni pogodbi pred dvema letoma. Nosilca gradnje — v Avstriji delniška družba turske avtoceste, v Jugoslaviji Republiška skupnost za ceste v Sloveniji, sta pobavila pred kratkim mednarodni tisk na ogled trase bodoče avtoceste. Novinarji iz štirih držav — Avstrije, Italije, Jugoslavije in ZR Nemčije so z helikopterjem jugoslovanske milice preleteli tiste kraje na obeh
šujočega vpitja druge strani. A vendar, prepričan sem, da je čedalje več tistih, ki jih bolj perpriča trezen in tudi svar-Ijiv glas kakor pa kričanje in psovanje.
Jože Wakounig, glavni urednik NT
daj, ko je dvojezični vrtec že zgrajen in prenapolnjen, bi v občinski vrtec dali tudi še drugi starši svoje otroke, za katere želijo, da se pri igranju in brkljanju šolajo tudi v slovenskem jeziku in bogatijo besedni zaklad.
Vendar, tako župan dr. Adalbert Holzer, to ni mogoče. Kot vzrok za to je navedel, da zakon o narodnih skupinah tega ne dovoljuje,_ker je po njem občina Škocijan po zakonu le nemška.
Šele na ugovor NT, da o tem v zakonu o narodnih skupinah ni o enojezičnosti vrtcev ničesar zapisano, je jurist dr. Holzer to tudi priznal.
Nadalje je župan dr. Holzer kot utemeljitev odklonitve dejal, da ima škocijanska občina tokrat v svojem proračunu prvič primanjkljaj, in sicer v višini 2,4 milijonov šilingov. Omenil je formalne predpise, ki občinam, ki imajo primanjkljaj, ne dovoljuje prostovoljnih storitev, temveč le obvezna plačila. Če bi občina dala kaj otroškemu vrtcu, bi se postavila na noge deželna vlada, ki upravlja dodatke k finančnim primanjkljajem. Župan je sicer obljubil, da bo zaprosil deželno vlado za posebno subvencijo
straneh meje, kjer bodo priključki bodoče avtoceste k perdoru.
Na tiskovni konferenci, ki je bila prav tako na obeh straneh meje, na športnem letališču Lesce ter v Beljaku, pa so odgovorni direktorji obrazložili podrobnejše podatke.
Z gradnjo nameravajo pričeti spomladi naslednjega leta. V 48 mesecih naj ne bi zgradili zgolj predora, temveč tudi vse naprave, ki spadajo zraven. Edinstvena bo rešitev carinskih in obmejnih kontrol: oboje bo vedno pred predorom. To se pravi, da bo na avstrijski strani tako avstrijska odpoto-valna kakor tudi jugoslovanska do-potovalna kontrola. Avtomobilist, ki hoče iz Avstrije v Jugoslavijo, bo imel obe kontroli na avstrijski strani. Če pa se vrača oziroma potuje iz Jugoslavije v Avstrijo, pa bosta kontroli obeh držav že na jugoslovanskem teritoriju. S tem ukrepom naj bi dosegli, da v predoru samem ne bi bilo kolon.
Zaenkrat bodo zgradili, kakor je bilo rečeno, zgolj enonosno luknjo, — predraga je namreč vsa zadeva in nikjer na svetu ne gradijo cest pod tem vidikom, da ni-
za dvojezični otroški vrtec, vendar je priznal, da bi bilo morda bolje, če bi tudi v občinskem vrtcu pustili veljati enakopravnost slovenskega jezika.
Glede občinskega vrtca nameravajo letos skrajšati izdatke za 300.000 šilingov. O tem bodo razpravljali sprva na seji občinskega predstojništva naslednjo sredo, teden navrh pa nameravajo o tem sklepati na občinski seji.
Še nekaj številk k Škocijanu: Ob predaji poslov novemu županu pomladi letos je imela občina Škocijan dolg v višini 44 milijonov šilingov. Če bodo zgradili še vodovod kakor predvideno, se bo povečal dolg za nadaljnjih 14 milijonov. Občina ima letni proračun v višini 35 milijonov šilingov.
V Sloveniji se je mudila delegacija avstrijske zveze sindikatov za Koroško. V Ljubljani se je pogovarjala s predstavniki Zveze sindikatov Slovenije. Delegaciji obeh sindikatov, ki sta ju vodila predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner in deželni sekretar avstrijske zveze sindikatov Gerhard Hausenblas, sta se najprej sezna-
koli ne bi smelo priti do zastojev. Računajo pa, da bodo navrtali drugo luknjo šele v sredini naslednjega stoletja.
Kako je s priključki? Do leta 1984, torej do dograditve, bo segal pas avtocest od Hamburga do Spittala, potem pride ozko grlo 30 kilometrov do beljaškega obvoza; od beljaškega obvoza oziroma križišča avtocest naprej pa bo dotlej tudi izgrajena avtocesta.
Na južni strani Karavank nameravajo zgraditi polovično avtocesto Jesenice—Žirovnica. Glede naslednje stopnje — do Kranja seže polovična avtocesta — še ni finančnega načrta, temveč obstaja zgolj tehnična rešitev. V naslednjih letih nameravajo podaljšati avtocesto Ljubljana—Postojna do Trsta, izboljšati pa tudi dostop do Kopra.
V ostalem pa ima na jugoslovanski strani karavanški predor nujnostno stopnjo ena, saj bo transjugoslovanska avtocesta bolj rentabilna le, če bodo odprta vrata preko Karavank.
Predor bo dolg 7864 metrov. Od tega leži 4414 metrov na avstrijski strani. Betonski pas skozi Kara-
Preostane ugotoviti, da so spet enkrat imeli tisti prav, ki svarijo pred integracijo v večinske stranke, ker tam frakcijska disciplina vsakega povozi in je odpor docela nemogoč: tudi tokrat v Škocijanu je bilo tako, da so morali zavedni in aktivni Slovenci na večinskih listah glasovati proti subvenciji za slovensko besedo v otroškem vrtcu ...
Da, pristno koroško: podpora slovenskemu vrtcu ni možna iz rednih sredstev, temveč kvečjemu morda iz posebnega sklada. Diskriminacija torej nekaj čisto rednega, v okviru vseh formalnih predpisov. Enakopravnost bi bila torej nekaj izjemnega. Ein Sonderfall sozusagen.	sf
nili z dejavnostjo svojih organizacij, potem pa sta se pogovarjali o sodelovanju na gospodarskem in družbenem področju. Posebna pozornost je veljala delavcem iz Slovenije, ki so začasno zaposleni na Koroškem in pa položaju slovenske narodnostne skupnosti v tej avstrijski deželi. Avstrijski gostje so obiskali tudi Koper.
vanke bo širok sedem in pol metrov. Vsaka država bo zgradila na svoji strani in zaposljevala svoje ljudi: v Avstriji bo to največ 300 do 400 ljudi, na jugoslovanski strani 900 do tisoč delavcev.
Še beseda h financiranju: vsaka stran vplača 400 milijonov šilingov oziroma protivrednost v dinarjih. Ostali kapital bo Jugoslavija najela; vsi stroški gradnje in kapitala bodo razdeljeni v razmerju 50:50. Za prevoz skozi predor bodo pobirali tudi cestnino. Avstrija bo svoje tozadevne dohodke tako dolgo dala na razpolago Jugoslaviji, dokler ne bo odplačan avstrijski delež kreditov. Predvideni celotni stroški gradnje: 3,7 milijard šilingov.
Finančne skrbi tarejo tudi delniško družbo za izgradnjo turske avtoceste: kljub temu je deželni svetnik Knafl — ne da bi sam poznal točnih tarifov — zahteval znižanje cestnine za vožnjo skozi Ture. S strani avstrijskega nosilca gradnje je odgovarjal na vprašanja časnikarjev generalni direktor Just, jugoslovanske težnje pa je tolmačil dipl. inž. Belnkuš.
1984: cestni predor skozi Karavanke
Koroški sindikalisti: tudi o manjšini
PLO obiskala Klub slovenskih študentovnaDunaju:zobzazob
Ko je prevzela PLO (palestinska osvobodilna organizacija) leta 1972 vso odgovornost za grozoviti aten-lat, izvršen nad izraelsko olimpijsko reprezentanco, je val ogorčenja in upora zajel narode širom po svetu. Z nasiljem nad nedolžnimi ljudmi je pokazala mednarodni javnosti, da se kršijo pravice pa-
(f& co&u pat/edcifta:
V ZNAMENJU RASIZMA
Čedalje očitneje razgalja tako imenovani antisionizem (sovraštvo do Izraela) svojo antisemitsko podobo. Medtem ko je stari antisemitizem udomačen bolj v desničarskih in meščanskih vrstah, se kotajo antisionistični kričači in njih aktivisti bolj na levico.
Če ne bi bilo res, bi bilo morda celo smešno. Pa ni ne eno ne drugo. Za kaj gre?
Prejšnjo nedeljo so izžrebali v švicarskem Ziirichu kvalifikacijske skupine za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo leta 1982 v Španiji. Vsaka celina ima na razpolago nekaj mest. Tudi Azija. Tam je tudi državica Izrael. Toda izarel-sko nogometno zvezo so na zahtevo Arabcev izključili iz azijske nogometne zveze. Svetovna nogometna zveza FIFA je hotela Izrael dodeliti evropski skupini. Toda nogometne zveze držav sovjetskega bloka seveda niso hotele onečastiti svojih nogometnikov s tem, da bi morali igrati proti Izraelcem, pa so začele groziti pa še kaj. Kaj torej? Po najnovejših načrtih naj bi Izraelci igrali v eni izmed obeh ameriških skupin. Če pa morda tam spet ne bi bilo mogoče, bodo smeli igrati v tisti najmanjši evropski skupini, v kateri ne igra nobeno moštvo sovjetskega bloka (skupina 6). Samo tam, kjer živijo, v Aziji namreč, tam ne smejo igrati. Uradno jih namreč ni, ker jih ne sme biti! Zakaj? Zato, ker so Izraelci Judi. To je njihov „madež“.
Hitler in njegovi bi se takih svetovnih uspehov zagotovo veselili.
ježek
lestinskega naroda na Bližnjem vzhodu.
Ko pač čas tako teče — in v bistvu nič ne reče — so tudi ta dejanja zgubila svojo kriminalno vrednost in veljajo dandanes v boljših krogih kot kavalirska početja. „No in?“, ti zarevsne izpod navihanega nosa.
Zares, no in? Kreisky, Suarez, Giscard d’Estaing poljubljajo danes Arafata, predsednika PLO, kar se da bratsko. No in? Jackson, nekakšen novi Martin Luther King ameriških črncev, je pred nekaj dnevi srečal Arafata v Beirutu za razgovor. Na diplomatskem odru se je PLO v zadnjem času izvrstno znašla. Milton Wolf, ameriški veleposlanik na Dunaju, se je prav tu že nekajkrat sestal s poglavitnimi ljudmi PLO. Celo Andrew Young, bivši ambasador ZDA pri OZN (pri Združenih narodih), bi zaradi svojih podtalnih kontaktov do zastopnikov PLO ne bil odstavljen, če bi smel edino Carter odločati. Pa ne sme samo on, sme tudi židovska „lobi“, ki kontrolira od časopisja, televizije preko obrti, industrije in tja do ekonomskih odločitev in političnega zadržanja strank domala vse. 12. 10. 1979, ob desetih zvečer, sta se v klubu slovenskih študentov na Dunaju po nekajurni plodni diskusiji, Franci Serajnik, predsednik kluba, in dr. Hussain, oficialni predstavnik PLO na Dunaju, bratsko poljubila. Višek viška. Klub je povabil, predsednik dr. Hussain je prišel, obrazložil stališče in politiko PLO in bil naposled „na razpolago“, da so mu stavili radovedneži vprašanja.
Nikakor ne gre zanikati, da so bile grozne te krivice, ki jih je pretrpel palestinski narod vse do današnjih dni. Ne šele ob nastanku države Izrael 1948 in potlej, ampak že mnoga leta poprej.
Leta 1897 je v Evropi zasedal prvi cionistični kongres, je predaval dr. Hussain in zahteval lastno židovsko državo v takratni Palestini. Od reke Nil pa do Evfrata naj bi segala obljubljena dežela. Moses Hess in Theodor Herzl sta bila najvažnejša ideologa takratnega cioni-stičnega podviga. Po prvi svetovni vojni je imela Anglija mandat v Palestini, se pravi upravno pravico. V tem času je že prišlo do prvih izselitev Palestincev iz Palestine. Leta 1920 je bilo izseljenih v celoti 22.000 ljudi. Leta 1931 že 170.000. Skok na 470.000 je bil do leta 1946 lahek. Ob ustanovitvi Izraela pa je bilo iz dežele že izgnanih približno 2,6 milijona Palestincev.
Upravičeno je zatorej stremljenje Palestincev po svoji lastni državi. Pravica je na njihovi strani, čeprav so bili pokoli nedolžnih ljudi po različnih krajih sveta proti vsakemu pravu. Sicer drži, da predvideva kazenski zakonik Palestincev visoko kazen za — recimo — ugrabitev letal, kot je povedal dr. Hussain. Pozabil pa je povedati, od kdaj naprej ta zakon velja. Vsekakor je bil v začetku tega desetletja teror priznano politično sredstvo PLO. Danes to ni več potrebno, ker je svetovna javnost za njeno vprašanje že dovolj senzibi-lizirana.
Yasir Arafat je leta 1974 pred OZN podal predlog, da bi na teritoriju današnjega Izraela ustanovili novo palestinsko državo, kjer bi živeli Židje, Palestinci (ki so sami na pol Židje), pripadniki krščanske, mohamedanske in muslimanske veroizpovedi. V skladnem sožitju. O tem je dobro premisliti, vendar ne verjamem, da bo Izrael kdajkoli na to pristal. To Palestinci vedo, kar pomeni, da gre živ-
ljenje krvavo naprej. Saj drugače biti ne more.
Palestinci nikdar ne bodo priznali Izraela, kot je izjavil dr. Hussain, ker jih Izrael ne prizna. In če bi jih, najbrž tudi ne. Kar pomeni, da Izrael tudi nikdar ne bo priznal PLO. In če bi jo moral, najbrž tudi ne. Eden drugega ne prizna, kar končno pomeni, da bo eden drugega le tedaj priznal, če bo k temu prisiljen. Recimo, če zgubi vojno. Torej naprej na juriš.
Za koroškega Slovenca, ki pobere svoja šila in kopita, če se mu nekakšen dinamit od bogve kako daleč zakadi pod nos, so stavki kot „ ... palestinsko vprašanje je lahko katalizator za tretjo svetovno vojno ... “, „ ... odklanjamo te-
dcufyLU	:
Koroški enotni listi (KEL) se tudi na deželnih volitvah, ki so bile v nedeljo, 7. oktobra, ni posrečilo izvoliti svojega zastopnika v deželni zbor. Njeni pobudniki so že med volilnim bojem javno izjavili, da obstajajo le rahle možnosti za uspeh, saj so se tri glavne avstrijske stranke bile v deželnem zboru sporazumele za spremembo volilnega zakona, tako da je bila Koroška razdeljena na štiri volilna okrožja, od česar so imele škodo manjše politične skupine (v tem primeru Koroška enotna lista in lista Komunistične partije Avstrije). Koroška enotna lista tudi ni mogla nastopati v vseh štirih okrožjih, temveč le v treh, medtem ko je znano, da se dvojezično ozemlje razteza po vseh štirih volilnih okrožjih.
ror, a ne sile (nasilja?)...
„ ... bojujemo pravično vojno in samo pravično vojno ... “ nekoliko vznemirljivi. Kar se tiče pravične vojne, je po mednarodnem pravu le tedaj dovoljena, če je reakcija na vojno. Ne pa (re)akcija z ozirom na ohranitev oziroma iz-bojevanje svojih pravic. „Pravična vojna“ v miru (kot je trenutni položaj) je zatorej proti ustavnim določilom OZN.
Prepričan sem, da vojna nikdar ne more prinesti — za prav nobenega — zaželenega uspeha. Tudi v zavesti zmagovalca so človeške žrtve neizbrisljive. O ponosni smrti pa res raje ne bi govorili. Trajna rešitev — in zadovoljiva — je po mojem samo lahko rešitev na podlagi miru.
Želel sem si — in marsikdo drugi —, da bi dr. Hussain predaval v klubu več o mirnih alternativah, o načinu zbliževanja in ne toliko o materialnem in ideološkem oboroževanju proti zgodovinskemu dejstvu države Izrael. Politika „zob za zob“ privede do tega, da je končno vsak brez njih. Peter Millonig
Kljub pričakovanemu osipu glasov v primerjavi z deželnimi volitvami leta 1975 se je Koroški enotni listi posrečilo v nedeljo zbrati nekaj nad 4 tisoč glasov, kar je glede na posebne razmere na Koroškem vsekakor lepo število. Popolnoma pravilno je zato nosilec liste Karel Smolle tik po razglasitvi volilnih izidov poudaril, da bo KEL še z večjim pogumom in s še večjo odločnostjo nadaljevala s svojim delom, da se na ta način oddolži volilcem in volilkam, ki so ji v nedeljo zaupali, in da zlasti prispeva svoj delež v okviru splošnih prizadevanj za pravično ureditev slovenskih manjšinskih vprašanj na avstrijskem Koroškem ...
... Volilna udeležba je bila ena najnižjih, če že ne najnižja v vsej (Dalje na 5. strani)
Po volitvah na Koroškem

tednikov Uomentac - tednikov Uotnentae - tednikov Uomentac - tednikov Uo*ne
FLORIJAN SABLATSCHAN, vodeči urednik NT:
0!%
abisika
Prejšnji teden sta avstrijski in jugoslovanski nositelj gradnje predstavila mednarodnemu tisku projekt cestnega predora skozi Karavanke. Medtem ko bodo delavci predrli mejno gorovje šele v nekaj letih, sta politika in diplomacija že nekaj let popred: od srede do sobote tega tedna je na Dunaju na obisku zvezni sekretar SFR Jugoslavije za zunanje zadeve Josip Vrhovec, in sicer na povabilo svojega avstrijskega kolega, zunanjega ministra dr. Willibalda Pah ra.
Kakor je bilo rečeno v Beogradu, je ta obisk v znamenju vrste skupnih interesov med obema državama ter v uspešnem sodelovanju na mnogih mednarodnih področjih, vse to pod načeli politike neuvrščenosti ter dobrega sosedstva. — Tokratni pogovori na Dunaju naj bi služili vsestranski proučitvi odprtih vprašanj v mednarodnih odnosih, vštevši položaj in pravice slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji.
V letih 1972 do leta 1976 je preko Karavank potovalo tudi več diplomatskih not, ki so imele za predmet predvsem izgrede koroških nacionalistov, pa tudi delovanje
terorističnih skupin na področju sosednje države. Od leta 1976 ni bilo več not, ki bi imele za predmet različna stališča glede člena 7, avstrijska vlada pa od tega časa naprej nenehno razširja, tako na narodnem kakor tudi na mednarodnem nivoju, da je člen 7 izpolnjen ter da je izbruhnil narodnostni mir na Koroškem. — S strani Jugoslavije je bilo ponovno poudarjeno, da gre pri manjšinskem problemu za problem, ki ga je mogoče le dolgoročno rešiti.
Dne 22. junija letos so se predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev srečali v Zagrebu z jugoslovanskim zunanjim ministrom Vrhovcem. Ob tej priliki je v imenu obeh organizacij zavzel stališče dr. Franci Zwitter in med drugim dejal:
„Mi vemo, da ,dolgoročnost“ ne pomeni odlaganje rešitve v nedogled, ampak da gre pri reševanju narodnostnega vprašanja za proces, ki mora biti stalno prisoten in ga je treba stalno reševati kot problem, ki bo postal neaktualen šele z globalno rešitvijo!
Zato se koroški Slovenci nikdar ne moremo odreči zahtevi in borbi po celovitosti rešitve člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Pri tem smo realni dovolj, da vemo, da ne moremo pričakovati globalne rešitve od danes do jutri — čeprav čakamo že 24 let — toda ni mogoče izolirati bistvenih vprašanj, to se pravi aspekta državne pogodbe in globalne rešitve člena 7 samo zaradi tega, da bi napredovali v malenkostnih vprašanjih!
Smo v določeni meri tudi za politiko malih korakov, ki jo zagovarja Avstrija, toda ti koraki morajo biti konkretni in smotrni, da smo z vsakim korakom bliže cilju, ki je globalna rešitev člena 7 odnosno popolna enakopravnost slovenske manjšine na Koroškem! V tem smislu smatramo za nujno potrebne naslednje korake:
a) Za preprečitev asimilacije naše predšolske in šolske mladine, ustanovitev dvojezičnih otroških vrtcev v vseh večjih krajih in njihovo vzdrževanje, kjer pa to ni mogoče, vsaj ustanovitev otroških čuvarnic iz javnih sredstev. Uvedbo slovenščine kot obveznega predmeta v osnovnih šolah vsaj za vse slovenskogovoreče učence. Čimprejšnjo realiza-
cijo možnosti sprejema slovenske televizije na vsem dvojezičnem ozemlju, ker gre za medij, ki ne vpliva le na mladino, ampak prav tako na odraslega in danes praktično pomeni zgolj nemška televizija dnevno asimilacijo našega človeka.
b) Za preprečitev asimilacije našega gospodarsko odvisnega človeka zahtevamo socialno in gospodarsko krepitev z odpravo gospodarske diskriminacije in z zboljšanjem gospodarske strukture našega življenjskega prostora potom meliorizacij in gospodarskih investicij ter finančnih podpor, nadalje gospodarsko kooperacijo z matičnim narodom, pri čemer mislimo na atraktivnejšo izgradnjo maloobmejnega prometa, sejemskih sporazumov, gospodarskih konceptov v okviru Delovne skupnosti vzhodnih alpskih regij in odprtje nadaljnjih mejnih prehodov med Koroško in Slovenijo ter končno direktno kooperacijo podjetij iz Slovenije in Avstrije.“
Predvsem v koroškem večinskem tisku se dogaja, da postavljajo koroške Slovence za neke vrste motilce dobrososedskih odnosov. Iz tega da sledi, da je pač bolje, če gre sosedska politika mimo manjšin. Prepričani smo, in sodobna zgodovina nam da prav, da problem s tem ni rešen, če se ga zgolj omalovažuje. Razveseljivo, da hočejo pri razgovorih proučiti odprto manjšinsko vprašanje, ki je v resnici večinsko.
Če se namreč v dobrososedske odnose ne vgrajuje manjšin in njihovih pravic, potem bi bilo to zgolj farsa dobrososedskih odnosov. Koroški Slovenci zaradi tega tudi pričakujejo, da v komunikeju o obisku pride glede njihovega vprašanja jasno do izraza, da s sedanjo ureditvijo člen 7 državne pogodbe še nikakor ni rešen.
Da pribijemo: koroški Slovenci smo za čim tesnejše sodelovanje tako na gospodarskem, kulturnem kakor tudi na političnem področju. Smo za prizadevanja za izenačitev trgovskih bilanc, ker vemo, da gospodarsko sodelovanje ni cesta enosmernica. Povsod pa se bomo spraševali, kje je pri tem mesto za manjšino. Smo za skupno pot, ki pa je kakor vsaka cesta uporabna in dovolj šele tedaj, ko bo mogel vsak stopiti nanjo in se bo utrdila ob vsakdanji uporabi. In ki prav tako ni enosmernica. Poskusimo torej!
v.
Turistična razstava „Po Koroškem1 uspešen začetek je bil storjen!
„Končno enkrat razstava o turizmu slovenske Koroške“ je bil tenor obiskovalcev turistične razstave „Po Koroškem“ prejšnji teden v Ljubljani. V Kompasovem poslopju na Titovi ulici (zraven „Šestice“) je v tem času pogledalo mimo okoli okoli 3000 obiskovalcev.
Ljudje, ki pridejo mimo zgolj iz razloga, da naberejo čim več prospektov, skoraj ni bilo. Kakor nam je povedal Miha Za-blatnik, ki je oskrboval obiskovalce z informacijami, se je polovica obiskovalcev razstave hotela informirati zgolj o turizmu, ostala polovica pa bolj o narodnostnem vprašanju na Koroškem. Od njih je dobra tretjina dobro poznala koroške razmere, okoli 5 procentov pa je bilo izredno natančno informiranih. Obiskovalci pa so skoraj vsi bili zainteresirani in pri-
pravljen v večji meri korstiti usluge koroškega turizma, vendar so imeli doslej premalo informacij.
Vsekakor: Potovalna agencija Kompas, ki je omogočila to razstavo, je vzela v svoj program intenzivnejšo ponudbo na področju izletov in zimskih dopustov. V posebni mapi so navedena podjetja, kjer bodo gostje iz Slovenije postreženi v domačem slovenskem jeziku. Želeti bi bilo, da bi se ostale agencije pridružile tej iniciativi.
Avstrijski generalni konzul v
Ljubljani dr. Walter Lichem je v svojem nagovoru ob odprtju razstave prejšnji ponedeljek dejal, da je turizem idealno sredstvo za zbliževanje in razumevanje drug drugega, nekakšen most. Avstrija podpira vse take iniciative, ki končno služijo tudi miru, je dejal generalni konzul Lichem.
Razstavo je podprla tudi gospodarska zbornica. Zahvala velja predvsem direktorju Kompasa Egonu Conradiju, ki je bil njen pobuditelj, nadalje namestnici direktorja za notranji turi-
zem Planini, ter direktorju propagande Udovču, ki je koroškim avtodidaktom na tem področju posredoval vso potrebno pomoč, da je bila razstava uspeh.
Zahvala tudi Zvezi slovenskih zadrug in poslevodečemu podpredsedniku dr. Mirtu Zwittru za zelo fundirane besede o bilanci turizma.
Ob koncu še nekaj glasov iz publike, ki je obiskala razstavo: „Končno razstava o slovenski Koroški“, „Ne vemo, kje imajo svoja turistična podjetja Slovenci, prav, da ste napravili tako
K SLIKAMI: Predsednik ISTIT-a Alojz Gregorič v pogovoru z generalnim konzulom dr. Liche-nom (desno); Koroški predstavniki si ogledujejo razstavo (sredina); Miha Zablatnik, duša skupnega prospekta.
razstavo“, „Še večkrat pridite“, „Potreben bi bil stalen informacijski biro koroških Slovencev“, „Izdajte vodič po Koroškem“.
Skoraj vsi so želeli še več osebne informacije. Več obiskovalcev je dalo pobudo oziroma vprašalo, zakaj koroški Slovenci ne priredijo v slovenski pre-stolici in tudi drugod tedna, kakor so ga imeli Gruzijci; skozi cel teden so bili na sporedu folklora, petje, odrske predstave, predavanja, diskusije, literarna branja, šport — dati bi se moralo vsemu večje obeležje, skratka, en teden naj bi vse govorilo samo o koroških Slovencih.
Občina Škocijan za dvojezični otroški vrtec nima denarja
„Kritični Avstrijci“ za KEL
KEL — to je gibanje, ki seže preko volitev. Tudi še preko dneva volitev pridejo podporne izjave kritičnih Avstrijcev. To je važna podlaga 'n naloga za nadaljnje delo Koroške enotne liste.
Mag. Ursula KÖLLNER, Dunaj; Anton NEUREITER, Salzburg; Siegfried STEINLECHNER, Salzburg; Fritz LACKINGER, Salzburg; Heinrich PFANDL, Salzburg; Norbert HUBER, Salzburg; Maja EG-GERTH, Salzburg; Monika KEP-LINGER, Rohrbach; dipl. inž. Gerhard EMRICH, Eisenstadt; mag. Gottfried KÖGLER, Retz; Miriam WIEGELE, Dunaj; Gerald KAINZ, Salzburg; Karin GAYER, Breitenbrunn; Stefan SCHENNACH, Du-naj; Christina SCHENNACH, Dunaj; Angelika RIEDL, Dunaj; Meina SCHELLANDER, Dunaj; dipl. inž. Ghristian BAUER, Dunaj; Kurt LEGERER, Salzburg; Manfred TAGI-Salzburg; Adelheid JAN-SCHITZ Salzburg; Christof REIN-HRECHT, Dunaj; Günter HARRER, 1170; Gerhard RUISS, Dunaj; Victoria TALOS, Dunaj; Josef MANGE, Celovec; Bernd SIBITZ, Dunaj; Beinrad WINGE, Dunaj; mag. Ri-chard LANGTHALER, Dunaj; Anton Z°RE, Linz; dr. B. NEUHOLD, Dunaj; Gertrude PERLAKI, Dunaj; Ghristina RENOLDNER, Langen-Qasse 11/16; Reinhard BUCHIN-t^ER, Rohrbach; Rudolf DECKER, Linz; Marianne SCHRAIK, Dunaj; br. Edith REINER, Dunaj; Gertrude
V Šentprimožu v škocijanski občini je dvojezični otroški vrtec, v katerem je 30 otrok, med njimi 20 iz škocijanske občine. Slovensko šolsko društvo je pred nedavnim zaprosilo škocijansko občino, da bi denarno podprla ta dvojezični otroški vrtec v Šentprimožu.
Ker občina podpira oziroma vzdržuje (nemški) občinski vrtec — stroški znašajo letno 12.000 šilingov na otroka — je SŠD bilo upravičenega mnenja, da bo občina podprla tudi novi dvojezični otroški vrtec, saj gre tu za otroke iz škocijanske občine.
Na seji v četrtek, 11. oktobra, ko so obravnavali to vprašanje, je občinski svet z 21 proti 2 glasovoma slovenskih mandatarjev odklonil prošnjo SŠD. Župan, koroškim Slovencem dobro znani dr. Albert Holzer, je odklonitev podpore utemeljil s tem, da občina nima denarja. To pomeni, da je denar na razpolago samo za občinski (nem-
WEINBERGER, Gradec; Bernd KINSCHNER, Wels; Josef KOD-RITSCH, Dunaj; Joun SILVA, Linz; Matilda GRANDOVEC, Linz.
ški) otroški vrtec, za škocijanske otroke dvojezičnega vrtca ga pa ni. To je seveda očinto zapostavljanje, kajti to razumemo tako, da če bi ti otroci, ki so sedaj v dvojezičnem vrtcu bili v (nemškem) občinskem, potem bi morali seveda vsakemu otroku dati podporo. Izgovor občinskega sveta, da ni denarja je torej neutemeljen in skrajno nepopularen, naravnost sovražen. Tu seveda ne gre za denar, marveč za to, ker se gotovi krogi bojijo, da bi se otroke vzgajalo v duhu sprave in medsebojnega razumevanja in ne za narodne renegate, kakor sta to poudarila slovenska odbornika na tej občinski seji.
Vsiljuje se nam misel, da pri nas še vedno straši duh, ki ga je nekoč širil Hitler. Znano je, da je leta 1944 zaprl vse šole za tolmače, češ da so ljudje, ki obvladajo več jezikov, nezanesljivi in da jih je treba likvidirati. Žalostno in sramotno je, da občina Škocijan prav v mednarodnem letu otroka kaže takšno nestrpnost do otrok, ki se jih vzgaja v plemeniti miselnosti — dvojezičnosti.
Na zadnji seji je bil odklonjen
tudi predlog obeh slovenskih občinskih odbornikov, da bi se od-
borniki vključno z županom odpovedali polovici sejnine (ta predlog je slovenska frakcija že stavila ob priložnosti letnega obračuna), češ če je že res občina v denarnih težavah, potem naj le-ta štedi pri sebi, ne pa pri otrokih.
Vse to pa v letu otroka, ki se povsod tako zelo štrapacira.

bcalca:
Hodiše: kvintet dunajskega krožka prvič na Koroškem
7. oktober je za nami • sedaj na delo!
Medtem ko velike stranke slavijo zmago — katero so baje dosegle pri deželnozborskih volitvah — so pravi demokrati potrti. Vsaj je število doma ostalih zopet naraslo — do 20% volivcev se ni poslužilo formalne pravice glasovanja. Brali so mogoče vseh pet knjig (programov) — vsaka je imela tudi dobro vsebino, vsaka lista dobre kandidate — vendar ne volilci, temveč strankino vodstvo je odločilo, kdo pride v deželni zbor. Ker pa strankino vodstvo itak „najbolj“ ve, kaj je prav — nam itak ni treba na volišče. Vsaj se stranke polastijo celo onih 7 sedežev v deželnem zboru, ki bi morali ostati prazni — ker so tudi volilci ostali doma.
Mogoče je ta abstinenca prvi znak nezadovoljstva s sedanjim volilnim sistemom. Ako bi ostale zgolj ženske doma — bi bilo to jasen dokaz zrelosti teh, saj imajo ženske ravno tako malo šanse, da bodo prišle v deželni zbor, kot zastopniki slovenske narodne skupnosti. Vse je odvisno od volje stran-
rtiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiHiHiiniininiiiiuimniiiiiniimiHiM
Og^Lalufte a naivni listu!
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiu
kinega vodstva — in ne od volje ljudstva.
V razgovoru z demokratično usmerjenimi Korošci — tudi pripadnikov vseh strank, se vedno ugotovi želja, da bi imeli koroški Slovenci vsaj enega ofi-cialnega zastopnika v deželnem zboru. Ako bi imeli volilci pravico podpreti posamezne kandidate na katerikoli listi — bi pač sigurno bil izvoljen vsaj en zastopnik Slovencev v deželni zbor.
Ker se ženskam v državnem zboru godi enaka krivica — kot na deželni in občinski ravni — je vrhovni šef — zvezni kancler demonstrativno imenoval štiri ženske za državne tajnike.
Naloga teh tajnikov je, da pomagajo po njih znanju pri upravi državnih poslov — brez da bi imeli istočasno glasovno pravico. Ali bi ne bilo na mestu, da bi deželni oče podal tudi koroškim Slovencem posvetovalni sedež v deželnem zboru ali pri vladi? Nobenem ne bi bilo v škodo — a bilo bi v prid Koroški in ugledu Avstrije v svetu.
Za prihodne deželnozborske volitve pa naj mogočne stranke realizirajo demokracijo, ako že lastnim pristašem nočejo dati možnosti, da bi ti vsaj v času volitev odločali, kdo naj te zastopa. Potem pa naj te dajo možnost, da zrastejo nove demokratične stranke, ki bi z prosto izbiro kandidatov nudile tudi oficielnim zastopnikom Slovencev možnost, da se izvolijo v deželni zbor. Rezervar 20% volilcev terja več demokracije.
FRIDKO
Dunajski krožek, ki pod okriljem Kluba mladje že nekaj let dobro uspeva na Dunaju (prireja redne sestanke, organizira oglede razstav ter seveda goji družabnost i. dr.), zbira Slovence na Dunaju z namenom, da jih tudi po zaključku študija ohrani naši narodnostni skupnosti in jih seznanja s perečimi vprašanji današnjih dni.
Prav iz potrebe po boljših stikih, družabnosti in kulturni izmenjavi je nastal pred nekaj več kot letom dni iz članov tega dunajskega krožka pevski kvartet. Sestavljen je iz odličnih in navdušenih pevcev in je mogel v nekaj mesecih naštudirati pod vodstvom vsestranskega Hanzija Gabriela že lep program tako prosvetnih kot tudi cerkvenih pesmi. Letos vigredi je postal iz prvotnega kvarteta kvintet — pristopil je mag. Aleš Schuster, ki je po študiju jezikov v Gradcu nastopil svojo službo na Dunaju. Zapu-
stil je na žalost pevski zbor graških študentov, ki je tako uspešno nastopal v raznih krajih Koroške. Petorico na Dunaju tvorijo potemtakem: Hanzej Gabriel (doma iz Šentjanža), Štefan Ferenčak (iz Slovenije), Mirko Lausegger (Slovenji Plajberk), Franc Kapus (Bil-čovs) in kot rečeno Aleš Schuster (Rože k).
Koncert v farni cerkvi v Hodišah je priredila Katoliška prosveta, na programu pa je bil „sprehod po 100 letih slovenske cerkvene glasbe“, kot je to povedal domači župnik Lovro Kašelj, ki je podal tudi povezavo posameznih točk prireditve. Med pevskimi točkami koncerta je igral Hanzej Gabriel na hodiških orglah kompozicije slovenskih skladateljev zadnjih sto let in prikazal s tem tudi svojo že legendarno vsestranskost. (Na Dunaju je pred leti vodil zbor Kluba slovenskih študentov, zdaj ima svoj
MEŠANI PEVSKI ZBOR „R02“ NASTOPA V ZGORNJI AVSTRIJI
® V sklopu prireditve „Junger ® Herbst 1979“, ki traja od 11. ok-$ tobra do 21. novembra letos v @ zgornjeavstrijskem mestu Traun,
•	nastopa tudi mešani pevski zbor % „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu. 9 Pevke in pevci okoli Lajka Mili-® savljeviča s svojim nastopom ® prispevajo svoje k avstrijskem ® narodnem prazniku: koncert bo
•	26. oktobra ob 20. uri v Zvez-% nem šolskem centru v Traunu.
•	HOTEL „ROŽANSKI DOM“
•	NA REKI išče
•	SEKRETARKO
® z znanjem obeh deželnih jezi-% kov. Nastop službe: 15.12.1979. 9 Prijave na hotel Antonič „Ro-% žanski dom“, Reka/Miihlbach, % 9184 Šentjakob v Rožu, telefon:
•	0 42 53/241.
tamburaški zbor prav na Dunaju, pomaga pa tudi pri naših tamburaših v Ločah, Hodišah in Železni Kapli); glavnopoklicno pa poje na dunajskem „Theater an der Wien“).
Kvintet hoče po zamisli dirigenta gojiti predvsem koroško pesem (slovensko kot tudi nemško), zlasti pa specifično koroško petglasno, „pravo fantovsko pesem“, kot je to povedal soustanovitelj kvinteta Štefan Ferenčak.
Prvi javni nastop izven Dunaja so imeli ob odprtju likovne razstave „mladje 79“ v Salzburgu letos vigredi, preteklo soboto pa so podali na letošnjem, tretjem Oktobrskem taboru nekaj slovenskih in nemških koroških pesmi. Dokazali so s svojim petjem, da se da tudi z malo oseb prav lepo zapeti.
Izredno dobra akustika hodiške farne cerkve je prav dobro prikazala visoko raven, ki jo je dosegel naš kvintet, omeniti pa je treba, da bi se v „pianu“ še marsikaj dalo doseči, kar velja tudi za animacijo vodje, ki deloma malo moti.
Nastop je vsekakor mnogo obetal tudi za prihodnost. Radi bomo spet pozdravili kvintet Dunajskega krožka na Koroškem s starim slovenskim pozdravom „Buh Vas sprij-mi“.
# POGRČE
Pavleževa mama umrla
Po dolgi, hudi bolezni je dotr-pela v torek, 9. oktobra, gospa Uršula Smolnik, rojena Matevžič. Bila je dobro pripravljena na odhod v večnost. Zapustila je moža Blaža in osem otrok. Rodila se je pri Šerjaku v mohliški fari. Junija letos je slavila 80-letnico. Ob tej priložnosti so ji prišli tudi čestitat zastopniki žitrajske občine. Pred tremi leti so obhajali pri Pavležu v Pogrčah zlato poroko.
Njeno življenje je bilo napolnjeno z globoko vero in gorečo ljubeznijo do slovenskega naroda; tako sta z možem tudi vzgajala otroke. Njen mož Blaž je bil dolga leta slovenski občinski odbornik najprej v nekdanji rikarski, pozneje pa v žitrajski občini; bil je tudi član odbora dobrolske Hranilnice in Posojilnice ter član šentviškega župnijskega sveta.
Samoumevno je bilo, da je Pavleževa družina tudi z vso močjo podpirala domače prosvetno društvo Danico. Najhujše ure pa je morala prestati Pavleževa mama med drugo svetovno vojno, ko so nacisti leta 1944 zaprli njenega moža. Celo leto je morala sama gospodariti na kmetiji. Najstarejši sin Feliks je bil tedaj star 17 let, najmlajši sin Hanzej pa se je komaj rodil.
Ogromna množica ljudi jo je pospremila v petek, 12. oktobra, na njeni zadnji poti na šentprimo-ško pokopališče. Pogrebne obrede je opravil župnik Francej Krištof in se ji zahvalil za vse, kar je storila dobrega za versko in narodno skupnost. V zadnje slovo so zapeli domači cerkveni pevci pod vodstvom Hanzeja Kežarja. Občinski odbornik Joža Habernik pa se je poslovil v imenu slovenskega občinskega zastopstva v Žitari vasi in v imenu prosvetnega društva Danice.
Naj se rajna Pavleževa mama odpočije v večnem miru. Možu Blažu in vsem sorodnikom izrekata sožalje tudi NSKS in uredništvo NT.
LETO OTROKA
>#<
v nedeljo, 21. oktobra ob 14.00 v Šentjakobu v Rožu (Farna dvorana)
Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Šmarjete v Rožu, Sel, Slovenjega Plajberka, Sveč, Bilčovsa, Hodiš, Šentilja, Šentjakoba v Rožu, Loč, Borovlj, Bistrice na Zilji in Ukev v Kanalski dolini
1979
vabi Krščanska kulturna zveza

Pod geslom „Kulturni avtoportret Slovenske gimnazije“ prirejamo v četrtek, 25. oktobra 1979, v okviru akcije „Kultura —- šola — kultura“ ob avstrijskem nacionalnem prazniku
Dan odprtih vrat in kulturni festival
na katerega vabimo vse starše dijakov, prijatelje Slovenske gimnazije in bivše dijake šole ter zainteresirano javnost. Od 8. do 12. ure Vam bomo nudili ves dopoldan vrsto kulturnih aktivnosti naših bivših in sedanjih dijakov. Obiskali boste lahko pouk glasbe, ročnega dela, telovadbo in literarno branje naših bivših dijakov. V avli bodo razstavljali naši umetniki — absolventi svoja dela. Dijaki bodo prezen-tirali svoj časopis Ml; glasbene in plesne točke bo dopolnila podijska diskusija na temo „Mesto Slovenske gimnazije v koroškem kulturnem življenju“. Umetniški razstavi se bo pridružila še izdana literatura naše ustanove in literatura o njej ter filmski prikaz o šoli.
Skratka: Na neprisiljen in odprt način bomo skušali prikazati naše kulturno lice. Prisrčno vabljeni vsi!
Ravnatelj dr. Vospernik
Slovensko prosvetno društvo „Srce“ v Dobrli vasi
vabi na
PREDAVANJE O POLJSKI Prireditelj: SRD „Srce“ v Dobrli vasi
Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 21. 10. 1979, ob 19.30 Predaval bo prof. Štefan Pinter
ODER MLADJE
KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE V CELOVCU
Prireditelj: Mohorjev dijaški dom Kraj: dvorana v Marijanišču Čas: torek, 23. 10. 1979, ob 19.30
V ponedeljek, 22. 10. 1979, ob 20.00 gostuje v Kongresni hiši v Beljaku SLOVENSKA FILHARMONIJA Dirigent: BOGO LESKOVIC Solist: ACI BERTONCELJ, klavir
Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ na Radišah
vabi na
KULTURNO PRIREDITEV
ki bo v soboto, 20. 10. 1979, ob 19.30 v Kulturnem domu na Radišah.
Ob 19.30 bo otvoritev razstave likovnih del z Radiškimi motivi Ob 20. uri bo koncert mešanega in moškega zbora SPD „Radiše“ in nastop folklorne skupine KUD „Študent“ iz Maribora
Pridite, za vsak okus bo nekaj!
poje in pleše
sodelujejo skupine podjunskih kulturnih društev,nato ples!
V soboto,20.10.1979
OB 19,30 URI pri Soštarju
v Globasnici
VESELOIGRA „NAVADNI ČLOVEK“
Gostuje igralska skupina SPD „Vrtača“ iz Slovenjega Plajberka Kraj: pri Cingelcu na Trati (Borovlje)
Čas: nedelja, 28. 10. 1979, ob 14.30 Prireditelj: SPD Borovlje
DOM v TINJAH
Od nedelje, 11. 11. 1979, ob 18. uri, do sobote, 24. 11. 1979, ob 13. uri
DOPUSTNIŠKI DNEVI
za kmete in kmetice, za delavke in delavce, za upokojence Prijave do 28. 11. 1979 na Katoliški dom prosvete SODALITAS,
9121 Tainach/Tinje, tel. 0 42 39 / 642
rrn
noš tednik
ŠENTPETER NA VAŠINJAH
Slovo od Ane Kopeinig
Po dolgotrajnem bolečem ugašanju je v soboto, 13. oktobra, zaključila svoje zemsko romanje Pavlinčeva mati Ana Kopeinig, mati rektorja prosvete tinjskega Doma Jožeta Kopeiniga. Njen pogreb v ponedeljek, 15. oktobra, je bil veličasten. Nad 50 duhovnikov se ji je prišlo zahvalit za vsem dragega sobrata Jožeta, ki ga ni le kot najmlajšega voljno in radostno sprejela med kopo svojih otrok, ampak mu je vrh tega še omogočila in izprosila vzvišeni poklic Gospodovega služabnika. Mnogo znancev in prijateljev Pavlinčeve družine se je zbralo na domu žalosti.
Ko so šentpetrski pevci na domu zapeli pesem „Vse na svetu hitro mine“, takrat so vsi in še posebno domači čutili, da se je pričela ura slovesa matere, ki je darovala svoje življenje svojim. Njeno življenje je bilo prežeto z veliko ljubeznijo.
Gospod življenja ji je ob smrti gotovo zaklical: „Poznam tvoja dela, tvoj trud in tvojo stanovitnost.“ Vsak izmed nas v življenju doživi, da ljubezen ni enaka ljubezni. Ljubezen se dviga in pada, vzpenja v višine in zopet drsi v globine, ki jih je zmožno človeško srce. Ljubezen je posebno lepa, če je nesebična, globoka in požrtvovalna. Pavlinčeva mama je živela v vsej tihoti to ljubezen, in ko je mrtvaški zvon za-
pel, je postalo resnično, da ni živela samo v času 76. let, ampak, da je živela v ljubezni. V trdem metežu vsakdanjega življenja je živela in bila duša Pavlinčevega doma. V malih prostorih starega doma ji nikoli ni bilo pretesno.
Kot v mnogih družinah so se tudi pri Pavlincu v povojnem času borili za vsakdanji kruh.
Doživela je uro slovesa, ko je sin odpotoval v daljno Avstralijo. Gotovo si je stavila vprašanje: „Se bomo še videli?“
Prišel pa je lepši dan slovesa, ko je na dan nove maše z žuljavi-mi rokami svojega Jožeta pokrižala in ga ljubeče poljubila ob slovesu od doma. Na slavoloku pred Pavlinčevem domom so bile zapisane besede: „Veseli se v Gospodu“. Verna mati je razumela vsebino teh besed.
V zadnjih letih se je mnogo spremenilo na Pavlinčevem domu. Rajna je vse globoko doživljala. Prišla je ura slovesa moža in končno bolezen in trpljenje.
Pogrebna sv. maša, ki jo je skupaj z žalujočim sinom obhajalo osem somašnikov, je bila pravi slavospev v vstajenje verujočega občestva Gospodu življenja in smrti. Ob začetku sv. maše je sin v imenu vseh domačih izrekel besede: „Hvala, rnama, za vse!“, in gotovo
je mislil, da je pomenilo njeno življenje blagoslov za vse domače.
Poslovilna pridiga domačega župnika Antona Gorška je bila skrbno izklesan in prepričljivo podan hvalospev zgledni ženi in materi. Dovršeno petje farnega zbora pod vodstvom organista Antona Mucherja pa je spreminjalo žalno razpoloženje pogrebcev v velikonočno radost.
Še nebo je prispevalo svoje k lepi pogrebni slovesnosti. Ustavilo je dopoldanske nalive ter naročilo vesel sončen popoldan. Krasna mavrica je pozdravila ranjko in pogrebce ob slovesu od doma. Nedvomno tudi take nenavadne okoliščine morejo vsaj nekoliko lajšati žalost prizadetih.
Naj Pavlinčeva mati v Bogu počiva. Njenim žalujočim otrokom in njihovim družinam velja naše iskreno sožalje.
POSOJILNICA BILČOVS
vabi na predavanje v okviru svetovnega dneva varčevanja „Izkoriščanje davčnih ugodnosti delojemalcev“
Referent:
prof. dipl. trg. Franc Brežjak Kraj: gostilna Miklavž v Bilčovsu Čas: sreda, 24. 10. 1979
Hodiše: 2 pogreba
Kar dva pogreba sta bila v sredo, 10. oktobra, v Hodišah. Najprej smo pokopali Fridija Simo, pd. Vo-revčnika s Prtič. Umrl je v nedeljo, 7. oktobra, star 76 let. Bil je kmet, pošten človek, povezan z domačijo. Pogrebne obrede je opravil župnik Lovro Kašelj, zapeli pa so cerkveni pevci pod vodstvom Janeza Sajovca.
*
Že v zadnji številki NT smo poročali, da je umrl 6. oktobra v celovški bolnišnici Tevžej Kompoš, star 85 let. Bil je globoko veren človek in zaveden Slovenec. Skupno z župnikom Janezom Starcem sta začela zidati v Hodišah Jožefov dom, središče kulturnega delovanja v Hodišah pred vojno in po njej. Tevžej je bil duša Jožefovega doma. Med drugo svetovno vojno je moral s svojimi v izgnanstvo. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi, kar tudi izpričuje, kako so rajnega cenili in ljubili. Črno mašo je bral nekdanji hodiški župnik dr. Janko Mi-kula, župnik Lovro Kašelj pa se je poslovil od rajnega ob odprtem grobu. Zapeli so domači cerkveni pevci pod vodstvom Foltija Pavliča in Janeza Sajovca. Občinski odbornik Fridi Sabotnik se je poslovil od rajnega v imenu hodiške KEL in prosvetnega društva Zvezde, župan pa se je zahvalil nekdanjemu slovenskemu občinskemu odborniku za vse njegovo delo. Dr. Mirt Zwitter se je poslovil od nekdanjega zadružnika v imenu Zveze slovenskih zadrug, v imenu Zveze slovenskih izseljencev pa predsednik Jožef Partl.
Po volifvah . . .
(Nadaljevanje z 2. strani)
povojni zgodovini Koroške, kar nikakor ne more biti dokaz kdove-kakšne politične zrelosti prebivalstva in je morda tudi odraz prepričanja, da se tako in tako nič ne more spremeniti.
Upamo, da taka miselnost ni zajela tudi širših plasti slovenskega prebivalstva na Koroškem, čeprav je treba priznati, da se v zadnjem času kaže tudi pri predstavnikih manjšine določena utrujenost, kar je razumljivo glede na hude in celo izredno težavne razmere, sredi katerih se gibljejo in delujejo. Toda prav izid nedeljskih deželnih volitev je po našem mnenju poka---------------------------
SPOROČILO: Iz tehničnih vzrokov, ki niso bili pri tvrdki Rutar, temveč pri NT, je bil zadnji inserat v nemščini.
zal, da je treba vztrajati, saj je nad štiri tisoč volilcev, kolikor jih je glasovalo za Koroško enotno listo, zgovorno, jasno in pogumno dokazalo, da razmere le niso tako rožnate, kot jih je v svoji volilni propagandi skušala prikazovati največja avstrijska stranka na Koroškem, temveč da obstaja cela vrsta odprtih vprašanj, med njimi predvsem vprašanje odnosvo med narodno večino in manjšino, saj si bo slednja prav gotovo še dalje prizadevala, da ji bo končno priznana enakopravnost, do katere ima pravico po pisanih in nepisanih zakonih.
Kažioot k stanovanju
AKCIJA KUHINJ: 50% popusta na zgledne kuhinje
Temeljni kamen kuhinje
■,"«™ ..—
Ca. 270 cm široka kuhinja, ki se da popolnoma izgraditi.
V ceni zelo majhna, v opremi zelo visoka: vgrajen štedilnik s 4 vgrajenimi ploščami, vgrajen hladilnik s tremi zvezdami, naprava za odtegovanje hlapov in umivalnik iz jekla. Samo
21.970.-
Važno: sprednjo stran dobite tudi v zelenem — seveda s primernimi lesenimi ročaji.
Tudi z integrirano
napravo za odtegovanje hlapov za isto ceno!
RUTAR CEHTER
prinaša najboljšo ponudbo pohištva!
Dobrla vas, tel. 052 36 2181
SERVIS ZA KUPCE	KREDIT ZA KUPCE
NAČRTOVANJE - DOBAVA -	SAMO 200|0 NAPI AČH A
MONTAŽA - ZASTONJ	OSTALO V 12 MEStCIH BREZ OBRESTI!
Iport - šport - šport - šport
SAK — Šentandraž 1:1 (0:0)
SAK, moštvo, ki je v letošnji sezoni najbolj presenetilo v svoji ligi, saj kot novinec trenutno na četrtem mestu, je tudi prejšnjo nedeljo dosegel presenetljiv rezultat, — proti zadnjemu na tabeli je SAK igral le neodločno 1:1, polčas 0:0.
Če zasledujemo igro, pa je bil rezultat vsekakor v redu, saj so se igralci iz Labotske doline zelo dobro znašli proti promi-nentnemu nasprotniku, medtem ko SAK ni našel proti nasprotniku nobenega recepta. Dejstvo, da je oba gola zadel Dar-mann iz Šentandraža (v 50. minuti v lastno mrežo, šele tri minute navrh v nasprotnikovo), pove več kakor obširnejši opis. Predvsem SAK-ovim napadalcem žoga tokrat ni tekla tako, kakor bi morala.
Igre SAK:
© SAK igra v nedeljo, 21. ok-© tobra, proti moštvu iz Sinče ® vasi: prvo moštvo ob 10.30, ® „pod 21“ ob 8.45. Mladinci @ igrajo v nedeljo ob 9. uri © proti moštvu iz Wölfnitza. Vse © igre so na tujih igriščih. SAK © prisrčno vabi pristaše slo-© venskega nogometa, da si © ogledajo tekme ter podpi-® rajo igralce SAK!
AVSTRIJA — ŠKOTSKA 1:1
Precej sreče so imeli Avstrijci v sredo zvečer proti moštvu iz Škotske: dosegli so le neodločen rezultat. Avstrijski gol je dal Hans Krankl v prvem polčasu, Škotska je v drugem izenačila. Ker pa je bila isti večer poražena tudi Portugalska, je avstrijskemu moštvu pot do evropskega prvenstva še odprta — če zmagajo naslednjo igro proti Portugalski.
HSV — DSG Sele 1:4 (1:2)
Proti moštvu vojakov (HSV Celovec) so igrali v nedeljo Selani. HSV, ki je na lestvici bolj zadaj, pa je kljub temu zelo neprijeten nasprotnik. Že marsikatero moštvo je proti vojakom moralo napeti vse sile in se po-služiti vseh registrov, da je lahko odnesel iz Dhovš (Lendorf) vsaj eno točko. To spoznanje so v nedeljo naredili tudi Selani, ki so celo igro morali presneto paziti. Prvi gol so dali Selani že kar v 5. minuti (Fl. Jug), a že v sedmi minuti je igralec HSV-a izenačil. Igra je bila potem izenačena in šele v 35. minuti je Zd. Oraže strelil drugi gol. Z naskokom enega gola so Selani vodili v prvem polčasu. V drugem polčasu je imela sel-ska obramba mnogo dela. V 65. minuti pa je Nante Olip dal tretji gol, četrtega pa v 72. minuti Flori Jug. Omeniti pa je treba, da je moral selski trener Karel Pristovnik nadomestiti štiri standardne igralce (Toševski, Fr. Kelih, A. Dovjak, St. Olip), ki so bili poškodovani oziroma službeno zadržani. Ni mu preostala drugega, kot da je sam skočil v nogometno opravo.
Selško moštvo: Marič, O. Dovjak, W. Hribernik, O. Travnik-Žolna, K. Pristovnik, Zd. Oraže, N. Olip, D. Mohorčič, Fl. Jug, P. Olip.
Trenutno so Selani na prvem mestu skupine E 2. razreda. Lestvica:
1.	DSG Sele	8	5	2	1	27:7	12
2.	Galicija	8	4	4	0	18:6	12
3.	Šmarjeta	8	5	2	1	20:10	12
V nedeljo,	21.	10.	1979,	pa
igrajo Selani doma v Selah na „Stadionu pod Košuto“ proti staremu in vedno novemu nasprotniku Šmarjeti v Rožu. Začetek igre je ob 14.30. Navijači od blizu in daleč so vabljeni na ta karavanški derby.
franc wakounig
Lokomotiva v garaži
WOLFGANG HILDESHEIMER:
Nekega večera, ko sem sedel v predmestni krčmi ob vrčku piva, je prisedel k meni neki možakar preproste zunanjosti in me zaupljivo vprašal, ali želim kupiti lokomotivo. Priznam, da me ni težko nagovoriti, da bi kaj kupil, a ker je šlo za tako veliko nabavo, se mi je zdelo, da moram biti previden. Ker se zelo malo razumem na lokomotive, sem se zanimal, kakšnega tipa je in kakšne serije, da bi napravil vtis izvedenca, ki ne želi kupiti mačka v Žaklju. Možakar mi je rade volje postregel z zaželenimi informacijami in položil na mizo dve fotografiji. Predstavljali sta lokomotivo, ki jo je prodajal, posneto od spredaj in od strani. Bila mi je všeč in možakarju sem izplačal predujem.
Se isto noč so mi lokomotivo pripeljali. Priznam, da si nisem mogel misliti, da bi se za vsem tem še kaj skrivalo. Lokomotive nisem mogel spraviti v hišo, ker bi se ta porušila. Zato sem jo spravil v garažo, ki je bila že nekaj časa prazna.
Kmalu nato me je obiskal stric. To je bil mož, ki je iz dna duše sovražil vsako špekulacijo, realističen tip, ki je priznaval samo dejstva.
Komaj je prišel, sem pričel: „Kako lepo vreme je, kako prijetno diši v zra ... “
Ni mi dopustil, da bi izgovoril stavek do konca. Odločno je dejal: „Smrdi po gnilem krompirju!“
Nisem se hotel takoj prepirati in sem mu nalil čašico konjaka, ki ga je prinesel s seboj. Konjak je imel okus po milu in to sem stricu tudi rekel. Stric pa je takoj vzkipel in me pričel prepričevati, da je prejel ta konjak prvo nagrado na svetovni razstavi v Barceloni, kar se vidi tudi z etikete, in da je zato nadvse imeniten.
Ko sva molče izpila nekaj čašic, je stric sklenil, da bo pri meni prenočil. Stopil je iz hiše, da bi spravil svoj avtomobil v garažo.
Cez nekaj minut se je vrnil in sporočil s tihim in pretresljivim glasom, da je v moji garaži lokomotiva.
„Seveda, saj vem,“ sem mu odgovoril mirno in izpil še požirek
konjaka. „Kupil sem jo pred nekaj dnevi.“
Na njegovo vprašanje, ali se z njo pogosto vozim, sem dejal, da ne tako pogosto. Zadnjikrat sem nocoj odpeljal z njo v mesto svojo sosedo v bolnišnico, ker je pričakovala vesel dogodek. Še isto noč je rodila dvojčke.
Ne vem, ali mi je stric to verjel. Videti je bilo, da mu takšne zgodbe niso prijetne. Postal je redkobeseden in nenadoma izjavil, da je čisto pozabil, da ima še važen
ROBERT THOMAS ALLEN:
Ko sem bil star šest. let, sem rekel sosedovi punčki: „Stavim, da lahko stojim samo nekaj centimetrov od tebe, pa se me ne boš mogla dotakniti.“
„Kako to?“ je vprašala.
„Ha, če stojim za vrati!“ Tako sem se smejal, da so mi popadale iz žepov vse frnikole.
Deklica me je pogledala mrzlo kot žabo. „Kaj je na tem smešnega? Nihče se te ne more dotakniti, če stojiš za vrati!“
V vseh letih, ki so minila od tedaj, se mi ni posrečilo razumeti ženskega smisla za humor.
Zenske se smejejo ali v nepravem času ali napačni šali ali pa se sploh ne smejejo ... Poznam sicer bistro žensko, ki se na koncu šale globoko zamisli in vpraša: „Hm ... pa potem?“ in neko drugo, ki se smeje ves čas med pripovedovanjem šale, ko pa pride poanta, se smrtno zresni in me vpraša na primer, kje stanujem.
Zenske nosijo v sebi balast grobe realnosti, ki jih ne pusti v višje sfere. To je eden od vzrokov za žalosten način, s katerim reagirajo na zgodbice, ki so smešne prav zaradi tega, ker nasprotujejo razumu.
Spominjam se, da sem nekoč dejal svoji ženi:
„Si že slišala tisto šalo o dveh prijateljih, ki sta sedela v klubu nekje v Angliji, pa je prvi rekel drugemu:
opravek. Odšel je in ga od tedaj nisem več videl.
Ko sem čez nekaj dni prebral v časopisih, da je francoskim državnim železnicam izginila lokomotiva, mi je postalo jasno, da sem postal žrtev umazane transakcije.
Zato sem se tudi bolj hladno obnašal do možakarja, ki mi je bil lokomotivo prodal, ko sem ga zopet opazil v krčmi. Hotel mi je prodati električni žerjav, toda nisem se hotel še spuščati v špekulacije. Kaj bi pa tudi počel z žerjavom?
„Hudo mi je: slišal sem, da si davi pokopal svojo ženo, stari prijatelj,“ in mu je drugi odvrnil:
„Da, moral sem jo. Umrla je, veš.“
Izraz na obrazu moje žene se ni spremenil niti za dlako. Po malem se je zresnilo tudi moje obličje.
„Od česa pa je umrla?“ je vprašala moja žena.
„Glej,“ sem ji rekel in začutil, da me obliva rdečica. „Eden od njiju je rekel: ,Hudo mi je; slišal sem, da si pokopal ženo ... ‘ “
„Saj sem razumela,“ je odgovorila žena, „nikar ne začenjaj spet vpiti! Ce se misliš tako vesti, te raje sploh ne poslušam.“
Drugi razlog, zakaj zadeva klavrno propade, kadar skuša moški spraviti v smeh ženo, je dejstvo, da pripoveduje šale navadno moški. Zenske so prepričane, da so moški v glavnem smešni, čeprav jim to redko mečejo pod nos. Poznal sem ženske, ki jih je obsedel histeričen smeh, ko so si pripovedovale, kako njihovi možje kupujejo na trgu ali kako se vedejo vpričo plavolask.
Ugotovil sem, da ne razumem smisla za humor pri svoji ženi, pa tudi pri ženah svojih znancev. Kadar so se v družbi stvari lepo razvijale in ko je neko dekle ali žena povedala nekaj šal biološkega značaja, sem navadno poskušal tudi
s kako šalo te vrste. Vsem, tudi moji ženi, je smeh zamrl na ustnah. Gledale so v konice svojih čevljev, potem pa je navadno ena inteligentno pripomnila: „Imaš ču-
Neki potnik in jaz sva se vozila v tramvaju. Vožnja je bila, vsaj zame, silno dolgočasna.
Moj sopotnik je po zunanjem videzu dajal vtis poprečnega človeka. Bil je srednje rasti, srednjih let in verjetno srednje pameti. V marsičem je bi! podoben meni in zato se tudi nisem posebno zanimal zanj.
Toda zmotil sem se, kajti nenadoma je spregovoril:
Domislil sem se načina, kako bom postal svetovno čudo!
Ko sem si malo opomogel od presenečenja, sem dejal:
„Zanimivo! Kako boste to dosegli?“
„Z izvedbo cirkuške točke, kakšne še svet ni videl. To bo takole: v cirkuško areno stopita dva služabnika z rekviziti. Oba sta uniformirana. Dolgo sem razmišljal, ali naj bo ta uniforma rdeča ali zelena. Odločil sem se za zeleno.“
„Rekviziti bi bili,“ je nadaljeval, „miza, akvarij, zlate ribice in pol ducata žab. Akvarij mora biti iz polivinila, da se na potovanju ne bi razbil, kajti zelo verjetno bom odšel z njim na gostovanje v Ameriko. Služabniki torej postavijo akvarij sredi arene in odidejo.
Tedaj stopim v areno jaz. Zdaj vam še ne morem reči, ali bom nosil frak ali navadno obleko. Mislim, da bom vendar ostal v navadni obleki. Le da bo ta obleka mnogo boljša od te, ki jo zdajle nosim . .. “
„Torej stopim v areno in se klanjam na vse strani,“ nadaljuje moj sopotnik. „Niti preveč ljubeznivo niti preveč oholo. V trenutku, ko se pojavim, orkester preneha igrati. Ali razumete? Skoraj ves svoj program bom izvedel brez glasbe. Sele tako bo občinstvo uvidelo, da je moja točka res nekaj veličastnega.
Vtaknem roko v akvarij, privlečem iz njega žabo — drobno, nedolžno — in jo vržem kvišku, pod samo kupolo. In žaba izgine.“
„Da. Izgine. Popolnoma. Nato potegnem iz akvarija zlato ribico in jo prav tako vržem kvišku. Nato
dovite lase, odkar si jih pustila rasti, Maggy.“
Zdaj sem si že na jasnem, kaj moram početi, kadar gre za mešani humor. Svoje šale skrbno
vržem še eno žabo. Pa še eno ribico. Tako dolgo, dokler vse ribice in žabe ne izginejo pod kupolo.
Slednjič primem še mizo in vržem še njo kvišku. Občinstvo gleda ... Mize nikjer!
Jaz se priklonim in odidem. Glasba prične igrati. Igra dolgo in vztrajno, občinstvo postaja živčno, napetost narašča. Le naj narašča, tem večji bo učinek v finalu. Glasba slednjič preneha igrati in v areno stopijo prav isti služabniki in prinesejo leseno korito, napolnjeno z vodo. Služabniki nato odidejo. V areno stopim jaz. Pristopim h koritu. Dolgo stojim ob njem (čakam, dokler ne zavlada popolna tišina), nato dvignem svoj pogled proti kupoli, plosknem in od zgoraj pade prva žaba, naravnost v korito. Občinstvo molči. Ne zaveda se še, ali vidi vse to s svojimi očmi, ali se mu vse to le zdi. Zopet plosknem — in izpod kupole pade zlata ribica. In tako po vrsti. Na koncu se vrne še akvarij, za njim pa miza. Občinstvo je navdušeno ... “
„To je res velika senzacija! Torej? Kaj mislite, ali bom postal slaven?“
„O tem ni dvoma. Samo — kako boste vse to izvedli?“
Popravek in opravičilo
Proti koncu svojega „Zurnala maturitetnega potovanja 1979“ (NT 41, 11. 10. 1979, str. 6) piše Janko Ferk:
„V avstrijskem generalnem konzulatu me je posebno zabolelo .opravičilo' ravnatelja dr. Reginalda Vospernika, da govori svojim matu-ratom v slovenščini. Kaj, je že potrebno ,oparvičilo‘ ravnatelja Slovenske gimnazije, če nagovori svoje maturante v slovenščini? (Upam, da ne!)“
Izjavljamo, da je to, kot je povedano in zapisano, do kraja iz trte izvito. Taka podtikavanja ne koristijo nikomur izmed nas. Gimnazijo mečejo v grdo senco, ravnatelja pa nesramno obrekujejo.
Opravičujemo se za to žalitev.
Uredništvo
>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»
Zenske in humor
CARLO SOJA:
Svetovno čudo
/
Valentin Polanšek:	34
Križ s križi
k________________________________J
Zdaj je bil že nekaj dni nastanjen z večjo skupino oboroženih SA sil v gostilni pri Podgorčevem sosedu. Vekčrat pa se je spreoblekel v civil in je šel po svojih skrivnih opravkih. Imel je veliko dela. Tudi v trg je zahajal. Spajdašil se je z marsikom. Bil je previden kot star lisjak. Opazil pa je kar prve dni, da organizacije prejšnjih avstrijskih političnih strank izpred Dollfußovega časa pravzaprav krajevno niso več eksistirale. Sploh niso bile tako zakoreninjene kot so bili levičarji v Jugoslaviji. In tako spretno zakamuflirani pod raznimi nedolžnimi kulturnimi in športnimi društvi. Slovenski človek na bivši avstrijski strani se mu je zdel sila preprost in vdan v usodo, kakršna pač je. Glavni predvojni komunisti so bili proč. Enega so že osemintridesetega leta vtaknili v Dachau. Ne ve se prav, ali je še živ ali ne. Prišel je sredi tridesetih let jugoslovanskim oblastem v roke, pa je presedel nekaj let v Sremski Mitroviči, sedaj nadaljuje svojo revolucijsko pot v kacetu Tretjega rajha. Drugega najbolj znanega komunista je menda spreobrnila ruska fronta. Tam se
je nagledal rdečega raja, da je sprevidel zmoto. Tam je padel. Tretji, neki Kori, pa je draga viža. Lani novembra je ušel dvema gestapovcema iz rok in v gozd. Cele legende se pletejo o njem. Gestapovca sta morala biti pravi šlevi. Meni bi se kaj takega ne moglo pripetiti. Zdaj iščem tega Korla. Ni ga uslediti.
Za katerim imenom se le skriva . . . ?
Torek, 12. oktobra 1943.
Lepo jutro. Kot ponavadi se tudi danes Podgor-čevi pripravljajo na vsakdanje delo.
Dijakova sestrica Katrica je hušknila še na svojo sobo, da jo uredi. Pravkar je postlala. Lepe sanje je imela. Taka dekleta, ki so tik pred svojim osemnajstim rojstnim dnem, lahko vedno lepo sanjajo!
Zunaj se nekaj sliši....
Pri belem dnevu vendar ne bodo partizani? je pomislila blondinka.
—	Dol pridi! Katrica, dol pridi! — kliče oče z veže.
—	Takoj! Sem že naredila!
Na veži so policisti in drugi uniformiranci. Trdo stojijo. Neprizadeto gledajo. Kot bi jih nekdo postavljal na vojaškem vežbališču. Orlitsch zareže zoprno v tišino:
—	V trg moramo z vami na zaslišanje. Za dve uri!
Potem določi dva policista kot Katričina stražarja.
—	Z glavo mi jamčita zanjo! — je pribil komandant.
Dva draga uniformiranca prežita ob očetu.
Kar tako jih spravijo od hiše. Kot za mimogrede.
Na dodatno izrecno prošnjo pustijo še hišnega gospodarja k ženi, ki je ležala na porodu poleg izbe. Mala Mirica še mesec dni ni stara, nikdar ne bo pomnila svojega roditelja.
Oče je mehko potipal najmlajši po nosku.
Tudi ženi je prožil roko. Lepo. V tem trenutku je bilo vse odpuščeno, kar je kdajkoli v razburkanih mladih letih prinašal zakon.
Zunaj imajo policisti še spodnjega soseda.
Kljub duševni tesnobi je smešno, da pustijo možakarja malcati. Domači Špeh ima v rokah in nož in kruh.
Na hišnem vogalu ustavi Orlitsch Katrico. Očetu pomigne. Grozeče in s počasno, a izkušeno kretnjo seže k pasu in počasi, preklensko počasi privleče pištolo na dan:
—	Tako, zdaj boš povedal, kdaj so bili banditi zadnjič tukaj!
Od ovčjaka sem je zeleno streljal z očmi Taras.
Ali se je kaj ganilo v njegovi Judeževi duši?
Kaj take misli?
Človek je vse nekaj drugega tudi kot človek!
—	Še enkrat te vprašam!
Oče Podgorec je gledal odprto v Orlitscha:
Ne boš me strašil s svojo grdo pištolo!
Da te ni sram, ko se toliko let poznava?
Dolgo sta stala. Minute napetosti so vekovi, ko v prebliskih trenutkov obletajo človeške misli vse-mirja upanja in strahu, vere in zgubljenosti. Zdaj
rrn
nož tednik
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 21. oktobra: 15.25 Poročila o deželnozborskih volitvah na Predarlskem — 15.30 Kako se kitu vleče zob — 16.55 Poročila o Predarl-skih volitvah — 17.05 Ena, dva ali tri
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Pomenek z živalmi
—	19.00 Avstrija v sliki ob nedeljah ■— 19.25 Kristjan v času — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Sport —
20.15	Kraj zločina — 21.40 Sport — 21.50 Nočni izbor — 22.50 Poročila.
PONEDELJEK, 22. oktobra: 9.00 Am,
dam, des — 9.30 Dežela in ljudje —
10.00	Šolska TV: Vzgoja k medijem
—	10.30 Kako se kitu vleče zob —
17.00	Am, dam, des — 17.25 Foto-jazbec — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živali pod vročim soncem — 18.30 Mi, družinska oddaja
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 — 20.15 Sport ob ponedeljkih — 21.05 Serpico — 21.50 Večerni šport.
TOREK, 23. oktobra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV: Halogeni — 10.30 Vročina po zlatu v Aiaski — 17.00 Am, dam, des —
17.25	Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Tony Randall — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.00 Gledališče na vasi — 21.50 Videoteka: Lepa jesen.
SREDA, 24. oktobra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 šolska TV: Avstrijska nevtralnost —
10.30	Neko srce se vrača — 17.00 Zlati klobuk — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Do konca sveta •— 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Tri milijarde brez lifta — 21.45 Šport.
ČETRTEK, 25. oktobra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV: Avstrija — 10.30 Tri milijarde brez lifta — 17.00 Am, dam, des —
17.25	Pan tau — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Prosimo za mizo — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Buddenbrooks —
21.15	Argumenti — 22.00 Šport.
PETEK, 26. oktobra: 13.55 Čiti, čiti, beng, beng — 16.15 Naš prijatelj To-niaž — 17.10 Mati v naši družbi —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Prostor 2a živali — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Kampi — 22.55 Poročila '— 23.00 Derrick.
SOBOTA, 27. oktobra: 15.25 Ena-krat-ena ljubezni — 17.00 Pinocchio
17.25	Očka, Charly je rekel... —
17.55	Za lahko noč — 18.00 ORF-servis — 18.25 Dober večer... Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki z aktualno Južnotirolsko — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Na tekočem traku — 21.50 Šport — 22.05 Gala-večer športa — 23.20 Poročila.
TV Avstrija 2. spored
NEDELJA, 21. oktobra: 11.00 Pričetek — 11.15 ORF-stereo-koncert: Mozart, Beethoven — 12.25 Vodna cesta Donava — 13.10 Ljudska glasba in običaji v Avstriji — Predarlska — 14.00 Poročila o deželnozborskih volitvah —
16.55	Poročila v Predarlskih deželnozborskih volitvah — 17.05 Dežela in ljudje — 17.30 Pregled — 18.00 Odločitev na Predarlskem — 18.45 Dawson-patrujla — 19.55 Knjižni bazar — 20.15 Na pomoč, doktor utone! — 21.45 Hotel bi peti kot Orfej.
PONEDELJEK, 22. oktobra: 18.00 Angleščina — 18.30 Ljudje v Avstriji —
19.00	Znanje danes — 19.30 Čas v sliki 2 — 20.15 Edward in mrs. Simpson — 21.05 Apropos mušic — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Napravi še enkrat, Sam!
TOREK, 23. oktobra: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 National Geographie
—	19.15 Nova — 19.30 Čas v sliki 2
—	20.15 Ugankarski predal — 21.03 Večer v magičnem krogu — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 24. oktobra: 18.00 Francoščina — 18.30 Brez nagobčnika —
19.30	Čas v sliki 2 — 20.15 Cafe Central — 21.00 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Casablanca.
ČETRTEK, 25. oktobra: 18.00 Ruščina — 18.30 Walter Mehring: Brez državljanstva nekje — 19.30 Čas v sliki 2
—	20.15 Trič-trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Zeleni ogenj.
PETEK, 26. oktobra: 14.30 Mladinski
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 21. oktobra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 22. oktobra:
14.10—15.00	Celovški radijski
dnevnik — Koroški zbori.
TOREK, 23. oktobra:
09.30—10.00	Domača zabavna
giasba — 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
vogal 79 — 16.50 Dežela glasbe Avstrija — 17.50 Cordula — 19.30 Čas v sliki 2 — 20.15 Svojčas — 21.15 Toni Stricker — poklic: Muzikant — 22.05 Šport — 22.20 Zelena kobila.
SOBOTA, 27. oktobra: 14.00 Mednarodni turnir tenisa — 18.00 ORF-ser-visna služba — 18.25 Nogomet — 19.00 Šport — 19.30 Čas v sliki 2 — 19.50 Ombudsman — 20.15 Zastor se dvigne: Orfej ex machina.
TV Ljubljana
1. SPORED
Nedelja, 21. oktobra: 9.20 Poročila
—	9.25 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel F. Flereta — 9.50 TV kažipot
—	10.05 Deklica in deček, mladinska serija — 10.55 Velika šolska ura, prenos iz Kragujevca — 11.55 Mozaik —
12.00	Ljudje in zemlja — Botanik, dokumentarni film — Koncert ob mednarodnem letu otroka, posnetek iz Hel-sinka — Poročila — Madrid, i. del, iz cikla: Popotovanje — Kako se oblačimo — Športna poročila — Rusalka, češkoslovaški film — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	S. Hasani: Veter in hrast, nadaljevanka — 21.05 Cerkev v Latinski Ameriki, oddaja iz cikla: Latinska Amerika — 21.45 TV dnevnik — 22.00 Risanka — 22.05 Športni pregled.
PONEDELJEK, 22. oktobra: 8.55 TV v šoli: Pravljica, Istrske freske, Modra okna — 10.00 TV v šoli — 11.10 TV v šoli — 14.55 TV v šoli, ponovitev —
16.00	TV v šoli, ponovitev — 16.15 Kmetijska oddaja — 17.15 Poročila —
17.20	Pobegli robot, glasbena pravljica
—	17.35 Botanik, dokumentarni film —
18.00	Organizacija dela kot izhodišče delitve, oddaja iz cikla: Pot do pravične in vzpodbudne delitve — 18.20 Šolarjeva abeceda ustne higiene, oddaja iz cikla: Zobozdravstvo — 18.30 Ob-
SREDA, 24. oktobra:
14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Minute z... — Iz koroške literarne delavnice (Jožica Čer-tov).
ČETRTEK, 25. oktobra:
14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Mladinska oddaja (Nasilje v nogometu).
PETEK, 26. oktobra:
07.05—07.35 K državnemu prazniku (sodelujejo dijaki Državne gimnazije za Slovence v Celovcu). SOBOTA, 27. oktobra:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
zornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 J. Larriaga: Sitnež, francoska TV drama — 21.55 TV dnevnik — 22.10 Kulturne diagonale.
TOREK, 23. oktobra: 9.15 TV v šoli: Gozd, Ali ste vedeli, Dnevnik 10 —
10.00	TV v šoli — 16.25 Šolska TV: Dobro videti in biti dobro viden, Projekcija geografskih kart, Kaj je dokumentarni film — 17.25 Poročila — 17.30 Poletne kulturne prireditve — 18.00 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja
—	18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik —
18.45	Reportaža — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Živeti drugače, dokumentarna oddaja — 20.40 H. Sienkiwicz: Rodbina Polanieckih, TV nadaljevanka — 22.00 TV dnevnik — 22.15 Komorna glasba skozi stoletja.
SREDA, 24. oktobra: 9.30 TV v šoli: Za učitelje, Prebivalstvo zemlje —
10.00	TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 Z besedo in sliko — V. Arhar: Hej konjiček, hi — 17.50 Potovanje v deželo lutk, otroška nanizanka — 18.20 Mozaik — 18.25 Ne prezrite — 18.35 Obzornik — 18.45 Na obisku pri ansamblu Alhambra — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Film tedna: Hempov bife, švedski film — 21.50 Miniature: Kristalni rubin
—	22.05 TV dnevnik.
ČETRTEK, 25. oktobra: 9.10 TV v šoli: Moj rojstni kraj, Matematika, TV vrtec — 10.00 TV v šoli — 10.30 TV v šoli — 15.45 Šolska TV: Dobro videti in biti dobro viden, Projekcija geografskih kart, Kaj je dokumentarni film —
16.45	Poročila — 16.50 Jakec in čarobna lučka, otroška oddaja — 17.05 Puščava Namib, angleški dokumentarni film — 17.55 Na sedmi stezi — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Tretja razsežnost —
22.00	TV dnevnik.
PETEK, 26. oktobra: 8.55 TV v šoli: Modro kolo, Slovenščina, Ruščina, Spoznavajmo svoje telo — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli, ponovitev —
17.25	Poročila — 17.30 Usoda nekega Charlieja — 17.45 Raznašalci časopisov, otroška serija — 18.10 Tri srca — Radenci 79 (orkester RTV Sarajevo) —
18.30	Mozaik — 18.35 Obzornik —
18.45	Gorivo — Sončna energija — Pot obloženega kruhka, oddaja iz serije: Človekovo telo — 19.15 Risanka
—	19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Slovenski kraji med seboj: Ljutomer — Šentjernej — 21.30 Pe-trocelli, serijski film — 22.30 TV dnevnik — 22.45 Jazz na ekranu: Oddelek 8, I. del.
SOBOTA, 27. oktobra: 8.00 Poročila
—	8.05 Ljudje in zemlja — 9.05 Z besedo in sliko — A. Arhar: Hej, konjiček, hi — 9.20 Jakec in čarobna lučka
—	9.35 Pobegli robot, glasbena prav-
ljica — 9.50 Tehtnica za natančno tehtanje — 10.20 Palčki nimajo pojma
—	10.50 Dokumentarna oddaja — 17.35 Poročila — 17.40 Naš kraj — 17.50 Pomembno je imeti konja, italijanski mladinski film — 18.40 Mozaik — 18.45 Človek naš vsakdanji, humoristična oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 N. Collins: London je moj, angleška TV nadaljevanka — 20.50 Kako se oblačimo — 20.55 TV žehtnik — 21.30 TV dnevnik — 21.45 Rillington 10, ameriški film — 23.40 TV kažipot.
TV Ljubljana 2. spored
NEDELJA, 21. oktobra: 16.15 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Celovečerni film.
PONEDELJEK, 22. oktobra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja —
18.00	Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.35 Izkušnje — 21.05 Poročila — 21.25 Film.
TOREK, 23. oktobra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik
—	17.45 Otroška oddaja — 18.15 Nove
Berite in širite „nt“!
knjige — 18.45 Narodna glasba —
19.30	TV dnevnik — 20.00 TV drama
—	21.35 Včeraj, danes, jutri — 21.55 Znanost — 22.40 Zabavno-glasbena oddaja.
SREDA, 24. oktobra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik
—	17.45 Otroška oddaja — 18.15 Mednarodni sejem knjig, prenos — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna sreda.
ČETRTEK, 25. oktobra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Otroška oddaja —
18.15	Izobraževalna oddaja — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč —
19.30	TV dnevnik — 20.00 3-2-1 start...
—	23.00 Poročila.
PETEK, 26. oktobra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik
—	17.45 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kulturna oddaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Portreti — 22.05 Zabavno-glasbena oddaja — 22.55 Baletna oddaja.
SOBOTA, 27. oktobra: 18.10 Poročila
—	18.15 Narodna glasba — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Opera — 21.00 Poročila — 21.10 Kulturna oddaja.
se postavi Orlitsch pred zalo Katrico in ponovi svojo trdo vprašanje. Dekle se ne da:
-— Zakaj delate to?
Ko ste rekli, da gremo samo za dve uri na zaslišanje v trg?
Neki uniformiranec vseka od zadaj:
— Tako čedno dekle, pa tako izprijeno zaradi banditov!
Tako močna kot oče je bila tudi hčerka.
Taras, ki je preslepil neko partizansko edinico, z ftjo obhodil celo vrsto podgorskih in sosednih krajev iz tržanske okolice, se ni počutil zdaj nikjer varnega.
Ali mu je šlo na bruhanje?
Kot pred dnevi, ko je spodaj pri Podgorčevem ttdinu obesil mladega človeka? Obesil zamo zato, ker bi lahko dotični zanesel na partizansko uho vse resnice preteklosti tega zlikovca Tarasa.
Kar je najhuje, je bilo to, da se je nekaj dni po tistem zločinu bahal vpričo Katrice! Podgorčeva hčerka ga je odločno zavrnila.
Zdaj pa je prišlo najhuje: Zlobni človek si je izmislil zgodbo in podtaknil zločin Podgorčevemu gospodarju in spodnjemu sosedu. Kapelškemu komandantu pa je natvezal, da je bil ubiti dober zaupnik Njegovega kova, ki bi mu pomagal odkriti vse skri-Vajne partizanske mreže okrog Pece in še daleč baokoli.
Orlitsch je bil lisjaški tip. Vsega ni požrl, kar mu je Dravograjčan natvezli. A odobraval je, da se to-üko žene za uničenje banditskega rovarjenja. Or-
litsch je upošteval antikomuniste, ki so prihajali po raznih uradnih, pa tudi po drugih nepreglednih vezeh v kraje dvojezičnega ozemlja. Mislil pa si je o vseh podobno:
Same podgane!
Kadar se je tržanski komandant spomnil tiste akcije pri Golobu tik nad trgom, ga je zoprno stiskalo v drobovju:
Prekleti norec! Ne drži se napotkov „komunisten-instruktorja" Merharja. Pa Hansa Schneider ja! Dezerterja iz nemške vojske in domačega prekucuha. In vse druge! Odlikovanje bi bil dobil takrat, ko bi se akcija uspešno iztekla. Tako pa ti ta „rajhstajčar aus Laibach" vse pokvari, ker ni tako ravnal kot sem mu zabičal, ko smo sestavili napadalni načrt. Idiot se še tako postavi v bajti, da sem prav njega počil. Nehote! In potem so vsi navzoči komunisti ušli. Iz moje pesti so ušli! Za vraga s temi banditi! ...
Orlitsch je bil lahko previden glede Tarasa. Seveda je imel točne podatke od pristojne gestapovske izpostave v Dravogradu. Vse je bilo pozitivno ocenjeno pri delu. A naravni čut je svaril tržanske-ga komandanta, naj bo vseeno oprezen, kajti ti jugoslovanski tipi vseh kategorij simpatizerjev za nemško stvar, so vseeno za nas Korošce nekaj tujega.
Tako se je tudi sedaj Orlitsch razdvajal, ko je stal s Podgorčevimi v grapi blizu mlina, kjer je bil nesrečni neznanec obešenec pokopan. Katričin policist zamomlja svojemu tovarišu:
— Kaj je tako živčen?
Kot da ga je strah? — Mislil je na Tarasa.
Katrica pa pogumno vmes:
—	Če ima količkaj človeškega v sebi, mu ne more biti vseeno. Sam se je pred mano bahal, kako ga je obešal!
Orlitsch se je zadrl nad dekletom:
—	Tiho! Tedaj govori, kadar te bom kaj vprašal!
Policijska tolpa je gnala aretirance prek Blajeve-
ga, spotoma pobirala še nove nesrečne domačine. Vse je bilo posledica Tarasovega „partizanjevanja".
Dijakovega brata Joha so naduti policisti odgnali štiri dni pred očetom in sestro. Za ovcami je hodil. Zakaj jeseni rade ovce gredo za gobami in se ne držijo domačih planinskih predelov. Plotov pa ni bilo povsod in tudi popravljali jih niso zaradi vojnih razmer.
Tako so Joha zagrabili pod Topico kot bi zajeli največjega bandita. Pa je bil tržanski orožnik Plat-nar zraven. On je poznal fanta. Nič ni pomagalo. Izglodalo je, da mu ničesar ne verjamejo. Lisici so mu nataknili na roki in ga gonili od hiše do hiše, pa bedasto spraševali, češ ali se je pojavil kdaj ta bandit tu. Domačini so Joha poznali in to policistom tudi zatrjevali. Ničesar ni zaleglo. Vlačili so ga s sabo. Le na dolgo prigovarjanje in prošnje, so ga toliko sprostili, da je šel na potrebo. Se pri tem so ga stražili z napetimi brzostelkami.
Joh je vedel tudi to, da je oče zadnje tedne prodal Matjaževim dve ovci. Hotel jih je kar tako dati, pa Matjaž ni pustil.
(Dalje prihodnjič)
Vedno več ljudi za novi oktober, vedno manj za starega - KHD-ja
Kot velik uspeh ocenjujejo prireditelji „Oktobrski tabor“, ki je bil minulo soboto v celovškem „Evropskem parku“. V šotoru se je v popoldanskem in večernem programu zvrstila cela vrsta nastopajočih, od kantavtorjev in pesnikov, ki so prišli iz vse Avstrije, do dveh slovenskih zborov in zabavnoglasbene skupine „Schmetterlinge“, ki so občinstvo do kraja prevzeli. Po podatkih organizatorjev se je letošnjega „Tabora“ udeležilo nad tisoč obiskovalcev, od tega v večernem programu več kot osemsto, kar je precej več kot lansko leto. Šotor, kjer je bilo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo in kjer so ponujali tudi razne publikacije in knjige, je bil zvečer napolnjen do zadnjega kotička. Kaže torej, da gibanje „za nov oktober“, kar je bilo glavno geslo prireditve, pridobiva tako na kvaliteti kot na kvantiteti. Gibanje se postavlja
KHD: odklenkalo!
„Koliko jih je danes tu? 12.000? 15.000? 17.000?... Ni važno. Klicali smo Koroško in Koroška je prišla,“ kar glas se mu je tresel, inž. Stouracu. Figa! Ti, ki so prejeli dediščino 10. oktobra — po lastni milosti —, kot je zatrjeval dr. Valentin Einspieler sam sebi v tolažbo in slabim 4000 v klavrno tolažbo v nedeljo na Starem trgu, so se spet ušteli. Nič ne pomaga Feldnerjevo histerično hujskanje proti Slovencem, proti Jugoslaviji, proti notranjemu ministru Erwinu Lancu, proti Flerti Firnberg in še komu, ki ne piska po heimatdien-stovski viži. Vedno manj ljudi privabijo koršoki včerajšnjiki na svoje prireditve.
Ni potrebe, da bi obnavljali govore Einspielerja, ki je odložil suknjo paradnega vindišarja in zdaj nastopa kot abwehrkämpfer, poštarja Feldnerja in njegovega „organizacijskega referenta“ Stoura-ca. Proti laži, da je zvezni kancler podprl otroški vrtec društva „Naš otrok“ z 900.000 šil. in to še za 6(!) otrok, je treba kratkomalo reagirati po sodnijski poti, proti politiki apartheida Einspielerja, ki zahteva ločene šole za slovenske in nem-škogovoreče otroke, pa se bomo borili s političnimi sredstvi. Skoraj pa bi lahko kazali razumevanje za Feldnerjevo nervozo, ki je med svojim govorom mahal po zraku s knjigo „Desni ekstremizem v Avstriji“, ki jo je izdal Dokumentacijski center avstrijskega odporniškega gibanja ob sodelovanju institutov za zgodovino na vseh avstrijskih univerzah. Saj so znanstveniki potisnili Feldnerja in njegovo druščino tja, kamor pravzaprav spada — v desni kot Avstrije. Ščuvanje proti, organizatorjem Oktobrskega tabora, ki jih je Feldner spet označil za „duhovne krivce“ velikovškega atentata, bo imelo prav tako še sodnijske konsekvence.
Na močno zastraženi prireditvi ni prišlo do izgredov, saj je policija takoj obstopila vsakega, ki ni nosil rjavega gvanta, posebne zaščite so bili deležni slovenski mladinci KDZ, ki so na miren in dostojen način prisostvovali „javni“ prireditvi. Majice „Koroški Slovenci — tujci v domovini“ so bili nemi protest proti takim prireditvam, s katerimi se niti več ne identificirajo koroški časopisi. Razen Stritz-la, ki še ni doumel, kaj pomenijo zvonovi, ki so jih na nedeljski prireditvi igrali preko zvočnikov: Hei-matdienstu je odklenkalo!
Borut Sommeregger
proti tradicionalnemu protislovenskemu praznovanju obletnice koroškega plebiscita, ki ga imajo v zakupu nemškonacionalne sile. Medtem pa te sile, ki se eksplicitno zavzemajo za „Stari oktober“, se pravi za tradicionalni način praznovanja 10. oktobra v nacionalističnem duhu, čeprav so še zmeraj dovolj močne, polagoma zgubljajo svoj vpliv. To je pokazala heimat-dienstovska manifestacija v nedeljo, ki se je je udeležilo okoli 3500 ljudi, torej precej manj, kot lansko leto, ko je bilo število udeležencev že občutno manjše kot prejšnja leta.
„Oktobrski tabor“, ki so ga poleg slovenskih organizacij podprle številne demokratične organizacije s Koroške in Avstrije, pa tudi številne osebnosti avstrijskega javnega življenja, je bil popoldne v znaku kantavtorjev, pesnikov in kaba-retistov. Večerni program se je začel z nastopom kvinteta dunajskega krožka in zbora slovenskega prosvetnega društva „Danica“, ki je občinstvo navdušilo predvsem s pesmijo „Na oknu glej obrazek bled“. Prireditev sta pozdravila predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij, dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Grilc, priložnostni govor pa je imel tudi Harald Irnber-ger, glavni urednik dunajskega mesečnika „Extrablatt“. Poleg tega je kratke pozdravne besede povedal južnotirolski deželni poslanec
ČESTITAMO!
Točno 10. oktobra se je rodil zakonskemu paru Ančki in Luki Hudi sin-prvorojenec, ki ga bodo po starem običaju krstili na očetovo ime: Luka.
Luka Hudi je predsednik glo-baškega kulturnega društva.
Pa tudi tajnikova družina je skoraj istočasno postala rodovitna: Hanzi in Ančka (nekdaj dobrolska odbornica društva) zibata hčerkico Danijelo.
x
Folti Waldhauser in Justina Oiip pa sta dobila naraščaj v obliki sina, ki bo prav tako Foltej.
*
Nadiki in Nužeju Lampichlerju iz Radiš se je rodila hčerkica, ki jo bodo krstili na ime Aleksandra.
s:-
V Globasnici pa so slavili še druge praznike: Matilda Hutter je obhajala svojo 84-letnico, Justina Hutter pa okroglo 80-letnico.
NT vsem čestita!
5[-
Zakonski par sta postala tudi Jože Blažej, stavec v Mohorjevi tiskarni in športni sodelavec NT ter Marica Jenič. V šmihelski farni cerkvi ju je vezal dekan Kristo Srienc. Pojedina je bila pri „Rößl-wirtu“ v Pliberku, za glasbo so skrbeli „Veseli Lavanttalerji“, zabava je trajala do zgodnjega jutra. Čestitkam se pridružujejo uslužbenci Mohorjeve, NSKS in uredništvo NT!
BREZ NAGOBČNIKA:
TUDI O SLOVENCIH
Televizijska oddaja „Brez na-
#	gobčnika“ se bo v sredo, 24. 9 oktobra, ukvarjala tudi s koro-$ škimi Slovenci. Naslov oddaje: 9 „Manjšine v Avstriji“. Poleg Slo-
#	vencev in Hrvatov bodo v tej
#	oddaji prišli do besede tudi
#	mladi Romi (cigani), ki so prav
#	tako veliko pretrpeli predvsem
#	v času nacizma. Brez nagobč-
#	nika: FS 2, 24. oktobra, ob 18.30.
Alexander Langer, ki je v imenu svoje frakcije „Nuova sinistra / Neue linke“ solidariziral s težnjami „oktobrskega tabora“. Prireditelji sami pa so pripravili referat o namenih in ciljih tabora, kjer so opredelili svoje razumevanje „Novega oktobra“, ki ga hočejo prakticirati vsako leto z dvojezičnim „Oktobrskim taborom“. Višek prireditve pa je bil brez dvoma nastop skupine „Schmetterlinge“, ki je že v tretje bistveno prispeval k uspehu tabora. Nijhov program ni le zabaven, temveč tudi politično angažiran, kar so dokazali tudi z dvema slovenskima pesmima, posebno močne pa so tudi njihove parodije in satire o posameznih temah družbenega življenja v Avstriji in Nemčiji. Pozno zvečer se je prireditev končala, navdušila je tako poslušalce kot nastopajoče, ki so se vsi odpovedali svojemu honorarju. Gibanje za „nov oktober“, kar pomeni v prvi vrsti zavzemanje za manjšinske pravice in za bolj demokratične odnose v avstrijski družbi, bo prihodnje leto ob 60. obletnici plebiscita, ki jo nemškonacionalni hočejo še posebej proslaviti, brez dvoma doživela nov vzpon.
Skupina „Schmetterlinge“ je medtem o koroških Slovencih zelo podrobno informirana: angažirana skupina je naštudirala celo „pesem o Waraschu“. Ta vseskozi na profesionalnem nivoju stoječa skupina je pred kratkim obhajala svojo petletnico obstoja.
X
Zanimivo, da je v koroškem ča-
OBJAVA
0 Nadaljnji obstoj pevskega zbo-@ ra Gallus odvisi od zadostnega © števila pevcev, posebno mo-ških. Posebno nujno potrebu-0 jemo base, pa tudi tenorje in @ ostale glasove. Če imaš dober ® glas in veselje do petja, pridi ® k zboru in se javi telefonično po @ eno izmed naslednjih številk: $ 0 42 53/733 (Urhej Kassl), 0 42 ® 22 /42 719 (ga. Marica Tisch-& ler), ali 0 42 26 / 236 (Hanzi Olip, © župnišče Šmarjeta). Vaje so @ vsak četrtek ob 19.30 v Celov-® cu, v poslopju Slovenske gim-# nazije, Ebentalerstraße 14.
SPD „Bilka“ v Bilčovsu vabi na SREČANJE
s kulturnim umetniškim društvom „DOLOMITI“ iz Dobrove pri Ljubljani, ki bo v soboto, 27. 10. 1979, ob 19.30 pri Miklavžu v Bilčovsu
Nastopajo:
Pevci iz Dobrove — dve pesmici Mešani pevski zbor SRD „Bilka“ iz Bilčovsa
Po kratkem kulturnem sporedu prosta zabava. — igra znani ansambel narodno-zabavne glasbe „TINETA STARETA“ iz Dobrove.
Ob avstrijskem narodnem prazniku vabi SPD „Zarja“ v Železni Kapli na
KONCERT
v četrtek, 25. 10. 1979, ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli. Spored bodo izvajale skupine sosednih prosvetnih društev in domačega društva.
Prebivalstvo in ljubitelji petja in glasbe prisrčno vabljeni, da počastimo narodni praznik.
„Schmetterlinge“ so tudi prodajali literaturo in plošče
sopisju pri poveličevanju heimat-dienstovske prireditve ostala sprva Kleine Zeitung s Stritzlom sama. KTZ je namenila prireditvi le komentar, v katerem očitava Heimat-dienstu, da dela zgolj politiko za ÖVP. Glasilo ÖVP Volkszeitung pa je v torek sprva prinesla nepristransko reportažo obeh prireditev, tako o Starem trgu kakor tudi
o taboru. Vendar je dan navrh sledil preklic tega, kar je bilo zapisano dan poprej: naenkrat je bilo pri KHD-ju spet 10.000 pristašev („po danes znanih izjavah“), medtem ko je tabor postal „rdeč“. Intervencija krogov okoli KHD-ja je bila tako očitna, da je celo v raznih pasažah „popravljenega“ poročila čisto jasno prišla do izraza.
Bergwacht: na skrajnem desnem robu demokracije in dovoljenega
Posebej se je pri oktobrskem taboru odlikovala letos tako imenovana Bergwacht. Ta nekontrolirana organizacija na skrajnem desnem robu dovoljenega (legalnosti) je poslala svoje čuvaje, ki so vohunili, ter si zapisovali številke avtomobilov udeležencev oktobrskega tabora. Vsak, ki je le za pol pedi s kakšnim kolesom zapeljal na zeleno ob robu ceste, pa je dobil za šipo izpolnjeno položnico za plačilo 100.— šilingov kazni. S pristno nemško temeljitostjo pa so ti nepoklicani zadržani policaji vtaknili vsako položnico v torbico iz celofana — da nobenemu dež ne bi zmočil kazenske uredbe.
S strani uradnih varnostnih organov je bilo slišati, da se nekontrolirani člani Bergwacht pojavljajo pri vseh podobnih prireditvah.
NT je to izjavo preizkusil na njeno resničnost: nekaj sto metrov proč je bila neka druga prireditev, kjer so prav tako pustili avtomobilisti stati svoja vozila deloma v zelenem. Tam pa se ni prikazal nobeden od članov te desne straže, pa tudi nobeden od avtomobilov ni imel za šipo položnice.
Pa tudi v preteklosti so se ti nepoklicani stražarji pojavljali posebno radi na slovenskih prireditvah ter si zapisovali številke, vseeno, ali so avtomobili stali na parkirišču, kjer daleč naokrog ni bilo zelene travice. Opremljeni so navadno celo z radijskimi sprejemniki. Čemu to? Proč vržen papir v naravi, zarjavel avtomobil v zelenem navadno ne zahtevata takšnih utenzilijev.
Pod črto: tudi na to precej vpraš-
Član Bergwacht si zapisuje številke avtomobilov
JESENSKI DRUŠTVENI IZLET
v nedeljo, 21. oktobra 1979 Prijave sprejema Nuži Furjan na Posojilnici v Železni Kapli.
Proga: Jezersko — Besnica pri Kranju (skupen ogled zaključnega tekmovanja na plastičnih skakalnicah. Sodelovali bodo tudi domači skakalci iz Obirskega) — Brnik (letališče) — Krvavec (vožnja z žičnicami) — preko Jezerskega vrha nazaj na Obirsko.
Odhod: ob 7.15 zjutraj pred Kovačevo gostilno.
Cena: 120.— šilingov za osebo.
JUDENBURG
po romanu Prežihovega Voranca Gostuje: dramska skupina iz Raven Kraj: gostilna Kovač na Obirskem Čas: sobota, 27. 10. 1979, ob 20.00
Ijivo organizacijo bomo morali v bodoče bolje paziti. Vprašljiva je tudi njena pravna legitimacija. Ni nam znano, kdo sploh kontrolira to organizacijo in ji daje navodila.
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. —- Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.