33
f^,                         Cigani.
e rni ne bodeš tiho, pride cigan po tebe in te pobaše v mavho," tako pogostoina strašijo neporedne otroke, kadarstresajojokiz »nebodigatreba." In res, to je najboljše strašilo, ki nekaj izda, posebno tedaj, če so ci-gani v obližji.  Jaz sam se spominam iz svojih mladostnih let, da nas je bilo
S-                        '       ;         -----    ¦------                 ——^             ^
malo junakov, ki bi se bil upal stati pred vežnimi vrati, kadar so šli cigani mimo. Vsak se je rad umaknil in skril za vrata, ali pa naglo stekel k materi v hišo ter jim jel pripovedovati, da so prišli cigaui v vas. Tudi mati so sq tega vselej ustrašili, in če so le mogli, zaprli so cigarm vrata pred nosom{
34
Vi se temu smejete, iz česar sodiin, da se ne bojite ciganov kakor sera se jih jaz bal, a Tender mislira, da ne taode odveč, ako vam od njib nekoliko povem.
V obče se je mislilo in mnogi mislijo še zdaj, da so cigani potomei starih Egipeanov. Nu nčeujaki so se jeJi v novejšej dobi mnogo bolj zani-mati za cigane in njihovo pradomovino ter so tudi dokazali, da cigani Egip-čanom. niso sorodui, ker jim je jezik različen od jezika. katerega so govorili stari Egipčani. Ecsnica je, da cigaui tudi sami mislijo, da jim je bila prvotna doinovina v Egiptu ter se zaradi tega radi spominajo SFOJega tedanjega kralja Faraona. 0 tem svojein kralji pripovedujejo s ponosom, da je bil silovit ia zelo mogočen ; ali združilo se je nekoč sedem kraljev, ki so udarili na cigauskega kralja Faraona ter mu razbili vso vojsko; njegovi narodi so se potem razkro-pili po vsem svetu. A danes nam je pa znano, da so eigani plemena hindo-stanskega (indijskega) in to zaradi tega, kcr jim je jezik soroden z jezikom indijskiin, kakeiien se še danes govori po onih krajih.
Kdaj in zakaj so cigani zapustili svojo doinovino, to se še za pravo ne ve. Morda je bil kak domač razpor kriv, da so se ločili od svojih rodnih bratov ia se razselili po vsej zemlji. Cigana najdeš po vsem svetu, a pri nas v Evropi so eigani narod nomadski t. j. narod, ki se seli z jednega kraja v drugi. Ees je, da je nekoliko tudi takih, ki so se stalno naselili po vaseh, trgih in mestih ter tu zasobno žive v svojili šatorih ali priprostih kočah od zemlje, baveč se s krpanjem kotlov ali pa z izdelovanjem lesenih. korit. Taki cigani so sami zase, rekel bi, neka posebna podobčina, katero narod imenuje z razuimi imeni. Taka podobčina se v Bosni skoraj v vsakein raestu najde in Bošnjaci jo imenujejo Bciganska mahala" ali neiganluk" itd.
Pravi ciganski jezik je povsod jednak. Angleški cigani govore isti jezik kakor Spanski in vlaški cigani ali bodi si v katerej koli drugej državi.
Po veri so cigani večinoma grško-iztočne vere, a riekaj jib je tudi kato-liške in drugih ver, pa tudi takib, ki sarni ne vedo, h katerej veri da pripa-dajo. V eerkev ne gredo drugače, kakor čo je krst. Kadar je pri ciganih krščenje, navadno ponese oče sara otroka h krstu in kogar koli sreča na potu, tega naprosi za kuma (botra). Naravno je, da se vsak brani. koJikor zna in inore, od tega kumstva; kajti ako se pokumiš s ciganom, nikoJi s« ga ne inoreš vee otresti. Tako se je neka odlična gospa usrailila cigaua in mu jc nesla otroka k sv. krstu. Od tistega časa se cigan ni hotel več seliti iu klatariti po svetu, nego držal se je v obližji grajske gospe, da je mogel vsak čas obiskati kumieo svojega otroka v njenem stanovanji. Iu kadar koli jo je srečal na ulici, bodi si tudi v družbi imenitnc gospode, ustavil se je, priklonil se jej po eigansko in jo vprašat: nKako ini si, knmiea dvaga? Bog ti daj ljubo zdravje itd." Taki ciganski pozdravi so stali gospo kumico ninogo denarja, sarno da se je iznebila nadležnega kuma.
Od ciganov, posebno onih, ki se nabajajo po Hrvatskem in Ogerskem, pripoveduje se mnogo šaljivih pripovedek. katere hocemo pozneje tudi mi priobčiti v nVrtci" kakor smo je čitali v brvatskem ,,Smilju", iz katerega gmo tudi denašnje črtiee posneli.                                                             l. T.