V torek,
četertek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „ n četrt leta 2 „ — „ n mesec . . — „ 70 „ Po pošti:
Za celo leto . 9 for. 50 kr. „ pol leto . 4 „ 80 „
„ četrt leta . 2 „ — „
„ mesec . . — „ 90 „
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na velce!“	Nar. pom.
St.
V Celovcu v četertek 17. januarja 1867.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat 10 kr., ktera se trikrat natiskujc; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj 111.
Predragi rojaki!
Nove volitve za deželni zbor so pred durmi.
Njih važnost je neizrekljivo velika, ker po zdaj izvoljenih poslancih se hode posvetovala nova ustavna vredba celega cesarstva in šest prihodnjih let hode v njihovih rokah vse, kar je na blagor ali na škodo našemu narodu.
Mili rojaki! Vsi se spominjate, s kakošnimi težavami so se rodoljubi v deželnem zboru za svete narodne pravice bojevali brez vspeha, brez zmage, ker so njih nasprotniki bili v večini.
Al tako v prihodnje ne sme več biti! Treba tedaj vso skrb na to Obrniti, da je večina v zboru prihodnjem naša.
Zato zdaj velja po volitvah pokazati, da narod naš spozna samega sebe, — da hoče si pridobiti pravice, ki mu grejo pred Bogom in svetom, in da zaupa le tistim možem, ki se iskreno in povsod potezajo za-nj. .
Zdaj velja vse moči napenjati in neutrudoma delati, da se izvolijo saini taki možje, ki so navdani pravega rodo-ljubja into tudi djansko dokazujejo.
če je kdo mogočen, premožen, izveden, časten: dobro zanj! — al če srca nima za narod naš, za pravice njegove, ne bo nam pomagal v zboru. Al tudi vradnikov po volitvah ne spravljajte v zadrege; saj vam je znana resnica, da nihče ne more služiti dvema gospodoma.
Pustite poslednjič na strani še posebno vse take, ki napenjajo vse žile, da bi našo deželo ponemčili in jo	v nemštvo	vtopili,
kajti to	bi	nas izneverilo materi naši domovini in bi v nevarnost spravilo celo cesarstvo, ker bi sovražnik	njegov	toliko lože	lakomne
svoje roke stegnil po njem.
Mi želimo Avstrijo jednotno, mogočno, slavno, vsem narodom pravično, zato pa tudi želimo mirno spravo in slogo med vsemi narodi na podlagi svobodne, vsem narodom pravične ustave. Mi l|jhmo povzdigo dušnega in svetnega blagostanja našega naroda. Mi želimo veljavo domačega našega jezika v šolah, vrachnjah in splošnem življenji, da domači nismo tujci v	lastni domovini. Mi želimo polajšanje davkovskih bremen, ki našo deželo še posebno teže. Na	kratko	rečeno: mi	želimo
vse in	le	to, kar je na korist in srečo milemu našemu naroda in na blagor Avstrii!
Rojaki! po teh načelih volite tudi Vi poslance v naš deželni zbor in srečna bode domovina.
Vsakemu rodoljubu je tedaj zdaj sveta naloga, in do vsacega se stavi iskrena prošnja: naj razširjuje naše besede v narodu, da se vsak volilec zave svoje dolžnosti do domovine svoje in da po tej dolžnosti prosto voli brez strahu, da se komu zameri, ali da komu na ljubo voli zoper svojo vest! Volitev je po 'savski postavi popolnoma prosta, sicer ni volitev, ampak tlaka le sužnjega človeka.
Ako narod pri zdanjih volitvah ne zmaga, žalostna mu osoda! Ravnopravnost nam ostane le mrtva črka na papirji.
Zato, dragi rojaki! pazite, delajte, da se srečno izidejo volitve. Razjasnujte, komur je razjasnila treba, odkrijte prilizovalce, kterih besede se ne skladajo z djanjem in le ljuliko sejejo med pšenico!
Poslušajte naš glas; poslušajte našo prečastito od nekdaj za narod vneto duhovščino in glas takih mož, od kterih gotovo veste, da so rodoljubi!
Naši nasveti naj Vam veljajo; zato dajte vsi svoje glasove le takim, ki Vam jih mi priporočamo, sicer, ako se kdo le svoje misli drži, ne pomaga svojemu nič, pa kriv je tega, da še razcepijo glasovi in da ne zmagajo naši. —
To je sporočilo naše!
Ako Bog da in edinost rodoljubov, zmagali bomo!
Da se zgodi, delajte, mili rojaki, do zadnje ure pred volitvijo!
V Ljubljani 11. dne januarja 1867.
Narodni volilni odbor za vojvodstvo Kranjsko.
Anton Kos,
stolni prošt.
Dr. Jan. Blehveis,
deželni odbornik.
Jan. baron Schloissnigg,
c. kr. tajni svetovalec.
Anton baron Zois,
grajšak.
Dr. Lovro Toman.
Luka Svetec.
Jan. Horak,
podpredsednik kupčijske zbornice.
Jožef Debevec,
mestni odbornik.
Dr. Jan. Pogačar,
stolni dekan.
Jan. Novak,
korar.
Jožef Pavšler,
korar.
Jan. Poklukar,
korar in mestni odbornik.
Jožef Zupan,
korar in mestni fajmošter.
J. Vole,
korar.
Dr. Andr. Čebašek,
konsist. svetovalec.
Dr. Leo Vončina,
konsist. svetovalec.
Dr. E. H. Costa,
mestni župan.
Dr. Jožef Orel,
podžupan.
Pavel Auer,
mestni odbornik
Jožef Blaznik.
mestni odbornik.
Anton Frdhlicli,
mestni odbornik.
Mihael Pakič,
mestni odbornik.
Jožef Pleiweis,
mestni odbornik.
France Bosnian,
mestni, odbornik.
Jožef Sventner,
mestni odbornik.
France Souvan,
mestni odbornik.
Dr. Jernej Zupanec,
mestni odbornik.
Dr. Alojzi Valenta,
mestni odbornik.
Blaž Verliovec,
mestni odbornik.
Fideli Terpinc,
predsednik kmetijske družbe.
V. C. Zupan,
presednik kupčijske zbornice.
Jan. Jamšek,
kupčijske zbornice odbornik.
Jan. Več,
kupčijske zbornice odbornik.
Matevž Schreiner,
kupčijske zbornice odbornik.
Pavel Skale,
kupčijske zbornice odbornik.
France Mali,
kupčijske zbornice odbornik.
Jožef Strzlba,
kupčijske zbornice odbornik.
Gustav Tonnies,
kupčijske zbornice odbornik.
m-
■ess«-
Avstrijansko cesarstvo.
Na Dunaju 13. jan. »->• (Belcredi-jevo pismo na dr/, namestnike. O volitvah. O g. zbor.) Že nekaj dni sem se je govorilo o nekem pismu grofa Belcredija na državne namestnike, v kterem. jim na srce polaga, kako se imajo c. kr. uradniki pri volitvah obnašati. Res kaj radovedni smo bili, ali je kaj resnice na tem ali nič, — in glejte, že nam ga časniki naznanjajo. Iz njega zvemo, da vlada ni volje v volitve vtikati se tako, da bi vo-lilci po svojem prepričanji ne mogli voliti (s tem pa ni rečeno, da bi tudi svojih privržencev, bodisi uradnikov ali druzih mož, ne priporočevala); potem, da ona nikakor ene dopusti, da bi uradniki njej nasproti delali in volili, ker je to v resnici žalostno znamnje, kakor minister sam toži. Tedaj naj bo to vsem volilcem opomin, da ne volijo cesarskih služabnikov, ker niso sami svoji (razun takih, ki so Hermanovega značaja); pa tudi uradniki sami naj bi bili toliko pametni in rahločutni, da bi si ne nakladali tacih dolžnosti, kterih vestno in natanko vselej spolnjevati niso v stanu. Da tudi minister čez današnje čase toži, temu gotovo ne bo noben ugovarjal, kakor tudi ne, .da naj uradniki povsod dober izgled dajejo, kajti res žalostno in kaj slabo znamnje je, če vidimo, da ravno uradniki njim dane postave najbolj prelamljajo ali se celo za nje nič ne menijo! Kako lepo je minister zapovedal, naj bi z ljudstvom lepo ravnali, v njegovem jeziku uradovali itd, ker so za-volj ljudstva postavljeni; zdaj pa prašamo, ali se to godi vselej in povsod V Ali ne dajejo velikoveč uradniki pohujšanja, ki vedno dalje sega, s tem, da ne spolnjujejo natanko vseh postav; da vohajo inčrnijo ljudi samo zavolj tega, ker so v kako slov. čitalnico zapisani? itd. Ali je to pošteno? Zatorej ni čuda, če ljudstvo čedalje bolj zaupanje in spoštovanje zgublja! Kakor drugod naj tedaj
Besednik.
Slovenski duhovniki in volitve.
J. V. Iz Štajerskega.
Imeniten dan se bliža za nas štajerske Slovence. 21. jan. bodemo pokazali pri volitvah za deželni zbor, ali še zmirom spi slovensko ljudstvo narodno spanje ali pa se je že zdramilo in zavedelo svojih pravic. Tedaj se bo pokazalo, ali so res pravo imeli Lohninger-ji, Feirer-ji, Loschnigg-i in kakor se še zovejo vsi ti slavni možje, ko so trdili, da so Slovenci prav zadovoljni z vsemi dozdanjimi napravami; ali pa da sta le Herman in dr. Razlag govorila resnico, ko sta v deželnem zboru brez strahu s srčno zgovornostjo odkrivala skeleče rane slovenskega ljudstva.
Bog ne daj, da bi še enkrat premagala sleparija in hudobija! Vendar, ako hočemo, da nam pomaga Bog, moramo si pomagati tudi sami. V svojih rokah imamo zdaj svojo osodo; varujmo se, da naši potomci ne bodo tožili čez našo zanikeruost in nemarnost! Zdaj je čas, da skažejo vsi rodoljubi tudi djansko rodoljubje! Zdaj nas kliče domovina, ne preslišimo njenih klicev, sezimo si vsi v roke in stojmo kakor rimska vojska (falanks) proti napadom sovražnikov, da se njih veselo, že zdaj gotove zmage pijano vriskanje spremeni v strah in žalost. Kdor le eno iskrico domoljubja v srcu svojem še nosi, naj jo zdaj pusti, da v plamen švigne, naj stopi v vrsto naših prijatlov in dela v enem istem smislu, da nam pripomaga k zmagi! Veliko lehko stori posamezen človek, če ima le dobro voljo.
V prvo vrsto rodoljubov spadajo brez-dvomno naši slov. duhovniki. Od njih priča-
— 28 —
tudi tu minister v djanju pokaže, ne samo z besedo, da mu je res marža to, da uradniki prav in pošteno služijo!
Zdaj je naše politično življenje kaj zelo živahno, vse se giblje in dela, da bi se kaj prida poslanci za deželni zbor izvolili. Tudi na Dunaju se kaj živo agitira in vidi se, da nemška federalistična stranka ni tako majhna, kakor so bili od začeka centralistični in dvalistični časniki razglasili, če bo prav šlo, morebiti še spravi ona dva svoja moža v dunajski zbor. Se ve, da tone bode posebnega upliva imelo na večino /borovo, ali vsaj vidi se, da se ideja federalizma - - edina za Avstrijo rešivna — bolj in bolj razširja. — V slovanskih krajih se zdaj vodji različnih strank večidel s tem pečajo, da veljavne može za kandidate imenujejo. Čehi na Moravskem se gotovo nadjajo, da bodo večino imeli v prihodnjem zboru; — kako pa je pri nas? Nič se še ne sliši,v kteri so kandidati, vse je še na tihem! Na Štajerskem bode huda borba, ker graški avtonomisti za celo Štajersko kandidate postavljajo in dobro se ve, s kakšnimi pripomočki da znajo naši ne-prijatelji delati; vendar je upati, da dobe štaj. Slovenci vsaj 7 Slovencev v zbor. Narodni kandidati, ktere sem te dni po privatnem pismu zvedel, so sami izvrstni in večidel povsod dobro znani domoljubi. Žal nam je, da je g. dr. Srnec — gotovo zavolj veljavnih vzrokov — zadržan, da ne more kandi do vati. — Iz Kranjskega beremo po nemških listih, da so tamošnji „Verfassungsfreundi“ — po domače nemškutarji — poseben odbor sestavili, ki ima svoje t. j. nemškutarske kandidate priporočevati. Z* gotovo pa se nadjamo, da ne bodo dosti opravili. Taki gospodje, kot so dr. Zupan, Derbič, Kromer, Dežman e tutti quanti, ne smejo v ljubljanskem zboru več sedeti, taki in enaki naj si drugod poiščejo sedežev, ne pa v slovenskej Ljubljani, ki zdaj potrebuje pred vsem narodnih, značajnih mož. Alite Kranjci, da jih ne bote več vo-
kuje narod in ima pravico to pričakovati, da bodo v tem važnem trenutku na svojem mestu in kot vselej zvesti brambovci branili pravice naroda, kterega sinovi so tudi oni. Od njih pričakujemo vsi, da se bodo povsod vdeleževali volitev, in povsod se poganjali za poslance, ki jih nasvetujejo slovenski rodoljubi.
Ali pa se sme duhovščina vtikati v politiko? To se je vprašalo že mnogokrat, in ravno tisti časniki, kteri sebe zmirom za liberalne (lucus a non lucendo!) imenujejo, ravno ti hočejo trditi, da naj bi se duhovniki celo nič ne pečali s politiko, ker imajo opraviti le z neposvetnimi rečmi. Po kterej logiki se pač more kaj takega trditi? Duhovniki so gotovo državljani z enimi in istimi bremeni in težavami obteženi kakor vsi drugi stanovi. Oni plačujejo davke, morajo donašati za občino in deželo svoje pe-neze, so podvrženi enim in istim postavam, če se torej kmet in meščan, zdravnik in, pravdoslovec in še celo cesarski uradnik sme pečati s politiko, zakaj tudi ne duhoven? On je gotovo bolj omikan, nego kmet in meščan, ker je moral z dobrim vspehom dovršiti latinske in više šole, in na deželi so duhovniki večidel edini omikanci. In ravno temu stanu bi bilo zabranjeno, mešati se v politične stvari? To bi vendar bila najhujša posiljenost in se tudi nikjer ne nahaja! Duhovniki se torej smejo pečati s politiko. A oni se ne samo smejo, ampak se morajo pečati s političnimi zadevami; in sicer kot duhovniki, kot državljani in kot rodoljubi.
Da se morajo kot duhovniki večkrat vtikati v politiko, tega nam ni treba še posebej dokazovati. Vsak stan mora skrbeti, da se mu podelijo in ohranijo pravice, kakor vsakemu drugemu.
Kot državljani imajo dolžnost, kakor vsak državljan, poganjati se za občni blagor.
lili in si tako čast ohranili? — Ogrski zbor je na predlog Deakov posebno adreso napravil, v kterej protestuje zoper novo vojaško postavo, ker ni po ustavni poti izdelana, ampak le oktrovana.
Slovenske dežele.
Iz Celovca. (Novi dež. predsednik; naši liberalni meščani; volitve.)Uradni listi oznanujejo, da je svitli cesar 8. t. m. našega dež. predsednika, barona S c hi u g a, milostljivo ob službo djal in postavil v začasni pokoj. Kar se pa novega dež. predsednika tiče, nas je njegovo ime vse osupnilo. Govorilo se je, da je Conrad žl. Eibesfeld že v Celovcu, da je že novo službo nastopil, da je ta in uni ž njim govoril itd. . . Pa glej! uradno se nam naznanja, da je Karl grof Hohenwarth naš novi dež. predsednik. Od tega gospoda vemo, da je v Ljubljani rojen, služil na Reki in v Ljubljani, slednjič pa v Trenti na Tiroljskem. Več o njem za zdaj povedati ne moremo, to pa vendar po vsej pravici pričakujemo, da gospod, ki je rojen na Slovenskem in služil med raznimi narodnostmi, avstrijanske razmere dobro pozna in ve, da bode naša deržava le tedaj spet srečna in mogočna, ako bojo vsi narodi vživali enake pravice in ako nastopi v resnici ustavno življenje. Naj novi naš dež. predsednik grof Hohenwarth tega nikoli ne pozabi, da na Koroškem živi zraven Nemcev tudi še 120.000 Slovencev, ki ravno tiste butare nosijo pa tudi ravno tiste pravice tirjajo in po cesarskej besedi tudi tirjati morejo in smejo. „Slovenec11 ne dela opozicije nalašč, rad podpira vsakega, ki je v resnici svoboden in pravičen na vse strani. Predsednik deželne vlade na Koroškem ne sme z nem-
Brigati jih mora torej vse, kar se v občinskem življenji godi; po svoji moči morajo skušati odbrani ti take naprave, ktere bi po njihovih mislih utegnile škodovati deželi in ljudstvu.
Še bolj pa se morajo kot zvesti sinovi svojega naroda pečati s politiko, ■ da ne zabrede na take poti, po kterih bi se hudo posiljenje in velika nesreča pripetila narodu. Podučevanje ljudstva spada med prve naloge duhovnikov, podučevanje pa ne sme samo obsegati navadnih šolskih predmetov. Ravno tako treba je ljudstvu, da se podučuje tudi v narodnih in političnih rečeh. Le ta duhovnik v resnici dopolnuje vse dolžnosti svojega stanu, kteri ne pušča ljudstva tavati po temi , ampak ki ga podučuje v vsakem oziru. Dobra beseda pade gotovo na dobra tla!
Zdaj ravno pa je važen, odločiven čas, v kterem domovina potrebuje vseh moči vseh svojih sinov. Duhovniki in učitelji gotovo ne bodo zaostajali. Naj podučujejo povsod volilne može, naj jim dokazujejo in jih prepričujejo, zakaj da naj se drže kandidatov, nasvetovanih od narodne stranke.
Tisti gg. duhovniki, kteri so sami volilni možje, naj vodijo vse druge svoje okolice, svoje fare. Pridejo naj pa gotovo povsod k volitvi in naj bodo prvi na bojišči! Pa tudi drugi gospodje duhovniki, kteri niso sami volilni možje, naj pridejo ali že prejšnji večer ali vsaj na dan volitve ž njim znanimi volilci v volilna mesta. Saj vemo, kako se bo sploh v vseh mestih delalo in agitiralo zoper nas, — tej agitaciji moramo mi nasproti staviti našo. To bi vendar bilo žalostno, ako bi združena moč tolikanj vnetih rodoljubov vseh stanov ne uničila rogoviljenja sebičnih, nepoštenih in nepravičnih protivnikov naših! Na boj tedaj in sukajte hrabro — uma svitle meče!
ško ali slovensko stranko deržati; treba je, da stoji nad strankami in pravično deli vsakemu svoje! Po tem se bode tudi „Slovenec11 ravnal in obnašal. —
Danes „križaj ga“, jutri pa „hosana“, tako znajo vsi politični veternjaki, posebno pa nemški liberalci. Sto in stokrat so ti značajni in moški politikarji svoj plajšč zasukali po vetru. Po celem mestu in po celej našej deželi je malokdo ime: „naš dež. predsednik baron Schluga“ v usta jemal, bil je ta gospod čisto pozabljen. Zdaj se pa govori, da mu mislijo naši mestjani neko ovacijo ali čestno slovesnost napraviti. Govori se o nekej bakladi in o tem, da ga mestni odbor izvoli za čestnega mestjana. Vse to pa zavoljo tega, ker je stal za stranko, ki hoče braniti in deržati februarno ustavo! Tako strast človeka moti in slepari: opozicija proti Belorodiju mora biti, naj velja kaj rado, in Sclimerlingova konstitucija, ki 'devlje Slovane Nemcem pod pete, mora živeti, naj tudi vse po koncu gre in Avstrija razpade, da le preljubi Frankobrod ostane! V tem duhu se dela tudi za nove volitve in pravi čudež bo, ako se kdo spravi za poslanca v deželni zbor, ki pravi in terdi, da dozdanja ustava nič ne velja, da nam je treba nove, ktero bojo narodi sami med seboj napravili, da se morajo pripoznati in delati vsem narodom enake pravice itd. . . . Tako se govori po društvih, tako se piše v oklicih, ki se pošiljajo po deželi! Slovenci, tudi vi ne deržite križem rok! —
Iz celovške okolice. (Prošnja za nemške šole.) Že smo zvedeli po „Slo-vencu“, kako da so naši ljubi prijatli— nemški liberalci — na noge spravili prošnje, v kterik so slovenske fare za nemške šole prosile. V Celovcu so tiste roke , ki so to seme sejale, čudno je, da so se te prošnje rodile ravno po takih tarah , v ktere gospodje lovci iz Celovca zahajajo. G. Moser Jan., adjttukt pri c. k. sodniji celovške okolice, skorej vsako ljubo nedeljo in sv. praznik hodi lovit na Bistrico v fari Svečah in po 3—4 tedne po Rutah zlati čas pobija. G. Steiner Ferd., tudi ravno tam adjunkt, ima tudi svoje veselje na lovu in rad obiskuje celovško okolico. Tako je prišel na žihpolje in pravilo se nam je za gotovo, da je tudi v Žrevcu volje bil, prošnjo za nemško šolo napraviti. Pa naletel je na pametne može, ki so mu pot pokazali rekoč, „Za slovensko faro se spodobi tudi slovenska šola“. Pa ti pametni gospodje: Ore-mus, občinski župan, Ulbing posestnik in mlinar, pa K u h i k grof Goesov grajščin-ski oskrbnik, plačujejo tamošnjega učitelja, naj njih otroke še posebej v slovenskem jeziku podučuje. Gosp. baron Long o, predsednik koroške deželne sodnije, ima v najemu lovsko pravico okoli P o r a č in D boli c e, zatorej rad v te kraje zahaja in res čudno se ljudem dozdeva, da je ravno njegov lovec najhujši šuntavec za nemško šolo. Ti trije imenovani gospodje imajo take službe, da jim je vsem trem slovenski jezik neobliodno potreben. Pa ne znajo ga, zatorej mu tudi prijatli niso. .Glejte Slovenci I v tem germu zec tiči; ne dajte se za nos voditi in slepariti ! Kdor vam lepo slovenščino psuje in černi, nemščino pa priporoča za vaše slovenske šole, ta noče vaše sreče, timveč le svoje zložnosti; namesto da bi se on slovenski učil in trudil , rajši vas spregovarja, naj se vi ponemčite. Tudi Grabštajn je vložil tako prošnjo, in tudi v to faro celovški lovci kaj radi hodijo. Zraven teh lovcev pa tam prav kakor paša kraljuje občinski pisar, ki je pod mušketo svoj materin jezik zapravil in zdaj slovenskim kmetom nemški jezik sili, da bi ljubi svoj kruhek še vžival. Te misli zastran celovških lovcev še nisem bral nikjer, zatoraj sem jo pred svetom naznanil. Ne terdimo, da so imenovani gospodje te prošnje napravili. Vendar povemo, kar vidimo in slišimo, naj se tudi malo pojasni, kako se ku-
— 29 —
jejo prošnje za nemške šole po slovenskih farah.
Iz Haloz. (Na noge!) Bratje Slovenci, nova volitev za deželni zbor silno trka načelo vaše spametnosti in modrega početja; na noge junaške tedaj, da vas v tem pre-imenitnem hipu ne zmoti in ne prekani hudobni in zviti nasprotnik, kteri ravno sedaj napina vse žile, da bi vas vjel v svoje vam pogubne zanjke. V Gradci se je ustanovil pod vodstvom Kaiserfeldovim volitveni odbor, kteri razteza svoje dolge in pohlepne ščepce tudi na Slovensko hote , naj bi se pri nas tudi njegovi stranki povoljni poslanci izvolili, da bi toliko lože deloval ž njimi za svoje nemške in nemškutarske namene, vam pa na pogubo. Ne verujte jegovim troben-tašem, ti so vam krivi in lažljivi preroki, ki prihajajo k vam v ovčjih kožicah , znotraj pa so grabežljivi volkovi. Iskreni rodoljubi slovenski opazivši in videči nevarne mreže, s kterimi vas hoče sovražnik prepresti za mastno pečenko, zbrali so se v pogovor in posvetovanje, da vam okolnosti dobro pre-tuhtavši priporočajo take može za izvolitev, kteri so z dušo in telesom vaši, kteri med vami in za vas živijo, z vami trpijo, poznajo vaše skeleče rane, kteri so že poprej tudi v najhujših nevihtah neprestrašeno branili vas in vaše pravice, kteri se no ozirajo na nikake osebnosti in ne trepečejo od vsake nasprotne sapice, nego imajo kot skala trden značaj, kteri ne iščejo svojega dobička in koristi, ampak jim je le blagost slovenskega naroda na srci, kteri se trdno držijo našega narodnega iu politiškega programa, kteri so zadosti učeni, da dobro razumejo joolitiške razmere in morejo o njili soditi. Take može so vam nasvetovali vaši iskreni in učeni bratje, čijih srca boljo bijejo za vas Slovence, nego ženinovo za lepo okinčano prihajajočo nevesto; pridite tedaj vsi volivci na volitvišče in volite je soglasno , kakor so vam po raznih krajih priporočeni. Nikakor pa ne volite takih ljudi, o kterih se ničesar ne nahaja v njihovem preteklem življenji, kar bi pospeševalo vaše dobro, vsaj morate vedeti, da gljive nimajo stalnosti in posto-janosti, nego v naglici prikazane hitreje zginejo. Ako tedaj , mili Slovenci! nočete biti morivci svoje blagoti in sreče, posluh-nite svoje vrle rojake, vsaj vsak pameten narod posluša in je dolžen poslušati svoje omikanejše in učenejše narodnjake.
Slovenci! pomozi Bog in vaša previdnost!	*
Raičev Božidar.
Pripis. Presrčno prosimo čestite gospode narodne duhovnike, da se iz vsake župe po eden blagovoli potruditi z domačimi volivci na volitvišče, vsaj so iz naroda iščoči iste koristi.
V	Ljutomeru 12. jan. 1867. (Beseda o pravem času, — poslušajte jo iu ravnajte tako!) Veliko skrb začeli so zopet naši znani prijatelji v Gradcu do nas slovenskih Štajercev na vse strani razvijati. Od same ljubezni in nježnega objemanja zna se nam nazadnje enako psičku goditi, ki ga opica boža inN gladi, slednjič pa od prevelike radosti na svojih persih zadavi! Da za našo srečo in blagostanje res močno skrbe in se poganjajo, dokazuje nam pismo, ki so ga poslednje dni zastran prihodnjih volitev svojim pomočnikom sem v Ljutomer, pa menda tudi v druge kraje po Slovenskem, poslali.
Ni je sicer lože reči na svetu, kakor v Ljutomeru na nemškutarja zadeti, pa tudi ta jim je zdaj spodletela; dopisi, ktere so sem poslali, prišli so razun enega , samim vnetim Slovencem v roke; in tako se je tudi tu že sama osoda nad njihovim ošabnim delom maščevala. Da bi le tako povsod bilo!
V	tem dopisu, kterega je največi dobrotnik (!) Slovencev, slavnoznani Kaiserfeld, potem vitez Frank in Rechbauer podpisal, naznanja se najprej, da se je v Gradcu cen-
tralni odbor konstituiral, kteri ima skrbeti, da se povsod po deželi — menda posebno pri nas volitve deželnih poslancev po njihovi volji — entsprechend — opravijo. Kakšni pa imajo biti tisti možje, kteri naj se po volji naših osrečiteljev v deželni zbor volijo? Takšni le: Oni morajo terdno verovati : 1.) da mora na Štajerskem samo edini nemški jezik obstati in vladati, 2.) da Slovencem slovenskih učilnic ni treba, 3.) da se Slovenec že kot izurjen jezikoznanec na svet rodi, 4.) da slovenski kmet za plugom brez nemščine izhajati ne more, in 5.) kar je najvažniše, da se edino po poti, ktero je lanska in letošnja adresa in Ausse-ski program načrtal, zveličanje v ožem „rajhs-ratu“ doseči more ! — To so verski členi, ki nam jih naši ljubi prijatelji verovati ukazujejo! Slovenci gorje nam vsem, če se jim pri volitvah voditi daste! Ti avtonomisti hočejo od nas vse, jezik in domovino našo! Ker imate zopet poslance za deželni zbor voliti, vam je spet dana priložnost o vaši prihodnjosti odločevati, ne volite vendar po tem načrtu ! Da je poslednja volitev za nas vse nesrečna bila, Vam je dobro znano, Bog daj, da bi že po enkratni skušnji pametnejši postali! — Volilci gornje-radgon-skega, ljutomerskega in ormuškega okraja ! poslušajte zdaj bolje glas Vaših narodnjakov, od kterih dobro veste , da Vam le dobro hočejo, ker z Vami enako terpe in se z Vami, kadar ste srečni, tudi vesele. Poslušajte jih in volite složno po njihovih nasvetih, ne pa po komandi nemškutarjev in uradnikov. Kakor se iz zgoraj rečenega vidi, tudi naši nasprotniki ne drže križem rok, zato čversto na noge, da nas zopet ne premagajo- Verjemite nam, da tisti, kteri ne ljubi našega jezika, tudi nima serca do naših pravic, in ne pozna naših potrebščin; tak naj ne bode naš zastopnik , ker on bi samo svojo čast in slavo, ne pa naše sreče in koristi iskal. — V Ljutomeru so se domoljubi zbrali, kteri Vam hočejo pravega in za naše dobro vnetega moža nasvetovati, tega volite, in storili ste vse, kar čast in poštenje od Vas zahteva. Tudi neki okrajni uradnik iz gornje-radgonskega pa še morebiti kak drug nemškutarček iz ormuškega okraja, se Vam misli priporočevati; ali varujte se jih — šest let dolgo trpi, prej pa ne bo nobene pomoči več ! Tedaj složno Slovenci! Dajte se vendar podučiti, bodite pametni in previdni!
Izpod Valjovke na Gorenjskem. (Po-tožbe. Volitve.) Dovoli mi „Slovenec11 ! da ti danes spet par dogodkov povem , ki dosti jasno pričajo, kako čudno da davkarija s kmeti postopa, šel je pred nekaj časom g. davkar J. na O. ... in P.........z
nekim občinskim služabnikom, da bi bila ondi živino, ki je bila že zarubljena, vzela in proč odpeljala. Ali kaj se zgoda ? Ko prideta k prvi hiši na O. . . . , reče ta gospod ženi, ker moža ni bilo doma, tako le: „Mati, vi imate še toliko in toliko na bu-kvice za odškodovanje plačati11. Žena mu reče, da to ni res, da je že vse plačano, gospod pa le svojo trdi, da so še toliko na dolgu. Na to skoči žena hitro po bukvice. Gospod davkar jih pogleda in se prepriča na svoje oči, da je res vse plačano in da je žena prav imela Šla sta potem z dolgim nosom v P. . . . Tukaj 'zopet ni bilo gospodarja doma. Bil je pa davkar tu vendar tako milostljiv, da je 48 ur odloga dovolil, ali dobro zatrdil, da, če v tem času ne plačajo, pride zopet in bode brez usmiljenja ravnal. — Tacih in enačili dogodkov bi se dalo veliko povedati, pa naj bo to zadosti , ker je vse žalostno slišati. Vsako leto nam časniki naznanjajo, da je toliko in toliko milijonov davka na dolgu zastalo ; to mora že v druzih krajih biti, pri nas gotovo ne, ker so ravnokar (za ostali dolg) cenitve za zarubljene reči 1. 1866 razpisane in dražbe oklicane, čudimo se pa tudi nad tem zelo, da ta gospod, ki je sam domačin, z doma-
čini tako neusmiljeno in nepravično postopa. Na vse grlo pa kličemo: Milost, milost v tako hudih časih ! — Zdaj se tudi enmalo o novih volitvah za dež. zbor govori. Edino, kar želimo je to, naj bi se tudi po mestih in trgih kaj spametovali in volilli značajne in narodne možake za poslance!
Ptuj e dežele.
Rusija. Car je na novega leta dan pomilostil vse tiste, ki so bili v tiskarni pravdi obsojeni. — Na balu, ki so ga bili v Petrogradu Kandijotom v pomoč napravili, bil je tudi med mnogobrojno sijajno gospodo car sam pričujoč, — kar kaže, da so Rusi res očitno za turške krfštjane vneti.
Turčija. Po celem cesarstvu vre vedno \y
- 30 —
*	Za advokata ali odvetnika v Črnomlju na Kranjskem je izvoljen g. dr. Breznik, ki je bil dozdaj v Ljutomeru v službi.
*	„ Pozor“ piše, daje prevzv. škof Stros-majer knjižnico znanega nesrečnega jugoslovanskega časnikarja Tkalca za 800 gld. kupil ter tako temelj postavil knjižnici jugoslovanskega vseučilišča. Slava!
*	Zdaj je naš cesar pustil tudi naslov „kralj lombarški in beneški“.
*	Od vseh krajev se sliši, da je od nedelje sem južno vreme nastalo in da sneg na moč kopni. Iz Angleškega se celo piše, da je reka Tamiza zelo narastla in tudi veliko škode napravila.
*	Iz št. Mihela nad Pliberkom se nam piše, da se je 11. jan. nesrečni hlapec Jan. BI. sam ustrelil. Pravijo, da je bil norčav ali kakor navadno pravijo, da so se mu možgani zmešali.
(Književnost.) Pred nekaj dnevi v do-
hujši. Ministerstvo je neki sklenilo, turškega zastopnika iz Aten poklicati in Grkom vojsko napovedati, kar bi bilo gotovo znam-nje splošne vojske. Tudi Napoleon je menda že Turkom enmalo hrbet obrnil, ker vidi, da je vse zastonj. Kako pa da bo našBeust status quo ohranil pa kristjane zadovoljil, tega pa nismo v stanu uganiti, — morebiti se tudi še njemu ne sanja!
Francoska. Kakor oni dan Napoleon, prerokuje in obeta nam zdaj tudi njegov list „Moniteur" za to leto vse dobro. Tako piše, da je Napoleonov nagovor na novega leta dan povsod (?) z veseljem sprejet bil; da jena Rimskem vse dobro; daje zlasti to spomina vredno, da sta si italski kralj pa avstrijski cesar k novemu lelu srečo voščila in se bode skorej ugodna kupčijska pogodba sklenila, in slednjič spominja še tudi, da so si z ameri kansko vlado dobri in da jej gre posebna zahvala zato, ker je brodarski col odpravila. — Napoleon nam vedno obeta kot kak nov Elihu Rurit mirne čase; res nihče se ne bo zoper to pritožil, da bi se le res tudi zgodilo! Bomo videli, kaj bo, ko razstava mine!
Amerika. Johnson je tožen 1) zavolj velike izdaje, ker je. z jugovci zoper postave ravnal; 2) ker je državne denarje zapravljal in 3) ker je od kongresa postavljene uradnike svojevoljno odstavil. — Nekako čudno se mešajo res tamošnje zadeve, vendar se nadjamo, da se bode vse še mirno poravnati dalo. To pa je gotovo, da radikalci Johnsona strašno sovražijo.
Mehiko. Nič se še prav ne ve, kako bo z Maksom, zlasti ker mu je menda tudi francoski maršal Bazain vso pomoč odrekel, — na domače ljudi pa se mu ni preveč zanašati. Vendar pa se zdaj piše, da Mehikanci ne marajo nič za severne Amerilcance in da je tudi Napoleon neki Bazain-u ukazal, naj Maksa podpira, dokler je še v Mejiki.
Razne novice.
* (Vabilo!) V Citavnični dvorani na Ptuju bode 20. januarja 1867 Beseda s petjem, glediščem in plesom; 3. februarja Beseda z govorom v spomin Vodniku in s plesom v maškarah; 10. februarja muzikalna Beseda s plesom; 20. februarja Beseda s petjem, glediščem in plesom; 3. marca Beseda s plesom v maškarah; pri vsaki Besedi pred plesom je tombola.
K totim Besedam so vsi udje uljudno povabljeni.
Začetek vsak krat ob 8mih na večer. Ptuj 8. jan. 1867.
Odbor.
ski volilci, skažite se značajne možake in volite jih od kraja v enoglasno!
* Ravnokar smo dobili lepo in preko-ristno knjižico, z napisom: „Slovenci, kaj čemo?“ Spisal jo je, kakor smo že zadnjič omenili, slavnoznani slovenski rodoljub dr. Jože Vošnjak na slov. Bistrici v lepem in prav lahko razumljivem jeziku. Velja 25 kr. Slovenci, urno in z veseljem sezite po tolikanj potrebni in podučni knjižici, ki je zraven še tako dober kup. če nam prostor in čas dopusti, povemo morebiti drugikrat kaj več o njej.
pišu izKarlovea oznanjenega časopisa „Put-nika“ prišel je 1. broj na svetlo. Akoravno se po prvej številki noben list dovoljno ne da soditi, vendar moramo nepristrano reči, da jo „Putnik“ zadovoljil s pervo številko ne le Hrvate, ampak tudi sosede svoje Slovence. „Putnik“ je list, ki vse važne stvari v kratko dvakrat na teden svojim bralcem donaša. Že prva številka ima važne sestavke, tehten in v svobodnem duhu napisan dopis iz Ljubljane, Siska, Zagreba itd. Vrh tega pa donaša vsacih 14 dni prilogo „Vilo11, ki donaša sestavke v hrvaškem, srbskem in slo venskem jeziku. Prva številka „Vile“ donesla je hrvaško pesem „po-pratnica Putniku“ od Gj. Klariča, srbsko „Crnogorac" od T. in pa slovensko „Slovenci Putniku" od Domoljuba. V nevezanej besedi (prozi): Borba Hrvatah sa Turci za Sisak i Petrinju od god. 1591—1597 od Fr. K — za, vražja noč (s cirilico) iz spisov necega čuvaja, v slovenskem jeziku pa „Povračilo", povost iz fantovskega življenja od Ljudevita Tomšiča. Zatem ima basen „seljak i zmija“, brojanico in vganjko. — „l’utnik“ je tedaj kakor navlaš č za tiste Slovence, kteri se hočejo seznaniti s hrva-ško-srbskim jezikom, in ki hočejo slovenščino primerjati s hrvaščino. Namen mu je prav dober, ker le na ta način zamore se ideja o jugoslovanskem jeziku sčasoma tudi djansko izpeljati. Po njem tedaj Slovenci, kteri delate o jezikoslovnej zlogi jugoslo-vanskej. — Velja pa za celo leto po pošti 7 gold; založnik in vrednik mu je g. Juri Klarič , trgovec v Karlovcu na Hrvaškem.	0.
* Piše se, da odide škof Štros maj er skoro na Laško, in sicer najprej v Benetke, kamor ga bo neki spremil tudi g. M razo v i č, potem še le v Rim.
* Ravno ko je bil ta list večidel že dodelan, dojde nam sporočilo štaj. slovenskega volilnega odbora, ki ga naznanimo od besede . do besede prihodnjič. Danes povzamemo le to iz njega , ktere može da je slov. volilni odbor za spodnji Štajer priporočil, da sc vedo volilci po tem koj ravnati in skrbeti, da se glasovi preveč ne razcepijo, — temuč da se kolikor mogoče enoglasno voli. Za volilni okraj Maribor, slov. Bistrica in št. Lenard se priporoča g. dr. J. Vošnjak, c. kr. zdravnik v slov. Bistrici; za vol. okraj Ptuj in Rogatec g. Miha Herman; za vol. okraj Ljutomer, Ormuž in gornja Radgona g. dr. Mat. Pjrelog, za vol. okraj Brežce, Sevnica in Kozje g. Al. Lenček, posestnik na Blanci blizo Sevnice; za vol. okraj Celje, Vransko, Laško, Gornjigrad, Jelše in Konjice g. dr. Razlag in Janez Lipold, posestnik v Mozirju; za Slovenji Gradec, Marnberg, in Šoštanj g. Jakob Meško, dekan v Marnberzi. Le-ti so , — sloven-
Račun dohodkov in stroškov za Slom-šekov spominek.
Skupnina prejšnjega računa: 2636 gld. 32 kr., 3 cen. zlati, 4'/, križast. in 2 prosta tolarja in 8 dvajsetič. — Dalje so darovali sledeči gospodje: Srednik Anton župnik v Polji 6 gld., Vučanjk Marko župnik v Prevarju 2 gld., Mlinarič Iv. v Leskovcu, Veiksler Janez pri sv. Barbari v Halozah , Strainšak Mart. župnik v Zaverču, vsak 5 gld. Trampuš J. kaplan v Zaverču, Ornik Jak. župnik, Švoiger Gabriel kaplan, oba pri sv. Vidu pod Ptujem, Kancler Pavel župnik, vsak 3 gld., Hajc, o Benediktus, Petanjek Leopold, vsi trije pri sv. Trojici v Halozah, zadnja dva vsak 1 gld., Arnuš kaplan v Leskovcu , Rajič Božidar kaplan vsak 2 gld. Slivniška fara )3 gld. 87 kr. Dolinar Matija župnik, Kragelj Mart. kaplan, obli v Slivnici, Rath Franc župnik v Frauhajmu, vsak 5 gld. Iz Vojnika: Bratovščina roženkranska 4 gld. 56 kr. Gospi Kleinšrolova je nabrala 2 gld. GospA Vrečerjeva je dala 1 gld. Neimenovan 2 gld 50 kr. Pečnik kaplan v Lembaku 2 gld., Bohinc Jakob profesor (k prejšnjim 8 gld.) 10 gld. Ulaga Jož. doktor in profesor vdrugič 10 gld., Pak Mat. korar 10 gld., vsi trije v Mariboru. — Kanduth Jon. trgovec na Reki birmanec rajnega kneza in škofa 6 gld Prečastita nadškofijska ^onzistorija v Gorici 22 gld. — Skupnina vseh dohodkov do l.j. 1867 : 2673 gld. 19 kr. Za poštnino se je postro-šilo meseca decembra 67 kr., tedaj še ostaja čistih dohodhov 672 gld. 52 kr., 3 eesarki zlati, 4‘ , križ-tolarja in 2 druga, in 8 dvajsetič.
V Marib ru 1. januarja 1867.
Matija Prelog
denarničar.
Dunajska borsa 16. januarja 1867.
5% metalike................................58.60
5% nacij onal..............................69.70
1860 derž. posoj ..........................84.40
Bankine akcije............................ 727.—
Kreditne..................................159.10
London....................................132.—
Novi zlati..................................6.26
Srebro....................................131.25
Prebivalcem
Pliberškega okraja
naznanjam, da bom v prihodnje tudi v Pli-berce posloval, in sicer za zdaj te-le dni: i. in 21. februarja,
7. in 21. marca 4. in 25. aprila 9. in 23. maja 6. in 19. junija.
Stanoval bom v gostilnici gospoda Jezernika.
V Velikovcu meseca januarja 1867.
Dr. Valentin Pavlič,
advokat.
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. K1 e i n m a y e r. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.