Ilustrovan gospodarski list
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanilalse zaracunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 490 D, na •I, strani 200 D, na >/, strani 100 D, na >/„ strani 65 D, na »/•» strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 6D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk j. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi ia »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
št. 11. Ljubljana, 15. junija 1923. Letnik XL.
Obseg;: Živinorejski odseki pri občiniah. — Travniška bilnica. — Bolezen na fižolovem stročju. — Škropljenje trt proti peronospori. — Potrebna pomoč. — Hidravlična stiskalnica. — Vinska kriza in njeni vzroki.
—	Preizkusi gnojenja z umetnimi gnojili 1. 1922. — Za iprospeh vinarstva. — Kmetijsko-šolski vestnik.
—	Ocena knjig. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti.
živinorejski odseki pri občinah.
Živinorejske razmere po naši deželi zahtevajo novih korakov, da si opomore bikoreja in da se bo v bodoče zanjo lahko kaj več storilo. Naš živinorejski zakon ni dosegel tistega uspeha, ki smo ga pričakovali, (jlavni namen mu je bil vzdrževanje potrebnih plemenjakov. Dosegli «1110 pa pravzaprav le vsakoletno popisovanje in liceneiranje bikov. Za p r i s k r b o, izpod rejo in v z d r -ž e v a n j e potrebnega števila <1 o h r i h plemenjakov se je pa premalo storilo. Treba je, da se temu delu posvetijo v bodoče občinski možje, ki so zavedni in vneti živinorejci in ki. imajo potrebno voljo za javno delo in za blagor naše živinoreje.
Ako bi imeli po naših občinah povsod dobro delujoče živinorejske zadruge, bi vse to delo za vzdrževanje dobrih plemenjakov prevzele zadruge. 'Zal pa, da jih manjka in da manjka po mnogih krajih naše dežele sploh še potrebnih pogojev za tako zadružno delo. Kjer nimamo ne ustaljene, ne plemenske reje, kjer je več bara n t i j e in v e č p r e k u p č i j e kakor prave domače reje, tam manjka potrebnih tal iza uspešno delovanje živinorejskih za-<l)-ug. Tam manjka pa tudi zadružnega čuta.
Dokler niso povsod podani pogoji za uspešno zadružno delo in rejo, toliko časa smo navezani na živinorejski zakon in na podrolme njegove naloge, ki «e imajo izvajati po občinah. Danes potrebujemo, kakor nas uče izkušnje, gotovega števila vnetih živinorejcev, ki bodo združeni v občin-
skem živinorejskem odseku, prevzeli to delo in skrb za povzdigo občinske bikoreje. Kjer so občine premajhne, naj se združujejo. Danes imamo že nekaj takih živinorejskih odsekov, ki delujejo po Gorenjskem. Treba pa, da jih dobimo po vsi deželi. Le tam, kjer delujejo z uspehom živinorejske zadruge, se bo dalo izhajati brez dela živinorejskih odsekov. Povsod drugod je pa delo takih odsekov potrebno, ako naj naša živinoreja po deželi smo-treno in bolj uspešno napreduje kakor dosihdob. Kaikor vemo, se ima v tem zmislu popolniti tudi sedanja izvršitvena naredba k živinorejskemu zakonu za Slovenijo.	R.
Travniška bilnica.
Travniška bilnica spada med najiboljše trave, ki rastejo po naših travnikih. Pridejana podoba 14. jo kaže v pričetku cvetja. Travo je lahko poznat: na tem, da napravi redko lat. Po njenih tankih vejicah je malo klaskov, ki so podobno ustvarjeni kakor oni na angleški ljubki.
Travniška bilnica je trpežna trava in je po naših ugodnih travniških legah povsod doma. Ona ljubi močno zemljo, ki ostaja rada vlažna. Všeč so ji zaraditega srednje težka in težka tla. Izvrstno uspeva na ilnati zemlji, pa tudi na šotni zemlji se dobro počuti. Suhih leg in peščenih tal pa ne mara.
O pravem času pokošena travniška bilnica daje prvovrstno knmo in bogate košnje. Dasi je visoka trava, se pri tleh močno obrasto in dela gosto rušo. V tem oziru je pridejana podoba nepopolna. Trav-
niška bilnica daje po dve košnji. Ona je srednje zgodnja in če jo o pravom času pokosimo, dobimo tudi v otavi lepo košnjo. Na dobro gnojenih travnikih, ki se kose 'za zeleno, nam daje tudi po tri košnje.
* T *
Podoba 14. Travniška bilnica.
Če je treba pomagati našim travnikom do boljy ših trav, moramo na vsak način pritegniti tudi travniško bilnico. V pripravnih legah jo moramo mešati z drugimi dobrimi travami.
Za seme jo nabiramo kmalu po cvetju. Zorečo travo je porezati in povezati v snopiče, da nam doma pozori, na kar jo oklestimo (omanemo), da pridemo do semena. Mnogo takega semena bi se po ugodnih legah lahko doma nabralo, če bi se začeli za pomladitev travnikov z domačim semenom malo bolj zanimati.	R*
Bolezen na fižolovem stročju.
V gorkem poletju in ob vlažnem vremenu se rada pokaže na fižolovem stročju neka posebna bolezen, ki jo imenujemo pegavost s t r o č j a (lat. G leosporium Lmdemuthianum). Stročje dobi po sebi zaokrožene male in večje pege, ki so temno-rjave, nekoliko vdrte in imajo nekoliko izbočen ob-robek, tako da izgleda, kakor bi bilo stročje kozavo. Zaraditega bi lahko imenovali to bolezen tudi k o -z a v o s t fižolovega stročja. To bolezen
povzročuje glivica, ki se naglo širi. Nastopa pa navadno le na stročju. Če se bolezen zakesni, nastane škoda le na stročju. Seveda je s tem posredno prizadeto tudi zrnje. Če se pa ta bolezen zgodaj pri kaže, potem oboli tudi zrnje. Glivica prodre v tem primeru mlado stročje in napade zrnje, ki zastane v razvoju in dobi po sebi tiste znane pege, po katerih se močno loči od zdravega zrnja. Bolno zrnje izgubi svojo vrednost za živež, še posebej pa za seme.
Ta bolezen se prikaže naj rajše na fižolu, ki raste pregosto in zaraditega v senci, vsled česar se vlažnost in njena škoda pomnožuje.
Pegavost fižolovega stročja moramo odvračati predvsem na ta način, da jemljemo za seme skrbno odbrano zrnje, ki je p o p o 1 n o m a zdravo. Poznamo ga na značaj ni in čisti barvi in na pravilnem razvoju. Pred razvojem stročja odvrača rao bolezen pa tudi s tem, da -škropimo fižolove rastline z moclro galico, slično kakor delamo to pri vinskih trtah.	R.
škropljenje trt proti peronospori.
Mokro, deževno vreme v početku meseca junija bo imelo najibrže za posledico skorajšen nastop p a -1 e ž a ali peronospore. Zato naj vinogradniki nikar ne odlašajo s škropljenjem.
Uspeh škropljenja je v prvi vrsti odvisen od pravočasnega škropljenja. Tu velja sledeče pravilo:
Prvič škropi zgodaj. Kadar pade koncem maja izdaten dež, imaš tokom 12 do 14 dni pričakovati prve trose (prvi napad) peronospore. V tem času je vsekakor treba trto izdatno poškropiti. D r u g ič je škropiti kmalu za prvim škropljenjem, in sicer ne več kakor 14 dni kesneje. Le v suhem vremenu se lahko škropi 3 tedne za drugim škropljenjem. Tretjič je škropiti v prvi polovici meseca julija. Pri tem škropljenju je posebno potrebno poškropiti tudi grozdje. Trikratno škropljenje navadno zadostuje. Le, če je vreme deževno in je treba škropiti v krajših presledkih, je potrebno tudi še četrto škropljenje.
Za škropljenje jemljemo galico ali b o s n a -pasto.
Galice vzamemo za prvo škropljenje 1 kg, za drugo in tretje pa poldrugi kilogram na 100 1 vode. V mokrih letih vzamemo za x/'zcJo močnejšo raztopino. Apna je treba dvakrat toliko kakor galice.
Pravilno pripravimo galico takole: \ polovici vode raztopimo galico, v drugi polovici vode pa apno. Apnovo vodo precedimo na to v večjo prazno posodo. V to vodo vlivamo v tenkem curku, med vednim mešanjem raztopino galice.
Ko je vsa zmes skupaj, preizkusimo jo s fenolf-taleinovim papirjem. Ako pomočimo košček tega papirja v zmes, mora postati papir lepo rdeč, če ne, je zmes še kisla in moramo apna še dodati.
Škropiti je treba vedno le na fino, da pada škropilna tekočina na trto kakor megla. To dosežemo, ako najprej zaprto škropilnico toliko napum-pamo, da čutimo pri pumpanju že bolj trd odpor, potem šele odpremo pipico in polagoma pumpamo med škropljenjem dalje.
V zračnem kotličku vsled tega stisnjen zrak tekočino lepo raizprišuje. Pri škropljenju ne sme od trte teči, pač pa morajo .biti vsi njeni deli dobro poškropljeni, zlasti tudi grozdje iin listi od spodnje s t r a n i. To dosežemo z dobrimi, kolenastimi razpršilniki. Za drugo škropljenje vzamemo lahko širokopršeč raizpršilnik, ki hitro in fino deluje.
Na dobri škropilnici in pravilnem škropljenju je veliko ležeče. Trto poškropimo prav dobro in porabimo malo galice le z dobro škropilnico.
Oe škropimo z b o s n a p a s t o , moramo upoštevati, da se ta v škropilnici hitro usede, zato moramo med škropljenjem vedno mešati, ali pa napraviti v pumpi malo zarezo, da pri pumpanju nekaj zraka uhaja v tekočino in jo meša.
B. Skalicky, Grm.
Potrebna pomoč.
Vsi kmetovalci se trudimo in prosimo Boga, da bi blagoslovil naše delo in da bi nam dal obilno žetev, ki bi nam pripomogla do zboljšanja našega narodnega gospodarstva. V ta namen uporabljamo vse najnovejše pripomočke, in ako imamo vsako leto nove nade, jih imamo še posebno letos, ker nam vse prav lepo kaže. Ce ne pride kaka nesreča, bomo imeli dovolj kmetskih pridelkov za prodajo, tako da bo vsled obilne ponudbe tudi draginja lahko padla.
Na nekaj pa moram danes opozoriti, kar povzroča mnogo škode in jeze. Vsi pridelki naših zemljišč, ki se nahajajo ob potili in stezah, močno trpijo vsled človeške nemarnosti posebno po krajih, kjer se pogosteje vrše živinski sejmi. Posestniki zemljišč ob takih potih imajo veliko škodo vsled tega, ker jim sejmarji, ki gonijo živino na sejm in nazaj, pridelke popasejo in tako pohodijo, da včasih na več metrov tik potov prav nič ne raste, ali pa ne moire napraviti sadu. Ako opazujemo, kako vinjeni sejmarji zlasti v poznih večernih urah gonijo svojo številno živino, da se lačna in žejna na posejane njive kar zaleti in tam hlastno pridelke popase, potem si lahko predstavimo, koliko škode imamo vsled tega po naših zemljiščih.
Podpisani imam srednjo kmetijo, ki ima tako nesrečno lego, da pelje skozi posestvo pešpot, ob meji pa okrajna cesta. Ob cesti popase živina za 1 m na široko pridelke, pohodi pa tudi za 1 m na široko. To znaša v tem slučaju 2000 m2. O b pešpoti so ljudje, posebno ob deževnem vremenu, ko je steza bolj polzka, tako malo vestni, da pohodijo na eni in drugi strani pešpota tudi po 1 m, t. j. torej drugih 2000 m2. Na 4000 m2 zemlje, ki je skrbno obdelana in gnojena, se uničita na ta način seme in sadež, kar predstavlja letno škodo do 2000 Din.
Tako je samo pri meni, kako je pa potem šele povsod drugod! V vsej deželi! Kaj sledi iz tega? Da je neobhodno potrebno, navajati našo šolsko mladino, naj ne dela škode z napravljanjem novih stez, starejšim je pa treba povedati, da trpi na ta način vse, spi oš nos t in prizadeti posamezniki. Za gonjače živine bi se morala pa^izdati stroga na-redba, ki naj bi prepovedala prosto gonitev živine.
Goniti bi se smela le na povodcu. Vsak lastnik zemljišča imej pa pravico zahtevati odškodnino, ako zasači brezskrbnega gonjača. Seveda bi morali tudi varnostni organi nadzorovati, da se naredba izvršuje.
Posamezni sejmarji bodo rekli, da je to zopet nova šikana od strani oblasti,, ampak to je nekaj potrebnega in splošno koristnega, kar bo prihranilo v vsej deželi na tisoče in tisoče narodnega premoženja. Tako naredbo naj bi izdala pokrajinska oblast s sodelovanjem poklicanih faktorjev.
Fr. Malasek, Grm.
Hidravlična stiskalnica.
Za večje kletarske obrate se priporoča hidravlična stiskalnica. Njene prednosti so sledeče: potrebuje razmeroma malo prostora, dela naglo, lahko, čisto, iztisne temeljito, daje namreč več mošta, nego n. pr. ročna stiskalnica na vijak ali- pri nas znana stara lesena preša; kakovost mošta pri tem nič ne trpi, ker pritisk lahko poljubno uravnavamo, itd. Taka moderna stiskalnica se izplača tudi pri današnjih visokih cenah v razmeroma mab letih. Na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru dobivamo približno 5% več mošta vsled uporajbe^ hidravlične stiskalnice. Koliko se pa prištedi na času in delu! Ponočno delo lahko sploh odpade. Koliko hitrejša in boljša je tudi obdelava sadja, posebno ob bogatih sadnih letinah!
Sestava hidravlične stiskalnice je danes že jako izpopolnjena. Vsi deli so železni, izvzemši tistih delov, s katerimi pride grozdje, odnosno mošt v neposredno dotiko.
Hidravlične stiskalnice izdelujejo s pritiskom od z g o r a j (Oberdruekpresse) ali s pritiskom od spodaj (Unterdruckpresse), z enim ali z dvema košema, na ročni ali motorni pogon, pa tudi na skupni pogon. Sestava je v podrobnostih lahko različna, v bistvu pa pri vseh tvornicah enaka.
V Jugoslaviji nimamo nobene specialne tvrdke za izdelovanje hidravličnih stiskalnic in smo navezani na tuje izdelke. Dobava n. pr. iz Italije ali Francije je iz znanih razlogov nemogoča. Prihajajo torej v postov do nadaljnjega le nemške tvrdke, ki jih je cela vrsta, a so danes tudi v težavnem položaju zaradi krize v železni industriji, koja je nastala in se povečuje baš v zadnjem času kot posledica izida in likvidacije svetovne vojne. Nemčija je izgubila bogate železne rudnike in izgublja sedaj še ogromne premogovnike v svojem zapadnem delu; Avstrija pa v tem pogledu ni bila nikoli na posebno odličnem višku.*
Glede Obsega naj bo preša le srednje velika, torej rajše nekoliko manjša nego prevelika zaradi lažjega dela in boljšega iztiskavanja.
* Navajamo nekaj tvrdk, od kojih si more vsakdo nabaviti zadevne cenike, kataloge, ponudbe:
Ph. Mayfarth & Co., Frankfurt am Main (tudi Wien II., Taborstrasise 71.); Tlieo Seitz, Kreuznach am der Nalie (tudi Wien III., Gzapkagas,se 10.); Kleemann's Fabriken, Obertiirkheim bei Stuttgart; Meinke, Krebs & Wegener, Heidesheim bei Mainz.
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je želela leta 1921. nabaviti pri tvrdki Ph. M ayfa rth & Co., Wion II., Taborstrasse 71, njeno znamko 5 HPR 2, namreč z dvema košema, kakor kaže podoba-15. z notranjim premerom koša 105 cm, višino 58 om, torej z vsebino enega koša po 500 1, kar nam pove že označba znamke »5 HPR 2« (5 = 5 lil, H = hidravlična, PR = preša in 2 — dva koša). Ali ta znamka se baje ni več izdelovala, zato smo se morali odločiti za večjo znamko 6y2 HPR 2, tudi doba 15. z notranjim premerom koša 105 cm, višino 71 cm, torej z vsebino koša po 650 1; skupni pritisk
znaša približno 83.000 kg ali na 1 cm2 stiskalne ploskve 9 kg. Ta stiskalnica z ročno in motorno pumpo je težka 4.000 kg in je stala takrat s postavljanjem (montažo) vred 100.000 kron, a letos bi stala morda toliko dinarjev. Z njo smo v vsakem oziru prav zadovoljni.
Izdelujejo hidravlične stiskalnice s koši po 250 do 1400 litrov vsebine. Največji pritisk pri vseh manjših vrstah je 9 kg, pri največjih vrstah pa tudi preko 12 kg na 1 cm2. Skupna teža hidravlične stiskalnice pa znaša po velikosti od 2000 kg do 9000 kg.
Pod. 15. Hidravlična stiskalnica.
Nekateri dajejo prednost hidravlični stiskalnici s pritiskom od zgoraj, drugi hvalijo pritisk od spodaj. Tvornice izdelujejo obe vrsti in ustrežejo, kakor kdo želi. Pisec teh vrstic daje prednost stiskalnici s pritiskom od zgoraj že zaraditega, ker bolj trdno stoji; s to stiskalnico je imel najboljše izkušnje že pred mnogimi leti v Nemčiji, in jih ima tudi zdaj.
Ročni pogon zadostuje in je vobče jako dober; le ako bi postavili večje število stiskalnic za kak veleobrat, potem bi se priporočal motorni pogon, kakršen se uporablja n. pr. v modernih oljarskih zadrugah v Dalmaciji in pri katerem se vodi stiskanje v vseh stiskalnicah z enega mesta. Sicer je pa ročno delo zanesljivejše. Hidravlična stiskalnica vinarske in sadjarske šole v Mariboru je urejena zaradi pouka za ročni in za motorni pogon in je tvomiški znak njene sesalke »PPHK« (kar pomeni nemški Pumpe fur Hand- und Kraftbetrieb« ali puinpa za ročni in motorni pogon).
Kletarska tehnika je pri nas vobče še na nizki stopnji; želeti je, da bi se novodobnih izboljšanih tehničnih pripomočkov posluževali v večji meri. Za to bi bile potrebne organizacije, zadruge na široki podlagi, kakršne delujejo drugod oddavnaj z največjimi gospodarskimi uspehi.
Ravnatelj Žmavc, Maribor.
Vinska kriza in njeni vzroki.
Kje so vzroki te mizerije? Nadprodukcija? Po zadnji statistiki ima Jugoslavija sedaj 171.634 ha vinogradov. Od teh je v Sloveniji 20.488 ha. Slednja je izkazala v letu 1921. najvišji pridelek v državi 27-55 h,l na ha, medtem ko je povprečen pridelek v vsej Jugoslaviji samo 18-35 hI. V vsej državi se je pridelalo leta 1921. vsega skupaj 3,149.655 hI vina. Ta številka je v zadnjih letih povprečno precej stanovitna in se menda tudi lani ni dosti izpremenila. Na posameznega državljana
pride torej povprečno samo po 25 litrov na leto, na dan torej komaj požirek. To je malo, če se pomisli, da se poralbi na glavo v Španiji po 115 litrov, v (irški 109 litrov, v Italiji 95-2 litrov, v Franciji 94-4 litrov in celo v Švici G0'7 litrov.
Resnične nadprodukcije ni, ker če popijemo ves domači pridelek, se smemo šteti med izredne zmerneže. Nekaj vina se pa iz Jugoslavije vendar tudi izvozi, nekaj ga porabi tujski p r o m e t. Razmeroma visoko porabo vina v Švici je gotovo pripisati tudi tujskemu prometu, ki ima tudi za naše vinogradnike precej pomena.
Svetovna vojna je za par let vstvarila za vinogradnike ugodne razmere, tako da se jih je začelo zavidati. Denarja je bilo dovolj, povpraševanje zelo živahno, ponudba pa vzdržna. Vsakdo je cenil robo višje nego denar. Stroški pridelovanja so bili razmeroma še nizki. Današnja preživahna ponudba pa kaže, da si vinogradniki niso nakupičili trajnega bogastva.
Glavni vzrok krize, to je sedanjim prenizkim cenam, je preživahna ponudb a od strani vinogradnikov pri veliki zdržljivosti kupcev. Deloma so temu krive sedanje denarne razmere na obeh straneh. Vinogradniki ponujajo, ker potrebujejo denar za rastoče stroške. Mnogi pa tudi nimajo niti primernih kleti niti posode in se ne zanesejo na stanovitost svoje robe, kletarstvo imajo še premalo razvito, tako so prisiljeni svoje blago čim preje prodati.
Ta položaj je ugoden za kupce. Ti kupujejo večinoma le za sproti. Zdržljivi so tudi za to, ker se je lanski letnik pretirano in krivično razupil 'zaradi nezadovoljive kakovosti in stanovitosti. Od te klevete trpi obenem boljša roba, katere je tudi letos dosti. Tudi se pretiravajo vesti o neizmernih količinah lanskega vinskega pridelka. Špekulacija se je ustrašila teh razmer. Tako so postali kupci gospodarji položaja, da diktirajo oni cene.
Koristi nizkih nakupnih cen pa ni deležen kon-sument, temveč ima navadno čez 100%- dobička, veriga, ki vodi od proizvajalca do njega. Le redko so se pri podrobni prodaji cene primerno znižale, kar je v kvar vinogradništvu, enako kakor je v kvar dejstvo, da se pri nakupu na debelo zahteva nizka cena brez potrebnega ozira na kakovost. Nadrobno se pa prodaja skoro vse po enaki ceni. Povprečni konsument tudi nima toliko denarja, da bi si privoščil kak drag požirek, če je pa ta obenem še slab, ga pa rajše pogreša.
Vkljub tem neprilikam, pa je v interesu narodnega gospodarstva potrebno, da se ohranijo vinogradi v starih vinorodnih in le za to pripravnih legah. Stroške treba znižati. Delavci naj ne stavijo pretiranih zahtev; naj ne ubijajo svoje molzne krave, temveč ji naj pomagajo z vestnim, pridnim delom in razmeram primernimi zahtevami.
Do vinogradov se naj napravijo boljše vozne poti. Dobava raznih potrebnih tvarin bo morala postati tudi cenejša. Kjer je to mogoče, bo treba misliti na obdelovanje z vprego. Kolje treba z impregnacijo napraviti bolj trpežno, ali se je pa v večji meri posluževati žice. Sorazmerni stroški pridelovanja se zamorejo znižati z večjo količino pridelka, ki je odvisna posebno od skrbne izibire (selekcije) trt, o<l dobrega in razumnega oskrbovanja
ter gnojenja. Večja vrednost vina je odvisna od boljše kakovosti, slednja posebno od sorte in oskrbe vinograda.
Pametneja odgoja in rez omogočita popolneje izkoriščanje solnčne toplote in svetlobe ter boljšo zoritev. Boljša stanovitost je odvisna razen od dobrote posebno tudi od skrbne trgatve, dobre kleti ter razumnega kletarstva. Vzroke prisiljene prodaje bodisi vsled pomanjkanja denarja, kleti ali posode treba odpraviti. To vprašanje bi najbolje rešilo zadružništvo, vsaj za manjše vinogradnike. Tudi naj vinogradnik ne stavi vse na eno karto. Kdor je navezan edino na dohodke vinograda, pride prelahko v denarne zadrege. Dokaz temu je dejstvo, da so se že odnekdaj bogatili n. pr. premožni meščani z vinogradi, ker niso živeli samo od njih in so z vinom lahko špekulirali, medtem ko so manj premožni posestniki — navezani edinole na dohodke svojega vinograda — propadali, ter prvim prodajali svoje gorice.
Bolj intenzivna živinoreja (že zaradi gnoja) in razne dobičkanosne druge kulture ali kaki drugi zanesljivi viri dohodkov so poleg vinograda neobhodno potrebni. Rajše se naj površina vinograda zmanjša, pa ista bolje obdeluie.
Želo umestno je gibanje proti napravi vinogradov nekaiko prisiljenih v neprimerne lege in zemlje.
Letos je nastalo, vsepolno teh. Dotičniki ne pomislijo, da je prišlo vinogradništvo že v težaven položaj; njih zapeljuje le slepo upanje na gorosta-sen dobiček. Tudi potrebuje kmet nekaj vina, ker ga sam ljubi, njegovi delavci in posli ga pa zahtevajo. Prirojeno mu je nagnjenje, da si skuša pridelati sam.vse, kar količkaj more, ker ne izdaja rad denarja. Če bi pa računil natančneje, bi prišel gotovo do drugih zaključkov. Dohodki od poljskih aH celo vrtnarskih pridelkov so mnogo bolj zanesljivi.
Kmetovalec, ki računi, no bo tratil zemlje in denarja za napravo novih vinogradov v neprimernih legah. Boljše porabi denar za napravo dobrega hleva in gnojišča, za nakup umetnih gnojil, dobrih strojev, plemenske živali itd. Tako tudi ne bo delal še več zgage pravemu vinogradniku. Menjaval bo rajše svoje pridelke z njegovimi. Če dobi danes za 200 kg krompirja 1 lil vina, napravi sijajno kupčijo. Saj pridela na enakem prostoru vsaj dvakrat toliko krompirja, kakor vina. Delavcev potrebuje za to prilično Ms- Stroški za kolje od va ga jo prilično za seme. Visoke obresti in zneski amortizacije za napravo vinograda in marsikaj drugega odpadejo pa pri krompirju popolnoma.
I. Belle, Št. Jurij ob j. ž.
Preizkusi gnojenja z umetnimi gnojili 1922. leta.
Pesa.
Prvotno se ni .nameravalo tudi pri pesi uvesti preizkusov z umetnimi gnojili. Ker se je pa zanje priglasilo osem posestnikov in so ti natančno poročali o učinku gnojenja, je umestno, da tudi o tem spregovorimo nekaj besed. Pesa, sejana na zemljiščih od 100 četvornih metrov, se je gnojila razen s hlevskim gnojem še s 3 kg čilskega soliti'a in 2 kg
kalijeve soli. To gnojenje je takoj v začetku rašče rastlin vidnO učinkovalo: 'pognojene rastline so se hitreje razvijale, listje je izgledalo širje in temno-zelene barve. Pesa na negnojenih zemljiščih je zaostala za ono gnojenih zemljišč tako v razvoju kakor v rašči listov. V poletnih mesecih je pesa vsled dol: gotrajne suše povsod primeroma slabo uspevala, toda ob jesenskem dežju se je večinoma dobro opomogla in dala končno zelo zadovoljive pridelke. Škodljivcev ni bilo, le v enem slučaju je na koreninah škodoval palež. Če so navzlic temu dobili tako razliko pri pridelkih na preizkusnih zemljiščih, je to znak, da so umetna gnojila, posebno pa čilski solitor, izvrstno učinkovala na peso.
Pri osmih preizkusih se je povprečno pridelalo na 100 m2 površine pese: na zemljišču brez umetnih gnojil 298 kg,' na zemljišču, gnojenem s 3 kg čilskega solitra in 2 kg kalijeve soli pa 388 kg, torej za 85 kg več.
Na hektarju je torej znašal pridelek za 85 centov več pese na zemljiščih, pognojenih z umetnimi gnojili. Računimo peso le v>o 2 K kg in odštejemo izdatke za umetna gnojila v skupnem znesku K 7600, dobimo za večji pridelek 17.000 K. Čisti dobiček znaša K 9400. Gmotni uspeh gnojenja je torej zelo zadovoljiv.
Za prospeh vinarstva.
V i u a r s k i in sad j a r. odsek K m e t. d r u ž h e za S1 o v e n i j o v M a r i b o r u jo imel dne 2. junija t. I. odborovo sejo s sledečim dnevnim redoffl^
1. Izprememba nekaterih §§ svojčas vladi predloženega »Novega viničarskega reda«. 2. Vinska kriza., in o korakih, kako ji odpomoči. 3. Prireditev vinske razstave v Mariboru in Beogradu.
K točki 1. Novi viničarski red se je sprejel z malimi izpremembami prvotnega osnutka, ki ga je predložila pokr. uprava za Slov. v Ljubljani centralni vladi v uzakonitev. Le glede poravnave sporov med vinogradniki in viničarji (§ 35.) zahteva odsek, da se ustanove stalne okrajne vini-čarske komisije. Obenem zahteva odbor, naj se ukrene potrebno, da bo vino, ki ga dobe viničarji kot tantiiemo, trošarine prosto. Tudi se ponovno 'zahteva, da naj bodo viničarji deležni pravice dav-kaproste žganjekuhe za tropine ali sadje, ki ga dobe kot deputat, ne glede na to, ali se posluži vinogradnik sam te pravice ali ne.
K točki 2. V svrho ublažitve vinarske krize se je sklenilo, obraiiti se ponovno na centralno vlado in parlament sposobno spomenico, s konkretnimi predlogi glede pospeševanja izvoza vina. glede porabe vina za destilacijo, glede fabri-kacije oeta Cjesiha) iz vina in sadja, kakortudi glede zabranitve uvoza tujih vin, alkoholnih pijač in alkohola sploh, glede zabranitve razpečavanja koncentriranih ocetnih esenc, glede zabranitve izdelovanja žganja iz umetnega alkohola itd. Posebno se zahteva, obrniti vso pozornost predsto-iečim trgovinskim pogajanjem z Italijo in Avstrijo in da se iim v svrho zaščite vinarstva pritegnejo vinarski veščaki kot ekspetri. Pov-darjalo se je, da je za slovensko vinogradništvo
začasno avstrijski vinski trg življenjska potreba in si ga moramo pridobiti, če nočemo propasti.
Od vseh govornikov se je naglašalo, da žal odsek — čeravno se je že opetovano obrnil s prošnjami in moledovanjem na vlado in opozoril vse parlamentarne klube na pretečo vinsko krizo in posledice, ki jih bo imela — do danes ni našel prav nobenega razumevanja za svoje težnje. Odsek se obrača takorekoč v dvanajsti uri še enkrat na vse merodajne čin i tel j c s prošnjo ter jih roti, da naj njegove predloge uvažujejo, dokler še ni prepozno. Veliko se je že zamudilo. Če se zamudi še ta prilika, drvimo vinogradniki v propast!
Ker je statistika v zadevi vinske produkcije in porabe vina popolnoma nezanesljiva in di-ferirajo številke, ki se navajajo od raznih strani, kar za miljane hektolitrov, se je nadalje sklenilo, zaprositi centralno in pokrajinske uprave, da čimpreje skličejo e n k e t e , v katerih se naj za vsako pokrajino in za vso državo čim natančneje ugotovi: 1. velikost vinogradov; 2. množina povprečnega vinskega pridelka; 3. domača poraba vina; 4. poraba vina za destilacijo in 5. velikost konzuma v vsaki provinci. Na ta način naj se dobe zanesljive številke o vinskih zalogah, ki preostajajo za izvoz.
K točki 3. Vodstvo odseka se je pooblastilo, če se oglasi dovolj visoko število udeležencev, prirediti tudi to leto vinsko razstavo za svoje člane povodom pokr. industrijsko-obrtne vzorčne izložbe od 15. do 26. avgusta t. 1. v M a r i b o r u , kakortudi prevzeti vodstvo udole-žitve svojih članov na vinski razstavi, ozir. vinskem sejmu, ki ga priredi v jeseni poljedeljsko ministrstvo v B e o g r a d u za vina iz vse Jugoslavije.
KMETIJSK0-Š0LSKI VESTNIK.
Na srednji kmetijski šoli v Mariboru prične drugo šolsko leto 1923./24. 1. oktobra 1923. Namen srednje kmetijske šole je, tla se nje učenci izobrazijo praktično in teoretično v kmetijski stroki, tako da morejo z uspehom voditi manjša in srednja privatna in državna posestva ter dobro opravljati državno službo kmetijske stroke. Nauk v srednji kmetijski šoli traja tri leta, a četrto leto je posvečeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju in s/pecializovanju. Šolsko leto traja od 1. oktobra do konci julija naslednjega leta. Vsi učenci so eksteruisti (izven zavoda stanujoči in oskrbovani). Za učence ni predvidenih nobenih štipendij. Pogoji za sprejem so: a) starost najmanj 15, a ne preko 19 let; b) najmanj z dobrim uspehom dovršena popolna meščanska šela. ali nižja realka, oz. gimnazija aH dvoletna nižja kmetijska šola; poslednji morajo napraviti sprejemni izpit iz slovenskega, odnosno srbohrvatskega jezika, matematike in geometrije, fizike in zemljepisa: ako so dotičniki razen prvo na.vedenih šol absolviraili še kako drugo kmetijsko šolo ali kako kmetijsko prakso ali so predvsem kmečki sinovi, imajo prednost: c) lepo vedenje; č) državljanstvo kraljevine SHS; d) telesno in duševno zdravje, kar potrdi tudi šolski zdravnik pred sprejemom v šolo. — Prošnje za sprejem, pisane lastnoročno na celo polo in kolekovane s trinajst dinarji, je poslati do 15. julija t. 1. direkciji srednje kmetijske šole v Mariboru. Prošnji je priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. zdravniško
izpričevalo; 5. izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v šolo neposredno iz kake druge šole; 6. odpuistnieo pri onih prosilcih, ki prestopijo iz drugih šol; 7. kratek opis življenja. — Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu.
OCENA KNJIG.
Jos. Zupane: ..Konserviranje sadja in vsakovrstna povrt-nina za domačo uporabo". Knjižica pod tem naslovom je izšla sedaj že v 4. natisu, kar gotovo govori za njeno potrebo iu praktičnost. Namen ji je, da razširja spoznavanje raznih načinov konserviranja in uporabe sadja in povrtnin, upošteva pa piedvsem one načine, potom katerih je mogoče v kratkem času in z malimi sredstvi konservirati velike množile ter tako oskrbeti gospodinjstva s svežimi živili v dobi, kjer teh v naravi takih ni mogoče dobiti. Knjigo, ki je pisana poljudno, preprosto Iti vseskozi lahko umljivo, toplo priporočamo našim gospodinjam, gospodinjskim šolam in tečajem, kakortudi ueiteljstvu osnovnih in meščanskih šol, ki umeva svoje naloge o narodno- • prosvetnem delu med ljudstvom tudi v racionelno-gospodar-skern oziru. Cena ji je 15 Din, po pošti 16 Din, ter se proti^ gotovemu plačilu naroči na naslov: Josip Zupane, okr. ekonom v Ptuju. Na naročila brez vplačila se ne ozira. Položnice so na razpolago.
Slovenska kuharica. Priredila M. S. Felicita Kalinšek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1923. Cena v platnu eleg. vezani knjigi Din 220. — Nanovo je izšla sedma izdaja »Slovenske kuharice«, ki jo je izpopolnila in predelala S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra, učiteljica na »Gospodinjski šoli« v Mari-janišču. Če so že prejšnje izdaje našle pot v marsikatero hišo, bo gotovo še večje zanimanje vzbudila sedma izdaja, ki je naiprain prejšnjim izpopolnjena in obsežnejša. Že slike same so se pomnožile od 26 na 69 slik. Spopolnjena je nadalje knjiga v svojem teoretičnem kakor praktičnem delu. V teoretičnem delu obsega knjiga precej več iz teorije kuhe in to glede teoretičnih kuharskih izrazov, kakortudi glede živil. Pri teh je v novi izdaji oddelek o g o bali znatno pomnožen. Hvalevredno je, da obravnava pisateljica tudi samo-kuhar obširneje. Priporočamo našim kmetskim go spodinjam, da si nabavijo to za njih prekoristno knjigo, ki jim bo izvrstno služila v njih nadaljnjo izobrazbo. Sezite, kmečke gospodinje, pridno po tej knjigi!
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ,.Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki prldeio pravočasno pred izdajo lista: na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vprašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 52. Kapusna stenica in bolhač mi hočeta popolnoma ugonobiti zeljne rastlinice. Kako in s čim lahko odpravim kapusne stenice in bolhače? (I. V. v O.)
Odgovor: Kot kapusna stenica nastopa pri nas večinoma rdeče in črno pisana stenica, ki jo imenujemo pisani škratec ali šuštar. Proti tej golazni nimamo bolj izdatnega sredstva kakor pridno obiranje in pokonee-vanje. Bolhačem je pa težko priti do živega. Te živalce
ljubijo solnce in suhoto. Zaraditega jih preganjamo s tem, da gredice na vrtu obsenčimo in večkrat poškropimo. Važno je tudi, da rasejo na dobro gnojeni zemlji, ker so v tem primeru močnejše in se lažje upirajo napadom bolhačev. Dobro sredstvo za pokončevanje bol-hačev je razentega, da jih lovimo s pomočjo dobro po-klejene deščice, ki jo držimo pred se in s katero drsamo ob zeljnih gredicah, gredoč naprej. Na ta način se največ bolhačev pokonča. To delo je večkrat ponoviti. Razna druga sredstva, ki se potrošajo po napadenih rastlinah, so manj izdatna. V novejšem času se priporoča v ta namen poleg pepela tudi tobakov prašek, škropljenje s petrolejem itd.	R.
Vprašanje 53. Imam telico, ki se je pustila tipati za vime. Po otelitvi pa pri molži brca, tako da jo moram kolenčati. Prav tako se ne pusti česati in čediti. Kako naj' postopam, da se bo pustila telica molsti? (L. L. v K.)
Odgovor: Če se je pustila telica pred porodom sna-žiti in prijemati za vime, je vsekakor čudno, da je postala po porodu tako občutljiva in nestrpljiva. Če ne pomaga nobena potrpežljivost, da se jo umiri, potem ni druge pomoči, kakor da jo tudi zanaprej kolenčite. Priporoča se v takih primerih, da jo tudi z vrvjo trdno prepasate sredi života za čas molže in snaženja, ali pa da ji položite na križ mokro rjuho. S tem obrnete pozornost živali na ta nepričakovan občutek in žival se za nekaj časa vmiri. Poskusite eno in drugo sredstvo in poročajte o uspehu. Sčasoma se morda žival vendarle odvadi brcanja.	R.
Vprašanje 54. Na mojem travniku rase vsepolno škrobotca, ki daje slabo košnjo in slabo krmo. Kako naj preženem škrobotec s travnika? (F. G. v I.)
Odgovor: Škrobotec je prav nadležen plevel po tistih travnikih, kjer se je vgnezdil. Škrobotec je pol-za-jedalka in zatira okrog sebe vse druge rastline s tem, da jih zajeda. Zato tudi vidimo, da je po takih mestih navadno vsepolno škrobotca iu da manjka trav iu drugih zelišč. Ker je škrobotec le enoletna rastlina in se razmnožuje samo s svojim semenom, ga je lahko' za-treti. Treba le, da take prostore tako zgodaj pokosimo, da ne more nastaviti semena, čim je se<me nastavljeno, je tudi že podana možnost, da v košnji posili dozori in da se zopet sam zaseje. Škrobotec bi se moral pokositi zadnji čas, ko stopi v cvetje. Na ta način se ga bomo najlažje iznebili.	,r,	R.
Vprašanje 55. Pri nas imamo mnogo kokoši, ki pa pri dobro krmi že dalj časa nobena ne nese. Ali imamo kakšen pripomoček, da bodo kokoši zopet bolj redno nesle? (1. V. Sv. P. v S. d.)
Odgovor: Pri kokoših imamo kakor znano boljše in slabše nesne dobe med letom. Da bi kokoši redno in dobro nesle ves čas leta, je izključeno. Čudno pa bt bilo, če bi v dobri nesni dobi ne dajale jajc navzlic dobremu krmljenju. Ker prihaja to vprašanje z dežele, namreč s kmetov, kjer se žival tudi pase in nabere najrazličnejšega živeža, ki ugaja njeni naravi in tudi pridnemu ne-senju, je vsekakor poseben vzrok, če so kokoši ustavile nesenje. Ta vzrok je treba posebej preiskati, da bo mogoče točno odgovoriti na stavljeno vprašanje. Nenormalni pojav utegne povzročiti bolehavost ali slabo zdravstveno stanje, ušivost in druga nadležna golazen, ki se pase po naših slabih kurnicah, pomanjkanje vode itd. Želimo, da se nam pri takih izrednih pojavih opiše nekoliko natančneje ves položaj.	R.
kmetijske novice.
Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca junija t. 1. naslednja strokovna predavanja, in sicer: na Kranjskem v nedeljo, 17. junija t. L: v Trebeljeve m , v T u n j i c a h . na Sv. Gori pri Litiji, na V i d r g i, v Ratečah, obč. Stara Loka, pri Sv. Vidu (okraj Logatec), v So -dražici, na Kr,ki; v nedeljo 24. junija t. L: na Č a t e ž u in pari Sv. Križu, v Zalogu (okr. Kamnik), v Št. Lovrencu, v škofji Loki, v Čepljah in Starem t r g'u, v L e š a h , v Cerknici, v Novih L a z a li (Kočevje), na R o b u ; v nedeljo, 17. junija t. L: pri Sv. Primožu na Poh., pri Sv. Antonu v Slov. goricah, pri Sv. Barbari v Halozah, v Z g. Ponikvi, v Dolini in Bokraču (Prekmurje); v nedeljo, 24. junija t. 1.: v Remšniku, v Zavirču, v Sebeborcih in v Vaneči (Prekmurje), v Spod. Bistrici (Prekmurje).
Prirejanje tombol, loterij in srečolovov je v zadnjem času zavzelo tak obseg, da jih ni mogoče več točno nadzirati. Dogaja se, da se odobrenja kmetijskega ministrstva celo zlorabljajo. Poleg tega je prirejanje takih loterij in tombol znatno oškovalo interese drž. razredne loterije, ki deluje za splošno korist našega naroda. Da bi ,se tonibolske in loterijske igre čimbolje nadzirale in omejile izključno na potrebe človekoljubnih društev, je kmetijsko ministrstvo izdalo sledečo naredbo: 1. Vse pristojne finančne in policijske oblasti v naši državi imajo dolžnost, da najstrožje zabra-njujejo po vseh krajih, lokalih, kopališčih itd. prirejanje tistih loterij in tombol, katere se vrše brez mojega dovoljenja. 2. Vsak primer nedovoljenega igranja je naznaniti pristojnemu ministrstvu, ki bo postopalo po čl. 13. zakona o ustanovitvi in ureditvi drž. klasne loterije, toč. 3. 3. Nobene prošnje za prireditev loterije ali tombole noče pristojno ministrstvo upoštevati bre/. izjave pristojnih političnih ali policijskih oblasti, ka terim se priporoča, da se o upravičenosti vsake prošnje, napotene na ministrstvo, dobro prepričajo in skrbe, (ln dajo povoljne izjave samo tistim, ki bodo skromne dobičke iz loterij in tombol porabili izključno za humane cilje, in ki bi brez teh prireditev ne mogli zbrati potrebnih sredstev za pomoč. Na ta razglas se opozarjajo vsa društva z vabilom, da vse prošnje za prirejanje tombol, loterij in srečolovov vlagajo izključno potom okrajnih glavarstev (v Ljubljani potom policijskega ravnateljstva). Vloge morajo biti zadostno kolkovane (13 Din) in vložene najmanj mesec dni pred dnevom prireditve. V prošnji je točno navesti dan in liaimen prireditve, število tablic (srečk) in ceno za komad.
Za jesenski praški velesejm se pripravlja posebni vlak Ljubljana-Praga in nazaj, in sicer za prvo polovico septembra, da bo mogel vsakdo obiskati tudi ta sejm. Vožnja bo po Jugoslaviji za polovico ceneje, po Češkoslovaški pa za 33%. Za vizumske ugodnosti, stanovanja v Pragi itd., bo poskrbljeno. Podrobnosti o tem izletu se še objavijo, vendar pa se interesenti naprošajo, da že sedaj začno s prijavami. Posebno razna trgov ska in obrtniška udruženja in korporacije opozarjamo na ta vlak. Prijave sprejema in daje pojasnila Urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Telefon int. 140.
Prodala smodnika in drugih razstreliv. Kmetovalci, dalje posestniki rudokopov, kamnolomov, stavbniki, se opozarjajo na policijsko naredbo, glasom katere je za dobavo vsake vrste razstreliva (smodnika, kamniktita, dinamita. titanita, kapic, Užigalne vrvice) potrebno oblastveno dovolilo, in sicer ne od
pristojnega županstva, ampak od pristojnega okrajnega glavarstva, v katerem se prosilec nahaja. Da ne bodo oni, ki potrebujejo razstreliva, imeli nepotrebno pota, se vsi v lastnem interesu opozarjajo, da si o pravem času priskrbe potrebna dovolila, ker so predpisi zelo strogi in se od strani založnika razstreliv ne more delati nikakih izjem.
uradneTvesti.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavllena vršit»v občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodaien izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsa) 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Gorice, v nedeljo, 8. julija 1923. po jutranji sv. maši v
društevni dvorani; Kamnik, v nedeljo, 1. julija 1923. ob polosmih zjutraj v
»Kamniškem domu«; Lom pri Tržiču, V nedeljo, 8. julija 1923. ob desetih dopoldne pri g. Josiipu Primožiču v Lomu, 37; Tržič, Gorenjsko, v nedeljo, 8. julija 1923. ob 7X h, po
prvi jutranji maši v šoli; Sv. Jakob v Slov. goricah, v nedeljo, 8. julija 1923. ob
osmih zjutraj v I. razredu ljudske šole; Sv. Lovrenc v Slov. goricah, na praznik, 29. junija 1923.
po rani sv. maši v stari šoli; Škofja vas Vojnik, v nedeljo, 1. julija 1923. ob osmih zjutraj v posojilnični dvorani.
OKLIC NA VINOGRADNIKE!
Vinarski in sadjarski odsek Kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru namerava prirediti — če »e oglasi dovolj veliko število udeležencev — povodom pokr. in-dustrijsko-obrtne vzorčne izložbe v Mariboru od 15. do 26. avgusta t. 1. vinsko razstavo, kakortudi prevzeti vodstvo udeležitve na vinski razstavi, ki jo priredi poljedelsko ministrstvo v jeseni v Beogradu za vina iz vse Jugoslavije.
Vinogradniki, ki se hočejo udeležiti s svojimi vini ene ali druge ali obeh prireditev, se vabijo, da nemudoma, najkesneje pa do 20. t. m. naznanijo, koliko vrst vina (sorto, letnik, vrh) nameravajo razstaviti. Od vsake vrste vina se mora poslati na mariborsko vinsko razstavo po 25 buteljk, na beogradsko pa po 50 buteljk po sedem deset i nk litra. Za buteljke mora skrbeti vsak razstavijalec sam in se mu iste po razstavi vrnejo; le manjšim kmečkim posestnikom jih posodi odsek, v kolikor jih ima na razpolago.
Od razstavijalnega vina se mora prepustiti v svrho kritja razstavnih stroškov — za mariborsko vinsko razstavo polovica, za beogradsko vinsko razstavo pa vso razstavljeno vino. Za ostalo na mariborski vinski razstavi razstavljeno vino se plača raz-stavljalcem, in sicer: za vino iz leta 1922. po 4 Din, za vino starejših letnikov pa po 8 Din za buteljko.
Vinogradniki! Zavedajte se težkega položaja, v katerem se nahaja naše vinogradništvo, ki je nastal vsled vinske krize, in ocenite veliiko.vrednost reklame, ki se dela za naša vina s takimi prireditvami! Vino, ki ga žrtvujete v propagandne svrhe, je dobro naložen kapital, ki se bo bogato obrestoval!
Natančnejša pojasnila o obeh prireditvah so na razpolago proti vpošiljatvi poštne znamke 1 Din.
Vinarski in sadjarski odsek.
METO VALEČ.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inaeratl (oznanila) 9e zaraJunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na »/« »trani 200 D, na >/, strani 100 D, na >/„ strani 65 D, na «/„ strani 35 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 25 para, najman) pa skupaj 6 D
Urejuje inž. R a d o Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi zj Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. - Ponatisi ia »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Št JI. Ljubljana, 15. junija 1923. Letnik XL
iaetijsfea družba za Slovenijo Ima za svoje ude v zalogi naslednje Mijsbe potrebščine.
Vse cene so z ozirom na sedanje
Rudninski superfosfat -ie pravkar dosPeI in
Kmet. družba opozarja nujno vse ude, ki nameravajo ajdo sejati, da brez zadostnega gnojenja s superfosfatom nikakor ne morejo pričakovati povoljnega pridelka. Gnojenje se jim bo bogato izplačalo. Podružnice in druge korporacije naj superfosfat pri Kmetijski družbi čimpreje naročijo. Letos se je družbi posrečilo, dobiti rudn. superfosfat iz inozemstva s posebno vi-sokoodstotno vsebino fosforove kisline (zajamčeno 15/17%) in je tudi cena z ozirom na druga fosfo-rova gnojila razmerno nizka, zadostna preskrba pa bo zagotovljena le, če se vsi udje pravočasno zglasijo. Na job (oral) posetve je vzeti po 30(1 kg superfosfata.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih fearočilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na dražbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik, 18—20% po Din 260:— za 100 kg fran-
ko vreče. Vreče po 75 kg.
Kalijeva sol, 42%, po Din 150-— za 100 kilogramov.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260 — za 100 kg z vrečami.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 190 — za 100 kg. Vreče po 80 kg
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 160 •— za 100 kg. Vreče po 80 kg.
Thomasova žlindra 18% po Din 240-— za 100 kg.
razmere popolnoma neobvezne.
Krmila:
Lanene tropine po Din 5— za kg. Vreče po 50 kg.
Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 5 — za kilogram z vrečami. Vreče pa 75 kg.
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3 50 za kilograma z vrečami vred. Po znižani ceni 2"50 jih oddamo onim naročnikom, ki prijavijo naročila takoj, predno zaključimo tozadevno odidajo.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6.— kilogram na drobno Din 7— za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-—
«a kg, na drobno Din 850 za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti da izbiro po različnih cenah.
Vinski eponit po Din 70-— za kg. Poštnina posebej.
Gumijevi trakovi po Din 220.— za kg.
Gumijeve plošče (skiopke) za trtne škropilnice po Din 10:— komad.
Gumijeve cevi po Din 20— za 1 m.
Ročni žveplalniki po Din 80— za komad.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosuifat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po Din1 7 za 1 kg.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena za-klopnice po 5 kg Din 50 brez poštnine.
Trtne škropilnice po Din 500 — za komad.
Urania zelenilo se oddaja v tablah po Din 9— za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40.— brez poštnine.
dušikom, kalijem in
Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 5— za kg. Žveplovi trakovi na asbestu, najfinejši, po Din 16:— za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Kose prvovrstne 45 cm, 60 cm, 65 cm, 70 cm, 75 cm po Din 30 - 32-— 33— 34— 35—.
Uspulun, sredstvo za razkuženje semena, v za-klopnicah po V* kg po Din 35'— za komad. Posnemalniki. Jubilea.
za	50	1 po
n	75	n w
»	100	
r>	125	v n
n	150	
Din
625 700 1250 1300 1500
— za komad
BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špe-cijalnih steklenic 208 dinarjev s 5% doplatka razpošilja: lekarnar EVGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 333, Hrvatsko.
JVIala naznanila.
Za vitko besedo ie naprej plačati 25 para v cieuariu ali znamkah naimani pa skupaj Din. 6 — sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Stiskalnice in mline za sadje
in grozdje, mline za moko in zdrob, najboljše viste, na pogon, in vso drugo železnino nudi po zelo ugodni ceni A. Sušnlk, železnina, Liubljana, Zaloška cesta.
Zdravilna zelišča
saponaria (milnica), salvia (kadulja, žaibeli), bez-govo cvetje, drosera (rosika), ržene rožičke, ko-ščice marelic, cvetje nore ajde, vinski kamen, razna semena in deželne pridelke kupuje Semenska trgovina Tirna Vladisavljevič, Beograd. — Glavni obrat se nahaja v Franciji: Marseille 29, rue Ferrari.
Pravi italijanski brusi za kose
se dobe pri tvrdki Sever & Komp., Ljubljana, VVoHova ulica 12.
Semenski oves
prvovrstno blago ima Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
Bukovo oglje,
sposobno za eksport, kupuje po najvišjih cenah Družba ..Carbonaria", Kočevje.
Gepelj
dobro ohranjen, slamoreznica in mlatilnica se prodajo pri Mariji Cerne, Kožarje 7, p. Dobrova pri Ljubljani.
Viničar,
oženjen, srednje starosti, priden, pošten, zanesljiv, se sprejme z boljšo mesečno plačo v trajno službo na večje vinogradno posestvo na Dolenjskem. Prednost imajo oni, ki so obiskovali vinarsko in sadjarsko šolo. Ponudbe na upravo ,,Kmetovalca".
Lepega, 2 leti starega
pava
proda Anton Globelnik, posestnik v Bršlinu, P, Novomfcsto. Cena po dogovoru.
Travni kosilni stroj,
prvovrsten izdelek, malo rabljen, popolnoma zre-noviran, 3 pluge, 2 travniški brani, 3 reporeznice,
2 parilnika, vse novo, proda V. Trošt, Maribor,
Aleksandrova cesta 51.
Priznano najboljše
peklenske kose (Hollensensen)
priporoča založnik in samoprodaia te znamke za Jugoslavijo tvrdka F. S. Skrobar, Višnja gora. — Preprodajalcem ugodne cene!
Apno,
portlandcement, deske, late, traverze itd. se dobi najceneje pri V. Bratina, Krlževci pri Ljutomeru
Išče se
oženjen viničar
vešč popolnega vinogradniškega in po mogočnosti tudi sadjarskega posla, marljiv in pošten. Plača po dogovoru. Nastop s 1. novembrom 1923. Naslov na poštni predal 67, Celje.
Proda se še malo rabljen
električni motor
(Drehstrom-Kurzschiussleifer) pod zelo ugodnimi pogoji vsled spremembe električnega toka, napetost 220 V 1.5 PH pri Antonu Mrvarju v Trbovljah.
Proda se skoraj nova
slamoreznica in stroj za čiščenje žita
po ugodni ceni. Poizve se na upravništvu tega lista pod št. 103.
Plemenski kozel in kožica
4 mesece,
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite Lesni družbi Ilirija, Liubljaaa. Kralja Petra trg št. 8 pred sodaljo. Pla-čajejo se najvišje dnevne cene
čiste sanske pasme, brez rog, stara naprodaj. Naslov pove upravništvo.
Zanesljivega viničarja
sprejmem takoj ali pozneje. Samec ali oženjen brez otrok ima prednost. Prosto stanovanje, oral zemlje, drugo po dogovoru. Sprejmem takoj tudi hlapca. Prejemki po dogovoru. Ponudbe, na Franc Pezdirec, Drašičl, pošta Metlika.
Okopalnike in osipalnike
za koruzo in krompir, kosilnice, obračevalce sena, vitle, inlatilnice, motorje, žitne čistilnice sadne mline in preše in vse druge kmetijske stroje dobavlja
K. in R. Ježek, tovarna strojev in livarna, Maribor.
Klepalne stroje,
najnovejše in najboljše vrste, kose, srpe, osle in vse druge potrebščine za stavbe, kmetijstvo in obrt nudi in se priporoča A. Sušnlk, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Lepo domače platno,^ VVepfz£,.i1
najceneje tkalnica „KROSNA", Ljubljana, Zrin-skega cesta 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Sprejema tudi laneno prejo v tkanje. Zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce.
Za polovično ceno se odda skoro nova brezhibna
vinska sesalka
(sistem Seitz) s cementacijsko uro, 15 gumijevih cevi, k tem spadajoči holenderji in mesingasta vehina pipa (Hundskopf), t bakrena sesalna cev, 2 vinska razpršilnika Sesalka je na železnem stojalu in pretoči do 25 hi na uro.
Za lastno ceno oddasta se še 2 novi M in I1/ colarski nizki ročni sesalki s prikladnimi holenderji in mesingastimi pipami.
Poprašati je pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
Oskrbnik
absolvent kmetii*ke žofi, g	prakso, leli__ _
mesta na večjem posestvu ali graščini. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod ..Veščak" na upravo ,,Kmetovalca".
Prave
Turške kose
neprekosljve ostrine, različne bruse, dobre srpe dobite najceneje pri Šoštarlč, Petan in Erker. Ljrbljana, Resljeva cesta 20.
Verige.
električno varjene in patent amerikanske, vseh debelosti, za vsakovrstne potrebe, poveznice za hlode, žlajdre, stranice, verige za govedo, za pse, za vodnjake, tudi po posebnem naročilu razpošilja po železnici ali po pošti vsako množina L. Fiirsager, Radovljica. Dnevne tvorniške cene. Pri večjem odjemu in trgovcem popust.
Stole,
trpežne in lepo izdelane, priporoča Teharska lesna Industrija, pošta in postaja Štore p. Celju.
Razpošilja na drobno in debelo. Zahtevajt« cenik!
fiebauno središte za poljeprimdne strnjene Krunoslov Stjepen Movlic K. D.
Zagreb, Zrinski trg I. — Telefon 14-35. — Brzojavni naslov: ,sPoljostroj".
Glasno zastopstvo Mg. Cormiftogili toornic. intenatianal Homster Company st America, Chicap, (
dobavlja takoj originalne Mc. Cormikove
kosilnice za travo, kosilnice za žito z odlagačem in slamo-veznice, grablje za seno, sadilnice za koruzo (Quadratmaissetzer), motorje za pogon s petrolejem, vse posamezne dele za stroje tipa Mc. Cormik, Deering, Piano, Osborn, Milvaukee, Champion, nadalje
pluge, brane, decimalne tehtnice, pajkelne, mline za sadje, stiskalnice za seno, kompletne uredbe za čiščenje semena.
„flh! te bolečine"!!
———„
Malo Fellerjevega pravega Elza-flulda in proč so bolečine.
Drgnenja s Fellerjevim Elza-fluidora je prava dobrodej-nostl Umivanje s Fellerjevim Elzafludom jača mišičevje in živce 1 Deluje antiseptično in osvežujoče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči in ušesa! Zobe in gavo I Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo Izvrstno hiino sredstvo in koimetikum. Fellerjev Elzafluidje veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje.
En poskus zadostuje, da tudi vi reiete:
TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUŠAL!
V vseh <1oti3nih poslovalnicah zahtevaite samo pravi Eizafluid cd lekarnarja Feiler. Pri nara-nfh naročilih stane s oakovanjem in poštnino če se pošlje denar naprej ali po povzetju: 3 dvojnate ali ena Specijalna Steklenica 24 dinarjev, 12 di-ojnatih ali 4 špecijalne steklenice 84 dinariev. 24 dvojnatih cli 8 špecijalnih steklenic 146 dinarjev, 36 dvojnatih ali 12 špeci-ialnih steklenic 208 dinarjenv.
Prava sredstva lepote! Katera drže, kar obečajol
že 23 let vseh deželah preizkušena, hvaljena in priljubljena so prava Elza-lepoto pospešujoča sredstva lekarnarja Feiler.
Elza - obrazna pomada
zanesljivo varstvo proti solnčnim pegam, soln-čiii opeklini, lisam, hrapovi koži, odstrani za-ledavce, ogrce, nabore in vsakovrstne nečistosti kože. 2 velika porcelanasta lončka s pakovanjem in poštnino 25 din.
Elza-lilijrto mlečno milo
najmilejie in najfinejše milo lepote! Ideal vseh mil! Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega duha. 4. velike kose s pakovanjem in poštnino 35din.
Elza-pomada za rast las
krepi kožo na glavi, zabranjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las prhut in prerano osivelost itd. velika porce-lannsta lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev.
En poskus zadostuje, da tudi rečete:
,To je ono pravo"
Iščite v vseh poslovalnicah samo prave Elza-preparate od lekarnarja Feiler.
RAZLIČNO: Liliino mleko 6 dinariev; brkomaz 3 dinirje; najfinejši Heea-puder Dr. Klu-
__L.	I K HJ« <i.) a.,. naifi tlciSi TrtKni nr aftPC HPfffl" V natfint (lr,7.flll
gerja v velikih~*ori«iMloih Škatliah 15 dinariev; najfinejši zobni praše« .Hega" v" patent dozah 10 dinarjev puder za dame v vrečicah 2 dinarja; zobni prašek v škatljah 3 dinarJe, v vrečicah po 2 dinarja- sachel (dišave) za perilo 3 dinarje; šampon za lase 2 dinarja; rumenilo za obraz 12 pismov 12 dinarjev; najfinejše parfeme od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev; Elza-katranovo milo 5 dinarjev. — Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj 5 °/0 doplatka. Pisma je natančno adresirati na :
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA. Elzatrg sten. 333, Hrvatsko.
HLODE
4"50 do 6 m dolge, 25 do 60 cm debele, plačam 200 kron nad dnevno ceno. Dobava do jeseni, polovica kupnine se plača v naprej. Ponudbe s ceno pod: »EXPORT« na Anončni zavod DRAGO BESELJAK in drug, LJUBLJANA, Sodna ulica št. 5.
LdU B LfIA iW
Mestni trg štev. 10.
Kemični laboratorij
za izdelovanje desinfekcijskih predmetov.
za zatiranje škodljivcev
na sadnem drevju, za desinfekcijo pri nalezljivih boleznih.
arborin Ssnitol

dobro in zapomni'e si, da kupite radi velikanskega nakupa direktno iz največjih svetovnih tovarn, sukno, volno, cefir, platno, hlačevino, robce ter sploh vse manufakturno robo najceneje v veletrgovini
R. STERMECKI, CELJE,
- Cenik zastonj. -
SiaiiEflSKa BAHRfl d. d. ZBBREE.
Podružnica: LJUBIM, Si. Petra c.Z(.
Delniška glav. in rez. 0.50,000.000. Vloge če; D. 125,000,000.
PODRUŽNICE:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo,
Sombor, Sušak, Šabac, .Šibenik, Velikovec, Vršac. Ekspoziture: Jesenice, Rog. Slatina (sez.), Škofja Loka. Agencije: Buenos Aires, Rosaiio de Santa Fe.
AFILIACIJE: Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d d., Split, Balkan Bank r. t., Budapest, Vacni utca 35, Bank-haus Milan, Robert Aleksander, Wien I. Augustinerstrasse 8.
Izvršuie vse bančne posle najkulantneje.
Kmetovalci!
Skrbite za kar največje razširjenje Stremite za tem, .Kmetovalca'! da se ga lehko čita v vseh gostilnah In javnih prostorih. 30.000 nas ie že ▼ Kmetijski družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Čim več nas bo, več bomo dosegli!
Kmetska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
■ v LJEJBLJANi ■
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po 5	(!)
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter >ih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 160,000.000 kron.
===== Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. ==
»KORHIHT"
zajamčeno pravi asbestni škril.j za kritje streh.
KORANIT ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m2 samo 12 kg, -je neomejeno trpežen, je boljši kakor vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravil.
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedel-
g- xg±s čirih stro-jsizmj^r ■. • SKin siro S^j^sees^ jev.
h najsloviteiših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornlc ,.Welsia".
Združene opeharne d. d. Ljubljana
nudijo v poljubnih množinah
zarezane strešnike
model „A" in model „DiJ (utorni crep) najpriprostejše, najtrpežnejše in najcenejše kritje streh sedanjosti, dalje
Na željo pošljemo popis in ponudbe.
Spretni zastopniki se sprejmejo
r
Hamburg Amerika linija
in
United Amerikan lines inc.
Filijalka
SIMON KNETEC, LJUBLJANA
Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste.
Odhod iz Ljubljane vsaki teden.
CEMENT
Gips, strešna lepenka, karbolinej drvocement, vat prof, apno, izolacijsko lepenko, mavčne plošče, pravi Hatschek eternit itd. nudi po tovarniških cenah
99

l
Glavno zastopstvo ] g OrOŠifOHiC "B Cesta pri dr" za Jugoslavijo	" Zagreb žavnem kolodvoru
Podružnice:
BEOGRAD, Balkanska ulica 25. SUŠAK, Jovo Gj, Ivoševič, Karolnska c. 160. SPIT, Ante Buič, Dioklecijanova obala 13. GRUŽ, Ivo Lovričevič. BITOLJ, Gjorgje Dimitrijevič & Kom.. Bulevard Kralja Aleksandra 187. VELIKI BEČKEREK, Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Petna 4.
-S
Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik.
MM*
A T E RI A L"
družba z o. z.
Ljubljana, Sifelošičesa cesta štev. 13.
Telefon 716. - Telefon 716.
Mmmmmmmmmmmmmmmmma
^■ns
KOSE
prima avstrijski produkt, i
BRUSOVI
uz originalne tvorničke cijene kod
„ORBIS" d. d.
Zagreb
Paromlinska cesta 1.
Telef. lO 1 1230.
Telegr. „OrbI«'» I ffiB H EBIBB ES Sfc
LJUDSKA POSOJILNICA
it Ljubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje hrarsiSn® vloge
5°
najnovejša iznajdba namesto klepanja in brušenja kos. Najboljša svetovra kosa je »GORENJSKA KOSA" zato rabite in zahtevajte to. Dobi se pri:
IVAN SAVNIK, Kranj, Gorenjsko.