Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossrnajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXII. Št. 23. Kranj, 4. Junija 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: ceioletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Brdskemu gospodu v pozdrav Lepota uale domovine je znana Sirom sveta. Pa ne samo lepota naše zemlje, miroljubni in pošteni značaj našega naroda je ostal še vsakemu obiskovalcu naše domovine v najlepšem spominu. Ali je zato morda čudno, da člani naše vladarske rodbine najraje prebijejo svoj prosti čas, čas oddiha in odmora, ravno med nami Slovenci? Slovenci smo lahko ponosni na to ter se moramo oben»ra zavedati, da prebivanje najvišjih predstavnikov naše države — naše kraljevske rodbine — ni samo priznanje naravnih lepot naše Slovenije, da je to odlikovanje nas vseh, ki smo radi svoje poštene in odkritosrčne vdanosti bili počaščeni, da lahko štejemo med svoje rojake tako visoke goste. Slovenski narod se tega jasno zaveda ter bo tudi znal ceniti to visoko naklonjenost. Nebroj dogodkov iz življenja blagopokojnega nušegu Zedinitelja nam priča, kako srečnega se je počutil med numi Slovenci. Saj je večji del svojega prostega časa prebil ravno med numi, da se odpočije od težkih državnih poslov. Naš mlad i kralj je tudi svojo najlepšo, prvo mladost preživel med nami, med našimi gorami v naših mogočnih gozdovih. Kranjčani pa smo še posebno ponosni. Doletela nas je čast, da imamo v svoji neposredni bližini visokega soseda. Nj. kr. visočanstvo knez namestnik Pavle si je izbral za svojo letno rezidenco našo okolico, lepa gorenjsku ravun, obkrožena s temnimi gozdovi ter Karavunkami, kot budnimi čuvarji, je dobila priznanje, zh svojo nuruvno lepoto. Naš visoki sosed si je med tolikimi, mordu še lepšimi kraji naše Slovenije izbral ravno grad Brdo ter tako obnovil zgodovinske vezi našega mestu z gospodom iz Brda. Poznamo našemi Brdskegu go g p oda I Saj je bil že neštetokrat med nami: kolikokrat smo ga videli, ko si> sprehuja po naših vaseh, kako si ogleduje naše cerkvice in njih zanimivosti. Kolikokrat je marsikdo srečal slokega gospoda. ki mu ie prijuzno odzdravil na pozdrav, ->e mu prijazno nasmehnil in morda tudi spregovori! par besed. Videli smo ga pa tudi med nami ob naših prazničnih dneh, ko smo javno manifestirali svojo slovensko in katoliško prepričanje. Nepozabni so spomini na mogočni tabor naše pro-svete v Kranju, ki ga je ravno naš priljubljeni sosed s svojo navzočnostjo še bolj povzdignil. S svojim obiskom je odlikoval naše prosvetno delo. nas pa je še bolj podžgal k delu za narod in državo. Tudi našim slovenskim gasilcem je dul visoko priznanje, ko jih je osebno obiskal kot pokrovitelj blagoslovitve novega gasilskega doma. To je bilo prvič, odkar obstojajo naši slovenski gasilci, da so dobili z najvišjega mesta tako priznanje za svoje nesebično delo. V svoji naklonjenosti do nas Slovencev pa je šel naš dragi sosed še dalje. Obljubil je, da bo osebno prisostvoval mednarodnemu mladinskemu taboru ZFO v Ljubljani. S tem nam je zo-pel pokazal, da ceni delo v kulturno in telesuo vzgojnem pogledu naših organizacij. Tako smo dobili Slovenci z najvišjega mesta že nebroj doka-ov, da našo globoko udanost in vernost do lrraljeve rodbine prav presojajo. Ker je sedaj z novo pomladjo zopet prihiiel med nas naš visoki gost in sosed, mu želimo iz vsega srca, da bi se med nami počutil kot v veliki družini, kjer vse člane veže iskrena ljubezen in globoko spoštovanje do očeta, vzgojitelja. Želimo mu, da bi se med nami odpočil od težkih poslov, ki mu jih nalaga krmilo države, mi Slovenci pa mu ohranimo našo neomajno zvestobo in ljubezen ter s tem oddolžimo za našteta priznanja, ki nam jih je naklonilo Nj. kraljevsko visočanstvo. Bog naj nam ohrani našega priljubljenega soseda, Nj. kr. visočanstvo kneza namestnika Pavla in njegovo visoko rodbino! Hvaležni Slovenci pa inu za dobrodošlico kličemo i/, srca: Bog živi! Dan naše mladine v Vodicah Sobotno vreme je skrbelo tisoče in tisoče. 7(100—8000 ljudi, ki so se v nedeljo 29. maju zgrinjali v Vodice je s skrbjo sledilo vsem spremembam. Proti večeru v soboto je bilo nebo nam v Vodicah na široko naklonjeno. Ob prvem mraku so že zagoreli kresovi po kamniškem okraju. Najlepši kažipot proti Vodicam je bil gotovo šmarnogorski kres. V Vodicah pa se je ob devetih zbralo več sto ljudi in ob svitu bakelj in živahnem taktu godbe je šel sprevod skozi vas. V petju in vzklikih so dajali duška ti mladi ljudje svojemu nuvdušenju in svojo mladost in veselje potrjevali i fantovskim vriskom. Mimo cerkve, ki je bila razsvetljena, je krenil sprevod k robu gozdu, kjer so ravno zažgali mogočen kres. Akademik — domačin je razložil pomen kresovanju. Ob prepevanju svoje mladinske himne in z navdušenimi besedami gospodu kaplanu je bil zaključen lepi uvod v vso slavnost. Po kresovanju nas je priganjal dež domov. Todu nebo nam je bilo naklonjeno, kajti dež je i>očakal do konca kresovanja, je prenehal tudi v zgodnjih jutranjih uruh, da so mogli nnjodduljenejši na pot. V lepo okrašeno vodiško vas so začeli drdrati vozovi, polni avtobusi, skupine kolesarjev in tudi pešcev. Med prvimi je bil avtobus Trboveljčunov. ki so imeli tudi zastavo. Reditelji, ki so bili v zgodnjih urah na svojih mestih, so imeli polne roke dela. Vhodi v vas, okrašeni s slavoloki in mogočnimi mlaji, so komaj sprejemali množice, ki so vrele iz kamniškega, kranjskega in tudi drugih okrajev. Tudi nekuteri višji predstavniki in osebnosti so prišli prav kmalu. Nekako ob devetih je okrog 30 konjenikov olvorilo sprevod. Postavni kmečki fantje V gorenjskih nurodnili nošah so samozavestno jezdili pred množicami sko/i vas. Narodne noše, ki so bile zlasti na okrašenih vozovih s kmečkimi harmonikami, so dale sprevodu pravi gorenjski značaj. Tudi okrašene kolesa danes Tako je izvenel govor g. prof. Bitenca, ki ga je ljudstvo spremljalo z velikim zanimanjem in odobravanjem in se mu na koncu še prav posebno oddolžilo z vzklikanjem in ploskanjem. Nekuj besedi je povedal ing. Nerima z ozirom na velike dneve v Ljubljani nakar je bilo zborovanje zaključeno. Predno pa je začela množica odhajati je obstal ob vhodu na telova-dišče avto g. bana. V spremstvu pokrovitelja tabora g. bana je bil tudi predsednik Prosv. zveze univ. profesor dr. Lukman. Navdušeno je množicu pozdravljala visokega pokrovitelja, nakar je g. ban spregovoril nekoliko besedi. Poudaril je, da oblasti polagajo veliko važnost na našo mlado organizacijo, ker se zavedajo, koliko ta naredi za državo. — Ko so zboro-valci odhajali s slavnostnega zborovanja še ni- nc manjkajo v noUnem sprevodu, saj se mi zdi. da l)i jih kar pogrešali. Pravi poudarek sprevoda pa so gotovo dali kroji članov, kakor članic. 220 članskih krojev je šlo razdeljeno v treh četah krepko, kot se spodobi zu četo, ki je jedro take armade. Tudi članic je bilo do 150 v novem kroju in še okrog sto v enotnih oblekah s temnimi krili in belimi bluzami. Seveda so člani v civilu tudi tvorili skoro tako močno skupino, kot člani v krojih. Vmes pa so šle še stotine moške in ženske mladine, zlasti je ljudstvo s simpatijami sprejemalo kroje gojenk. Med petjem in vzkliki je sprevod romal skozi Vodice in nazaj grede pozdravil goste na častni tribuni. Tu je bil g. okrajni glavar dr. Maraš, dr. Zvokelj z gospo, kamniški g. dekan, g. Štrcin, g. prof. Brtenc, zastopnik ZFO ing. Nerima, vmes pa je bil tudi trnovski župnik g. Cegnar. Ko se je sprevod zgrnil na telovadišče, kjer je bil postavljen na veliki in okusno okrašeni tribuni oltar, je takoj imel krasen nagovor trnovski g. župnik. Opomnil je na evh. kongres v Budimpešti in prosil, naj se pri sv. maši združimo z onimi verniki, ki so na kongresu in prosimo z njimi vred, da bi kongres imel uspeh. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje. Spremljala ga je domžalska godba, ki je tudi pri sprevodu sodelovula. Po sv. maši je akademik — domačin otvoril slavnostno zborovanje, pozdravil navzoče, zlasti predstavnike oblasti in druge važnejše osebnosti, potem pa predlagal pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II.. Nj. Vis. knezu Namestniku, voditelju dr. Korošcu in Prevzvišenemu škofu. Po vsakem pozdravu je občinstvo priredilo daljše ovacije omenjenim. Nato je povzel besedo predsednik celjske podzveze prof. Bi-tenc. ki je v jedrnatem govoru pokuzul zbo-rujočim prelepa ideale, za katere vzgaja naša mlada organizacija svoje članstvo. Ti ideali pa so slovenski in katoliški, ker le če bomo tu trdni, moremo biti tudi dobri državljani. so hotele prenehati manifestacije g. banu, voditelju dr. Korošcu in ministru dr. Kreku. Vreme, ki je bilo kot nalašč malo oblačno, a brez dežja, je popoldne privabilo še več ljudi. Velik prostor je komaj nudil primeren kraj, da si mogel sploh kaj videti. Telovadne točke so se brez zamude vršile hitro in dobro. Prav s posebnim veseljem je ljudstvo sledilo vajam naraščaja in mladcev na bradlji. S posebnim zanimanjem ljudje sledijo vajam na orodju, kjer je bilo precej dobrih telovadcev. Seveda pa je vse posekal br. Var-šek. Ljudstvo je z velikim odobravanjem spremljalo ves nastop. Takoj po nastopu se je g. ban odpeljal, ljudstvo pa je ostalo v prijetni druščini do večera, ko je dež zopet opomnil, da je čakal dovolj dolgo. Mladinski tabor v Šmarfnem pri Kranju Veliki prazniki slov. kat. mladine se hitro približujejo. Posamezni odseki hite, da ne bi nobenega trenutka zamudili. Večina okrožij je že imela svoje lepo uspele okrožne prireditve, ki naj pokažejo moč in sposobnost posameznih okrožij, obenem pa so zadnji veliki pregled za nastop v Ljubljani, kjer se bomo člani posameznih odsekov in okrožij združili v eno samo veliko družino, kjer bomo vsi bratje, kjer se bomo borili za čast in ugled naše slovenske kat. mladine. Vemo, da bo ostra konkurenca, saj bodo prišli v Ljubljano le najboljši zastopniki deveterih narodov, ki se prav tako že dolgo čusa vneto pripravljajo. Vrhtega so oni imeli vseskozi svoje svobodne organizacije — tudi takrat, ko smo mi »počivali". Vse to mi vemo, zato pa hočemo, da se tudi naše okrožje čimbolj izkaže. Prav zato pa tudi našim telovadcem nudimo priložnost, da se na okrožni prireditvi vadijo, borijo in tako v tem manjšem boju pripravljajo za večjega v Ljubljani. Kajti ta boj nam krepi moči in zato nam je potreben. Naj ta okrožna prireditev v Šmartnem pri Kranju pokaže, da niso bili zastonj vsi napori in žrtve ki so jih člani poedi-ii i ti odsekov doprinašali teden za tednom preko cele zime, ko so kljub neštetim oviram prihajali v društvene telovadnice. Naj jim bo prizadevanje, ki ga bodo želi, in uspehi, ki jih bodo dosegli, delno plačilo za njihov trud. Ta okrožna prireditev, ki je za nas tako rekoč doma, v naši neposredni bližini, naj pa pokaže delo in stremljenja Fantovske organizacije zlasti še vse onim, ki zaradi katerihkoli ovir — kljub vsej dobri volji ne bodo mogli iti v Ljubljano. Binkoštni shod mož in fantov Kakor je bilo že javljeno po listih in oznanjeno po prižuicah, se vrši na binkoštno nede-deljo popoldan velik verski shod za može in funte iz cele kranjske dekanije v Kranju v spomin 100 letnice rojstvu velikega slovenskega verskega preroditelja kardinala Missie. Veliko imamo danes zborovanj in shodov, mnogo romamo, iz prireditve na prireditev, iz tuboru na tabor, iz romanja nu romanje. Prav pu je, da se enkrat zberemo možje in fantje popolnoma uami brez ženskega sveta na čisto verski prireditvi. Na to versko prireditev so povabljeni tudi vsi župani in odborniki iz kranjskega okraja, da se tudi predstavniki javne oblasti skupno z možni in fanti poklonijo Kristusu Kralju, da mu oaino zadoščenje za vse javne žalitve, za bogokletstva in za kršenje Gospodovih dni! Sv. zakramente naj ta dan prejmejo vsi moški v domačih cerkvah. V Kranju bodo na razpolago spovedniki v petek zjutraj in zvečer, v soboto zjutraj in zvečer ter v nedeljo zjutraj. Ta čas imajo pri vseh spovednicah prednost moški, tako da naj ne pride k spovedi nobena ženska, dokler čaka še kak moški na spoved. Spored verske prireditve za moške na binkoštno nedeljo. Popoldan ob 2.45 so v župni cerkvi v Kranju litanije M. B. za vse vernike kranjske župnije. Od 3. do 4. ure je ura molitve za moške iz Kranja in bližnjih župnij. Ob 4. uri cerkveni govor g. J. Jagodica, ško-fi.jskega kanclerja. Po pridigi so pete litanije presv. Srca Jezusovega. Po litauijuh se bo razvila procesija z Najsvetejšim, ki jo bo vodil mil. g. stolni prost Ign. Nadrah. Procesija gre po Glavnem trgu do hotela Stare pošte in nazaj. Po procesiji je pred Najsvetejšim kratka zaključna beseda in posvetilna m«litev. Zahvalna pesem in blagoslov po rimskem obredu. Končno vsi zupojejo pesem ..Povsod Boga'' in • MogoČMo s» dvigni". Pri lita iiijah * v cerkvi se bodo pele sledeče pesmi: „Jezus Marijin cvet", „Le za Jezusom hodimo", „Kristus kraljuj", „Kadar pa morali bomo umreti", „Pridi molit o kristjan". V procesiji naj gredo po trije skupno v vrsti. Kolesa se lahko spravijo na župnijskem dvorišču, vozovi pa pri ..Jelenu" ali na „Stari pošti". Nobena ženska nima dostopa v župno cerkev od 3. ure dalje, otroci in ženske, ki bodo pri litanijah ob 2.45, naj po litauijuh gredo iz cerkve. Med procesijo naj nihče ne stoji ob strani, radovednežev ta dan ni treba v Kranju, ampak le mož in fantov, ki se udeleže verske prireditve v celoti. Pa tudi ženskih gledavcev ni nič potreba ob ulicah, kjer se bo pomikala procesija. Za zastopnike uradov in Župane bodo rezervirane prve klopi v cerkvi. Pri procesiji gredo zastopniki uradov in občin za Najsvetejšim. Sprejem v Dijaški zavod v Kranju Dijaški zavod v Kranju ima namen dijakom nuditi urejeno življenje in dobro krščansko vzgojo. Zavod si zlasti želi nadarjenih sinov dobrih kmečkih staršev, ker ve, da iz njih raste inteligenca, ki vedno z narodom čuti in se zanj tudi žrtvuje. Prosilci naj vlože prošnje do 31. julija. Prošnji naj prilože zadnje šolsko spričevalo in krstni list. Vodstvo Dijaškega zavoda v Kranju. Prebito, kaj „Proboj" pribija V našem listu smo v zadnjem času opisovali pot naših kranjskih pevcev po Italiji. Našel se je nek zelo ugleden in zelo razširjen list z naslovom ..Proboj" (beseda je pristna .,jugo-slovenščina," in najbrže pomeni, da se nekdo „skozi prebija", recimo z glavo skozi zid) in ta ..Proboj" pribija, da so pevci naredili strašen STKAN »GORENJEC« greh, ker so v Benetkah povedali nekemu Nemcu, da so Slovenci, tisti Nemec pa ni vedel, kje je Slovenija. O, pribito, ali „Proboj" misli, da bomo pravili, d« smo Eskimi, Culukafri ali kako indijansko pleme? Ne, nas ni sram. da smo Slovenci, ni nas sram ne doma, ne pred Nemci in ne pred „Probojem". Ce pa svet ne ve, kje je Slovenija, pa nismo krivi mi, ki svoje narodnostni ne tajimo, pač pa so krivi tisti, ki jih je v resnici sram, da so Slovenci in poskušajo biti ali postati kaj drugega. Take klofute, ki jih pribija „Proboj", veljajo njemu in njegovim slavnim prednikom, t. j. dedu Era-niku in pradedu Pohodu. najlepše toval proti Naklem in Križam. V gostilni „Pri Franceljnu" ga je doletela sreča, tam je bila namreč gostija, katere je bil po gostoljubnosti svatov deležen tudi Franci. Se isti večer se je Frcnciju posrečilo dobiti službo kravj"ga pastirju. To sbižbo jc opravlja! do srede opoldne, ko ga je oče našel in odpeljel domov. Ugledni kranjski velmož je svoječasnu /utrjeval kranjskemu občinskemu odboru, da bo opravljal svoje posle savno še teden dni. Potem je to svoje prerokovanje spr~men.il ter odredil dobo U dni. nazadnje pa dokazal, da bo konec delovanja sedanje občinske uprave in odbora z mesecem majem. Ker pa je mesec maj minil, občinski odbor pa še vedno posluje, se je gotovo "prerok" zopet enkrat malo ušlel, V nekem kranjskem podjetju so nastale v zadnjem času zelo čudne razmere. Kot običajno Tedenske novice najcenejše IZ UPRAVE. Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo vse cenj. naročnike, da poravnajo dolžno naročnino. V kolikor pa imajo nekateri naročnino že plačano, naj se položnice poslnžijo pozneje. KRANJ Kranjska čebelarska podružnica priredi, kakor je bilo to že svojčas objavljeno, v nedeljo 3. julija t .1. veliko čebelarsko prireditev na vrtu in prostorih hotela „Kranjski dvor" (g. Peterlina) v Kranju. Da bo ta prireditev, katere čisti dobiček je namenjen za pospeševanje umnega čebelarstva v kranjskem okraju, kat najbolje organizirana sklicuje podružnični odbor za nedeljo i2. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih hotela g. Peterlina «, Kranju sestanek vseh članov čebelarske podružnice. Pridite zanesljivo, pripeljite pa tudi vse one prijateljice in prijatelje naših čebelic, ki so voljni pri tej veselici sodelovati, da bo ta veselica kolikor mogoče lepo in dostojno aranžirana. Starši! Misijonski duhovnik bi rad postal vaš sin. Priglasite ga za sprejem v misijonišče Knobleharjev zavod Ljnbljana-Dravlje, kjer se vzgajajo mladi misijonarji. Oskrbovalnina nizka. Sprejemni izpit se lahko napravi na katerikoli gimnaziji. Misijonski gojenci obiskujejo škof. klas. gimnazijo v St. Vidu. Pojasnila daje Knobleharjev zavod Dravlje, p. St. "Vid nad Ljubljano. Prosvetno društvo v Kranja je zbralo od svojih članov in prijateljev svoto 823 din za odkup Prešernove hiše. Denar so odposlali Hranilnici dravske banovine v Ljubljano. Vsem darovalcem iskrena hvala. Pustolovski beg dečka. Prejšnjo sredo je zbežal radi ostre grožnje 6 letni sin frizerskega mojstra Franci Sonc. S šolskimi stvarmi pod pazduho je odromal v Ljubljano, kjer se je potikal do sobote zvečer, ko ga je odpeljal Goričanov avtobus v Kranj. Toda fantek se je še vedno bal grožnje in prihodnje jutro odoo- po drugih podjetjih so doslej vršili kontrolo nad delavkami na ta način, da so one pri odhodu izvlačile gumbe dveh barv. Gumb rdeče barve pomeni, da mora delavka k hišnici na osebni pregled, gumb bele barve pa prost odhod. Zadnjo soboto pa so morale vse delavke na pregled in sice k sami ge. šefinji. Ta se je pa zanimala samo za to, kje uslužbenke kupujejo perilo. Njenim spretnim prstom pač ni bilo mogoče utajiti, če je bilo perilo kupljeno pri drugi, cenejši tvrdki. Seveda se je morala vsaka zagovarjati, zakaj je kupila v drugi trgovini ne pa tam, kjer ji dajejo zaslužka. Nova metoda! Delavke bi morale za svoje trdo prislužene denarje kupovati tam, kjer je dražje; tako je pač dvojni dobiček. ,.DINGAC" originalno, zajamčeno pristno, črno sladko zdravilno vino, priporočljivo posebno za slabokrvne, in rekonvaliscente, se zopet dobi pri PETEERL1NU. Na državni gimnaziji v Kranjn bodo sprejemni izpiti za prvi razred v petek 24 junija. Prošnje za sprejemni izpit, kolkovane z 10 din, je treba predložiti ravnateljstvu do 15. junija. Kot prilogi se zahtevata rojstni in krstni list ter izpričevalo o dovršenem četrtem razredu ljudske šole. Strokovno društvo usnjarskih pomočnikov priredi dne 19. junija, v slučaju slabega vremena pa 26. junija, svojo vsakoletno vrtno prireditev v prostorih tov. Standard v Kranju. Naprošajo se vsa sosedna -društva, da tega dne ne prirejajo svojih veselic. Strok, društvo usnjar, pom. v Kranju. ŠKOFJA LOKA f Anica Langerholc. Družino obč. uslužbenca Janeza Langerholca v letošnjem letu neusmiljeno zasleduje nesreča. Pred meseci ji je bilo pokradenega precej perila, kar je bilo za revno družino hud udarec. A prešnji teden v četrtek pa jo je zadel še hujši udarec, ko je izdihnila v ljubljanski bolnici svojo dušo, komaj 15 letna najstarejša hčerka Anica, Komaj lansko leto 15. nov. je pričela z delom v Škofje- loški predilnici, a že po preteku pol leta je šibko dekle vsled pretežkega dela moralo leči v prezgodnji grob. Hotela je pomagati staršem pri vzdrževanju še petero mlajših bratcev in sestric, a Vsemogočni jo je poklical k sebi. Bila je liha. mirna in pobožna, članica raznih Marijinih in drugih verskih družb. Zato so njene susestre iz družb in sodelavke iz tovarne prav v obilnem številu pohitele v soboto v Ljubljano, da jo spremijo na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Velik kmečki tabor bo pri nas dne 21. avgusta. Priredi ga Okrajni kmetijski odbor za ves naš okraj. Na programu je sprevod, sv. maša na Glavnem trgu ter nato zborovanje istotam. Popoldne bo velika tombola na igrišču SK. Sore z glavnim dobitkom rodovna krava, ter še 20 tombolami 20 kolesi. Opozarjamo zlasti vsa društva, da 21. avgusta ne prirejajo svojih even-tuelnih prireditev. Na lanskoletno binkoštno nedeljo je neko tukajšnje lesno podjetje delalo, kar je .,Gore- kopalne obleke njec" tako ožigosal. Upamo, da si letos podjetnik ne bo upalo sk run iti svetega binkoštnega praznika. Sicer pa se ne bi veliko čudili, če bi se tudi letos delalo, ker je menda pri tem podjetju predpogoj za sprejem, da je delavec član gotove viteške organizacije. Tukajšnja invalidska podružnica opozarja vse svoje člane, ki se želijo poslužiti ugodnosti brezplačnega zdravljenja v toplicah, naj se takoj zglasijo pri tuk. podružnici, kjer bodo dobili točna navodila. Couch zof e, otomane, divane in vse tapetniške Izdelke izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj DUPLJE Zlati jubilej! Lepa in prisrčna slavnost se je vršila te dni v našem kraju. Take slovesnosti, zlate poroke, še ne pomnijo pri nas tudi stari ljudje. Zato pa se je tudi v nedeljo, dne 29. maja, ko sta praznovala Jakob Tišler in njegova zvesta življenjska družica Urša zlato poroko, nabralo 'v Spodnjih Dupljah tolilko ljudi, da je bila cerkev veliko premajhna. Ze na predvečer tega jubileja smo bili va-ščani prijetno iznenadeni. TCo se je stemnilo, je zažarela „Gradova" hiša v eni sami luči, ker je tudi g. baron Born hotel počastiti s tem oba slavljenca. V nedeljo zjutraj pa so že na vse zgodaj začeli pritrkovati naši dupljanski fantje slavnostnemu dnevu v čast. Celo dopoldne so pokali možnarji in ubrano pritrkovanje se je razlegalo po vasi. Ob pol desetih pa se je razvil od hiše pa do cerkve, po poti, ki je bila vsa v mlajih in vencih lep in ganljiv sprevod. Spredaj so šli vnuki in vnukinje, nato pa vsi povabljeni svat je. Za svati pa so šli sin g. Jakob Tišler ml. mehanik v Slovenjem gradcu in njegova, žena ga. Štefka ter hčerka, gu. Mici Planinova, žena g. Lovra Planine trgovca in banskega svetnika v Skof-ji Loki, ki je šel na njeni strani. Oba slavljenca je v župni cerkvi pozdravil v ganljivem govoru dupljanki župnik g. Anton Hafner. Vse poslušalce je govor ganil, ko je g. župnik poveličeval skrb in delo starišev ier težave petdesetletnega zakonskega življenja. Po opravljenem obredu sv. zakona in službi božji se je razlegala po vsej cerkvi zahvalna pesem, ki smo jo peli vsi vaščani v zahvalo Bogu, da je dal eni družini v naši vasi dočakati tuk jubilej. Ko so si; svatje in pa oba zlatoporočencu po končanem opravilu hoteli odpraviti domov, pa so jim zaprli poi -šrangarji", ki so po starem slovenskem običaju zahtevali odkupnino za nevesto. Pri kosilu, ki je sledilo takoj po sveti maši in na katerem je bilo okrog 30 svatov je zopet pozdravil oba slavljenca in hvalil njihovo delo in skrb g. župnik Hafner. V imenu otrok pa se mu je zahvalil g. Lovro Planina M. Ogrizek, Kranj ^ lepem in prisrčnem govoru. Še dolgo v noč se je praznovala zlata poroke, tako redek dogodek v naši vasi. Tudi mi, sovaščani obeh novoporočencev želimo g. Jakobu Tišlerju in ženi Urši, da bi jima Bog podaljšal življenje in da v tem času uživala Njegov blagoslov v krogu svojih potomcev. ŠMARTIN PRI KRANJU Posnemanja vredno! ..Zadruga za predelavo živalske dlake" je poklonila Dobrodelnemu društvu K. A. din 500.— za njegove reveže. Društvo čuti prijetno dolžnost, da se mlademu podjetju za ta plemeniti dar prav iskreno zahvali. Ti bralec, pa pojdi in stori tudi tako! KOMENDA Najvidnejša prireditev Gorenjske bo tabor, združen s telovadnim nastopom v Komendi, ki bo 31. julija ob priliki blagoslovitve našega Prosvetnega doma. Dom bo po svoji zunanjosti, kakor tudi po notranji ureditvi eden izmed najlepših domov v Sloveniji. Na ta dan opozarjamo vsa bratska društva, Fantovske odseke Dekliške krožke. NAKLO Tombola. Ze danes vas opozarjamo na veliko tombolo, ki jo bo priredilo Prosvetno društvo v Naklem in sicer v nedeljo, dne 19. junija t. 1. ob 3. uri popoldne. Odbor je že doslej pripravil veliko število krasnih dobitkov, ki bodo razveselili vse one, katerim bo sreča mila. Na svidenje v Naklem! Mitnica Zagorska: Pod Triglavom fZgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) A ona je tlačanka in Rado je ne more, ne sme zasnubiti. Ne sme? Ne, noče jo! Ljubezen je res čustvo, ki more utopiti vsa druga, a v Radotovem srcu je ponos močnejši od ljubezni. Ona ga ljubi, on to dobro ve. Kako vzdrhti »jen glas, ko mu reče besedo v slovo in zadnjič ji videl v polmraku, da so ji blestele solze v očeh. A Rado noče. Trpi, peče ga, skeli, vsak dan mu je samo nova bolečina. S puntom se ukvarja, zaveznikov išče, šiloma tlači vsako misel nanjo, čim se mu porodi v duši. A vendar se slednji dan bojujeta v njem ljubezen in ponos, trgata mu srce na dvoje. Res je, da zmaga ponos, a ta zmaga je draga, neskončno draga. Ali bo pa vedno zmagal? V hipn slabosti Rado klone, hoče se ponižati pred njo, prositi jo roke. Spomin na očeta mu brani, vlije mu moči v srce, vliva olja v ranjeno dušo. Ce Hribar nikoli več ne dobi svobodnjaškega meča!? Kaj je potem storiti nesrečnemu svqbodnjaku? Borba v duši je ljuta, a kratka. Mogočni Vehar ne okleva dolgo. Če punt propade, zaprejo Radota v temnico, vzamejo mu morda svobodo ali celo življenje. To bi bilo najboljše zanj. A če ga prezrejo, nalašč pozabijo nanj iz strahu pred njegovo divjostjo, kakor so že večkrat storili? — Rado ne pomišlja dolgo. Pozabil bo Jerco, šiloma bo zatrl vsako misel nanjo, celo spomin nanjo bo udušil, utopil v globoči-ni srca. Bog naj ji da srečo in svoj blagoslov, še čez mnogo let naj se z veseljem spomni svobodnjaka Veharja. Dirja vranec, dirja, ves je že pokrit s penumi. A Rudo mu ne da počitka, žene ga naprej. Duša je bolna, nikjer nima obstanka, rad bi poletel na konec sveto. Jezdi Rado, jezdi in gleda predse, a ne vidi ničesar. Zanj so mrtvi gozdovi, ki dihajo v dolino hlad, niso mu mar travniki i veliko otavo, ne zmeni se za kosce, ki vriskajo na travniku ob cesti, ne pogleda grubljic, ki zrejo za njim. Ob robu ceste milo toži berač, vranec dirja mimo njega, a mladec ga ne vidi. Grajski birič se mu ogne ob robu ceste, a Rudo ga niti ne opazi. Samo pred duševnimi očmi se mu vrste podobe, druga drugo prehitevajo. Kresni večer! Jerca je skočila čez grmado, omožila se ob v tem letu. Ali je mogoče verjeti bajkam starih dedov? Minca se je omožila, a ji vraže kresne noči niso pokazale moža. Rado ni skakal čez kres in če bi, bogve kaj bi mu prineslo? Bol in radost mu poljubljata mlade ustne, ; všteto prevar mora duša prenesti. A vendar! To v njem ne more ubiti upanja na srečo, na tisto lepo življenje, ki ga še čaka. Dirja vranec dirja, jezdi mladi Rado, veter rau hladi vroče čelo, se poigrava s črnimi kodri. Temne oči obstanejo na valovih Savice, ki hiti v biser dežele, v Blejsko jezero. Vehar gleda vodo, v njenem dnu vidi sleherni kamenček ob robovih so skriti zeleni tolmunčki, kjer imajo ribe in raki domovanje. Naprej in naprej hite valovi, nobene sila ne zaustavi njih urnega teka. ..Kakor ta voda, tako je moje srce," vzdihne Rado. „Či-sta je voda, neomadeževana je moja duša, nobene slabe misli ni v njej. In vendar me tajno sila žene naprej, kakor to vodo, vedno bolj me žene od tistih krajev in ljudi, ki sem njih čisto lepoto vzljubil, ko so se oči na njih prvikrat odpočile. Kje je konec poti? Kdaj se umiri vihar v duši? Kje se umiri moje hrepenenje?" Vprašanja, na katera si mladi svobodnjak ne zna dati odgovora. On ve: če bi stopil pred katerega svojih pri jateljev in bi mu stavil tako vprašanje, bi se mu oni smejal. Ves Bohinj blagruje mladega Veharja. zavida mu slavo, lepoto, moč, imetje. A on ve, do ni vreden zavidanja, ker je pol bednikov srečnejših od njega. Koliko zadovolj-nejši je planšar Janez, odkrita, poštena duša, ki v Krmi pase živino gorjanskim kmetom. V bornem tumorju prenočuje od spomladi do svetega Kozmn in Damijana ne vidi žive duše. Pn vedno veselo žvižga, glasno prepeva in vriska, da odmev napolnjuje vso dolino Zgornje in Spodnje Krme. Drugače mladi Vehar. On hodi mračnega lica okrog hiše ki ima kamenito ogrnjo, kakor kok gradič, žalostnih oči postopa po polju, ki cvete in rodi sad njemu, knezu svoje zemlje.. Kako je stopal po tej zemlji oče! Oči so se mu iskrile, ko je kazni sinu: „Do onega hrasta sega nnš gozd, ob tistem jarku je meja travniku, do tiste steze je nuša njiva!" Tudi Rado čuti v sebi ponos, posebno kadar se zave, do se ga bojijo celo grajski in še mogočni llurtmon pred njim nehote uklonju tilnik. A vendar se jeklenemu očeto- vemu značaju pridružuje materina mehkoba in mržnost kakršne oče ni poznal in jo je sovražil. Toda ponos zmaguje, odločnost premaga plaho malodušnost. Dirja vranec, dirja, jezdi mladi junak in misli postajajo veselejše. Teko lep dan je, on pa jaha z mečem ob boku, da povabi svobodnjake k puntu. S Podgorcem na Bledu si imata marsikaj povedati potem stopi do Pokiukarja v Krnici, odtam pa še v Radovno k Dolinarju. Sivi možje bodo občudovali mladega junaka, obujali si spomine na pokojnega Veharja. „Pravi njegov oče je," porečejo vsi. Res, zaveznike vabi, to je tako lepo. Čemu bi se trapil z mislimi na dekleta I Kar Bog hoče, temu se ne izogne. Rado nategne vajeti in ponovi, kar je rekel tedaj, ko je prvič odhajal z Brd: ,,Puntar sem. Kaj je meni do dekleti" Pogled mu res uhaja proti Babjemu zobu, a naj le! Tam je njegova podoba iz sanj njegovo hrepenenje po sreči in sreča sama, a on ve, da jo bo težko kdaj dosegel. Naj mu bo sreča dom, mogočen in lep, naj mu druguje šepet dedov v nočnem vetrn, ki bodo pohvalili vnuka za težko odpoved. Misli se vračajo k prvi sliki. Punt! Bogve, kaj počne Klander? Mož je star, on ne more na daljno pot, da bi zbral zvestih zaveznikov, ki bi mu bili desna roka v boju. Ali ima zunesljivega človeka, ki mu bo zbral kmete, zanetil v njih ogenj navdušenja? Ej, da ni Rado vsaj malo bliže Begun j 11 Cel On bi znal ljudem dopovedati, za kaj se bodo borili, znal bi izgnati strah pred železno grajsko roko, Morda bi dane« stopil do njega, da bi izvedel, kako se uporniške misel širi po krajih zunuj Bohinjske kotline in Bleda. Za radovljiške kmete je Rado vedel, da so zvesti dani obljubi Oni iz Žirovnice in do Jesenic se upro gotovo. Posebno Jeseničani. Mala rudarska naselbina se že dolgo bori. do bi dosegla vsaj svojo faro, a ne more, ker nima denarja, da bi se odkupila. Vendar ima punt gori dobro, ker ima rudokope in plavž v roknh Julij Buccelini, ki mu odredbe, ki jih je dal razlagasiti Hurtman, prete, da povsem uničijo njegovo obrt in vse imetje. A knko je drugod? Kako je v okolici Kranja, ki ji gospoduri Ortenburžon in gu nadomestuje oskrbnik v Strožišču?.Kmetje škofjeloškega gospodstva so mirni, nobenega glasu nejevolje ni slišati med njimi. Tako je, kakor je rekel svobodnjak Matija z Jainnika. Zu zemljo se brigajo in za skrite srebrnike, uporov in bojev jim ni mar. Kuko je ob Polhovem proden? »GORENJEC« STRAN 3 Obleke za prvoobhaja spoštujejo pravoslavni svoje pope. Eden teh je prišel v nedeljo obiskat bolnike, sodim, da je bil bolniški duhovnik. Pa so mu ironično klicali: „Ne trebamo vas, imamo svoga i to ka-toličkog popa." Prišel je tudi k meni, kjer sva spregovorila par besed; gospod je bil starejši in prav ljubezniv. Ko odide iz sobe, pa med pacijenti velik krohot, češ pa smo ga odpravili. Pripovedovali so razne debele zgodbe o popih, pa tudi kaj Srbijanec napravi, če popa sreča — pa to napravijo tako, da ni primerno, da bi tu napisal. V?-'5 so. d* *>h *e!«S*> S"> %sfc* cAiežke, k* .... i*«*-, , Uht* ■„ i*_^ . j* ovij** tgkkz*, - \f£*m 4» r /'- -v-* nr+**«l pa tudi to sem opaiil, da kat v_>-**v in tr*?i kat nike gledajo s spoštovanjem, vsaj preprosti in ne umetno sfanatizirani ljudje. Lahko mirno rečem, da celih 6 mesecev ječe nisem slišal zaničljive besede Ko so me spraševali glede cerkve, božje službe, plačil za duhovska opravila in sem jim pojasneval razne stvari, sem tolikokrat slišal besedo: „E znam, kot vas katolika Je 'f »*Ste5 "' ;> &*nn- „.■*■• - i tst-i".-' r '' Za nrednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.