307. štcviika. Trst, v soboto 5. novembra 1904. Tečaj XXIX. Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob i*. uri zjutraj. IV^amir 11 e številke se prodajajo po 3 novć. (6 stotink) t mnogih tobakarnah v Trstu iu okolici, Ljubljani. Gorici, Olji, Kranju. Mariboru, Celovcu. Idriji, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Offla-e iu Batocfcć sprejema uprava lista „Edinost", nliea ^ionrlo f.alatti št. — 1 radne ure so od 2. pop. do H. zTečer. — t ene ogla'oin 16 st. na vrsto petit; poslanice, • isnirtnn-e. javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 1157. ocots^^^^-^ Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece (i K. — Xa naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. >'efl ankovauil pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. (ilorffio Oalatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Postno-liranilniČni račun >t. 841 Iijani. Nemci so zahtevali, nij se Italijane zveže. Nemir je v£dao večji. (Brzojavno vesti.) Japonski napad na Port Artur zopet odbit. LONDON 4. »D i v Telfgvapb« je prejel tiacči \i Ć fa poročilo, da bo bili do tedaj jepoaski napadi ni Fort Artur odbit'. Japonci 83 vreli sicer mnog) nasipov pred utrdbami, to i a utrdb tiio mogli tzeti. Japonske izgube eo bile veče kakor kadaj pri pr.-jsajih napa-d b. Japonci v Č.fi s> prejeli baje zel) ne ugjJne vesti o I oblegovalne armad?. V zli© v-em irgubam Be nadaljujejo napadi na Port Artur. Ladije djvažajo nova ojaeeija v Daljni. V tamošnje boln š lice prihaja vsako uro približno 300 ranjen h Japoncev. Veliki izgredi v 3nomostu. 1NOMOST 4. (2. uri 45 minut zjutraj.) Danes po noči je prišlo tukf-j do resn h iz gredov. Nemci so napadli nekoliko italijanskih dijakov, ki so cb 11. uri po ncči zapustili gostilno »Pri belemu križu«. Italijanski dijaki so oddali zekoliko strelov iz revolverjev, vsled česar je bilo ranjenih več oseb. Gostilna, v kateri se je zbralo 120 italijanskih dijakov, je oblegala velika množca ljudi. Redarji so zabranili množici, da ni iv'rla v gostilno. Zupan ee je pogajal z Nemci, da bi iati dovolili Italijanom svobodni odhod do rae-stoe hiše. Italijani so bili v grudah spre-vedeoi v mestno hižo. Ker so pa izgredi naraščali in ker je množ ci metala kamenje v gostilno, v kateri eo ee nahajali Italijani ter so bili t poslednji tudi dejansko napadeni, je oiuio 1. in pol ure popolunoči prišlo vojaštvo ter izpraznilo ulice. IN O MOST 4. Na izgrei;h v minoli noči :e bilo osem Nemcev vslcd strelov deloma težko, deloma lahko ranjenih. Na italijanski strani sta bila ranjena dva. Potem ko je izišlo vojaštvo, je bilo isto p:stavljeno pri »Zali itrcšici«, kjer je je množica vaprejela z rjovenjem in žvižganjem. Množica je obmetavala s kamenjem okna gostilne »Pri roži« in »Pri belemu križu« ter se ni hotela vzlic vsemu prizadevanju župata in vzli«s ponov nemu pozivu umakn t . Kmalo na to je vo- 1 iaštvo š!o z tajonetom proti ncnož ci Ur jo podilo pred stbj. Na križanju ces4; je nssta'a goječa, v kateri je bil po nesreči umetni ! slikar Pezzei zaboden v hrbet in je kmalo na to umrl. italijanski dijaki, ki so bili oblegani v gist lni »Pti belem križn«, so bili z vojaško eskorto odvedeni v mestno h so in pozneje na drželno sod.š5e, kjer je bil j proti njim in proti krivcem uvedeni kazensko postopanje. Ob 5. uri zjutraj je bil zopet vzpostavljen mir. INOMOST 4. »Hotel pri balem križu« je b;l demoiirtn. Zipan Grei je zaman skušal mir ti. Obljubil je, da boJo aret rani vsi Ita PODLISTEK. 38 Brzojavne Vesti. Sklicanje državnega zbora. DUNAJ 4. Avstrijski državni zbor je sklican v zasedanje na 17. novembra t. 1. DUNAJ 4. Na dnevnem redu prve s?je državne zbornice dne 17. t. m. je prvo S tanje vladne predloge glede načrta finan. zakona in državnega prorečuif. Dalai-Lama v Pekinga. LONDON 4. »Standardu« so speroč li iz Šaagaja: Privatna brzojavka iz Peking* poroča, da je Dalai Lama dospel tjakaj. Goriški deželni zbor. GORICA 4. Početkom seje je vladni zastopnik dvorni svetnik grof Attems odgovoril na tri interpelacije pod. dra. Tume in tovarišev in sicer prvič glede premestitve slovenskega in hrvatskega oddelka učiteljišča v Kopru, kar je že sklenjena stvar. Toda težave radi kraja, kjer naj se namestita oba oddelka, t?r radi streškov z\ nova poslopja niso še premagane. Vlada upa, da se to vprašanje čimprej na obče zadovoljetzo resi. Na dtugo interpelacijo je odgovoril gref Attems glede starja državn h cest v kronovini Gor'ca-Gradiška. Stanje ce3t se je sicer v zadnjih letih na mnog h mestih zboljšalo i a vlada dela na to, da se stanje državnih cest povsod znetao zbol ši, v to svrho je tudi pomnožila cestno osobje. Na tretjo interpelecijo zastran vravnave Soče tudi v nje gorenjem toku je odgovoril vladni zastopnik, da je treba najprej vravnati doljnji tok in reko Ter, radi česar se je ustanovila tehnična ekspozitura v Gradiški. Ako se pa uresniči projekt, da se sistematično vravna vse reke in potoke v deželi, t ar bi stalo 10 milijonov kron, in ako se vravn9, kar je najbolj potrebno, le 3 in pol milijona kron, radi česar niso še dovršena pogajanja med vlado in deželnim odborom, tedaj se ustanovi več tehničnih oddelkov z eno centralno pisarno v Trstu. Na to je posl. Hol ser utemeljeval predlog, naj se sklene resolucijo na vlado radi ustanovitve delavnice za stroje državne železnice, vsled česar bi se mesto Gorica še bolje povzdignilo. Tuji ta predlog je bil vsprejet sog'asno. Tako tudi utemeljen predlog pod. Hjlzer a, naj bi ee na korist malih obrtnikov omejil > delo v kaznilnicah Posl. dr. Faidutti je utemeljeval svoj predlo*, naj ee dtž:lni odbor sporazume z vlado glede vravnave rek pri njih izlivu v mo je ter lagun pri Akvilej'. Ta predlog je bil tu li sprejet, Na to je deželni zbor sklepal o rezoih prešaj* h za podpore ter je odobril več sklepnih računov raznih ustanov za 1902 in 1903 ter proračuaov za 1904 in 190f>. Potem so bile pročitane interpelacije in s cer: pasi. Jakončiča in tovarišev a) glede Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—č. IV. — Samo če ti je po volji, je vprašal Zivan zvijačne. — O da, po volji mi je, je potrdilo dekle. — Pa mi daj roko v to, Dobra ! jo je zaprosil Pero nežno, dvignivši se in ponudi vši jej roko. — Na, Pero, je spregovorila deklici, odločno prijem ši za desnico ; tu ti je roka, tu imaš srce moje, hočem ti biti žena. Da n si l,ub mojemu srcu, ne bi te jemala, ker prc, bi se pokončala, nego bi šla za človeka m, ki mi ni drag. — O, je zinil mlinar, vi d.a B3 imata rada, kako sta splela to ? — Splela sta tako, je udarila mlinarica v smeh, mej tem, ko si ti Štel vreče; jaz pa imam, hvala Bogu, zdrave oči. — Hvala Bjga, je izd.hnil mlinar, tare*i si z rokavom pot s čela, da ni bilo elabega namena. — A čemu sem jaz v hiši ? se je razsrdila mlinarica, šaleča se. — Dobro je, dobro, sestra, je začel Zivan miriti, sedaj umeješ, zakaj sem klical slivovo«. Saj ne more biti anubača brez rakije. — Rej je, svak, je Zlatobradič veselo zategnil obraz, da so mu nosnice šle na ši* roko, in si je začel trti dlani, res je, pak pijmo, ko se je snubitev tako srečno izvrš la. Sedi, Dobra, poleg nas, zaročnica si. Žen ca, gle), da-li se nam je sin povrnil s sela, naj se tudi on poveseli z nami. Nh, mlinarici ni trebalo, da bi se mučila s klicanjem, ker se je že čulo na lesenih sestavljerja cenilne komisije za osebni davek ne^oziraje ee na i-lcvensLi d.l prebivalstva; b) glede ednošajev na okrajnem sodišču v Kormiau, ki se na ozira na slovensko prebivalstvo ter rešuje vse le na italijanskem jeziku in radi imenovanja slovensk h uradnikov pri temu sodišča ; pjs\ Šfcrekelja in tovarišev na ministra za uk in b^gočastje ^lede štrajka sedmo in 03inošt-l3ev na gor ski gimnaziji in rtd; pr^mesČenja euplenti dra. Dur-sta, ki je dal temu povod vsled svojega postopanja, ki žali narodno čutstvo slovenskih in italijanskih dijakov in na minietra notranjih stveri radi nezadjstnega štavila uradnikov ia redarjev policijskega oddelka v Gorici in rad slabih in nezdrav.h pn.s:.orov, v katerih se nehaja policijski oddelek; koacčao interpelacija posl. dr. Tume in tovarišev na ministra predsednika kakor vod tslja minkteratva notranjih stvari, v kateri interpelan'je vprašaja, mu je li znano nezakonito poetopanje deželnega glavarja dre. Pajerja, izlasti kar sa t če njega kafcor predaedn ka kmetijske družbe in v kolikor je v deželnem odboru sodeloval pri imenovanju ravnatelja deželne hipotečne batk\ Na to je b:l odobren deželni proračun za leto 1904. in s:cer sledečimi postavkami : Rtdna potrebščina .... K 1,113.046 Izredna potrebščina .... » 126.372 Skupno . Prihod........ Primanjkljaj. . . K 831.317 V pokritje tega primanjkljaja so bile sklenjene eledeče doklade : 20°/o na zemljiščni davek, 20°/0 na hišno najemninski davek, 30°/o na prihodninski davek, potem 120% na vžituin^ki davek od vina mošta in mesa, konečno takso 1 K 70 stot. na konsum hektolitre piva. D žilni zbor je na to dovolil 2400 kron za zavarovanje obrežja Sjče pri Z iravščin', ki 89 izplačajo v treh obrokih tsr je nalož i deželnemu odboru, naj v sporazumu z vlado stori potrebno, da ae uvedejo kurzi za živi ■ no zdravilstvo. KoneČno je bilo na predlog posl. Hol-zerja sklenjeno nalcž ti deželnemu odberu, naj izdela načrt za ozkotirno železnico iz Gorice do Cjrviniana ter naj stori pri vladi vse tozadevne pripravljavne korak?. Prihcdoja seja v erado dne 9. t. m. K 1239.418 » 408.101 Iz Hrvatske. Zagreb, 3. novembra 1901. V ponedeljek dne 7. t. m. odpro te zopet po dolgi pavzi vrata našsga hrvatskega sabora za daljši čas. Saidejo se zopet poslanci vžeh strank. Ako pogledamo malo v mine list, namreč v d grdke, ki so se vršili od zadnjega Baborskega zasedanja dj dane?, potem nam je nekako težko pri srcu. Hoteli bi joktti radi žaljen;, ki eo bile nam priza-dejane v kratkem Č2bu jedna za drugo. Da naštejem samo nekatere! Iz^ajalsk' govor Pište Kov:cs9vicsa v Pešti ; postopanje s hrvatskimi gojenci v domobranski kadetni loli v Ptčuhu, ker niso hoteli prepevati mađarski h'mn?; za tem famozni gover Ba: ffyjev, po katerem Hrvatska te (kzhlira, marveS da je Bkupina Fedmero madjarsk h župan'j, da torej Hrvataka ni kraljevina ; madjarizacija na vseh Etraneh ; osnovanje 30 novih madjaiskih šol ; tfera Grba in na etot'ne druzih *tvari ! Tu imajo torej materijala dovel c £ š eabor in njega vredni zastopniki ! Polno t'rgi, kar treba pretresti, kjer tnbj, da ss iz sabora dade zad srenje oskrunjen m naalm gvetiajam. Nu, že v naprej cem gotov, da se preko \s?ga tega preide molfć, a opoz'cija ee bo tudi nadalje po štiri navadi napadala medsebojno. Obzo-raši se bodo prepirali s »č stimi«, da si bodo mogli madjaroni iz tega kovati kapitale. In tako preide tudi to zaeedanje, a mi se bomo zopet vp-ašava'i v zaSujenju, kje je oatalo delo? V shbor prideta sadaj dva nova zastopnika : Pisač:'<5 iz zlatarskega, in Šišjlj iz ivaneSkega okraja. Ta poslednji je bil izvoljen danes in je prisegel pod vedrim nebom, da bo pripadal k starčevičijancam. Radi tega se je Zatluka, kandid&t Starčevičjanski, odpovedal kandidaturi na kerist Šašelju. ki je dobil 03em glasov večine nad madjarskim kandidatom, drom. Milanieim. Na ta način je ivanečki okraj prešel iz madjaronskih v opoz cijocalne roke. To je vsakako dobro znamenje o — priljubljenosti naših madjaro-nov, s katero se oni toliko ponašajo Da je tak okraj pal v opez cijonalne roke, to nas veafli toliko bolj, k r ga je poprej zastopal cdličea steber veSiie, pokojni podpredsednik sabora Ftancisci. Sadaj je toiej jasno, da madjateni so imeli ta okraj samo po sili bajonetov. Kakor nov mež ee predstavi šatoru tudi novi oddelni lef pJ. Chavrak. Ta človek se jo pokazal nekako previdnim, ker je ukazal obla^nijam in šolsm, da ni treba kupovati njegove slike, k r s tem si delajo nepotrebne treske. On misli menda, da zato ne treba kupovati njegove slike, ker ostane on — kake r govore — le začasno šef bogofastja in nauka in potem da po3tane šef pravosodja. Nu, kakor odobravamo njegov gornj: ukaz, tako ne moremo pr t el ti njegovemu vedenju v Dol. Miholjcu, kjer kandidira za narodnega poslanca in mirno gle d i, kako vlada drla vae možae zapreke njegovemu protikand.d&tu, dru. Lorkov'du. Ta ne more in ne sine storiti niti koraka brez orožiika in s. moobia-stnih uradnikov. Urez dovoljenja ne sme prirejati shodov in sploh rabijo vee vrste Khuen• ove volilne tiranije, samo da bi ziagal Chavrak. Dosedaj so ®ntši domobranci prisegali : »Kralju ogrskemu kralju hri atakemu itd.c No, sedaj, v tem letu, J je »kralju htv^ts emu« izpuščeno. Zjpet korak naprej z zbtematično stopnjicah nekoliko skokov, in v izbo je pal visok, tenak, plavolas mladenič, po laseh in mladi bradi podoben očetu, sicer pa prava, zdrava slika matere. — Dober dan! je zaklical mladenič, vrgli kapo v kot, da bo se mu gosti plavi laaja svobodno razvili s čela ; potem je po ljubil roko očetu in materi in stricu. Tudi ti si tu, brate Pero? je nadaljeval, ozrši se na kovača. — Da, je vkliknil Pero, da veš brate, izpresil sem Dob/o. — Ti Dobro! Eh da ! je poskočil Ivan, tvoja pamet nekaj velja. Pobrat m si mi, odslej mi boš sorodnik. Daj, da te za to poljubim ! Mladeniča sta se objela živo, a zatem sta sela za mizo, a med njima dekle Dobra, kateri je Ivan prišepnil: — Ali ti nisem govoril, da vrag pride po svoje ? ! Tu ga imaš l — Kaj meni mari za tvoje zbadljivke, ee je nasmejala Dobra, jaz vem, kar vem, i pak mi je ljubo, ti nepoparjena kopr.va ti ! Sedaj, seveda, je ni bilo ločitve, ker vsakemu je bilo srce veselo in snubači ne prihajajo v hiš3 vsaki dan. Na mizo so prinesli kielo juho od mladega prašička, medenih kolačsv, a slednjič mastno g^sko, v katero je bila kuharica zateknila kito rožmaiine, da bo očito, da nekemu deklištvu skoro cd«von:. In da gosti ce bodo žejni, pazil je Ivan, ki je neprestano polnil vrč iz kamena : Tedaj je rekel Živan : — Prosili smo, izprosili smo. Sreča je blizu, rožmarin cvete. Bag ne daj, da bi bila ereča kratka, da rožmarin uvene. Pazita, mlada, sama si bosta kovala srečo, bodita trdna v poš:en]u kakor kovano že'ezo. In če vama pridejo otročiči, naj bodo kakor iskra od nakovala. Jaz pravim : Bog blago* slovi v dobrem zdravju in veselju Pero kovača in Dobro pekovo! (Pride še.) madjarizscijo ! Tu Ji dunajski vojni geo grafeki zavcd Da svojih zemljevidih ne' p:zna Hrvatske, ampak vse je le »Tagarn«, a naša mesta nazivlje z nemškimi in madjarskimi imen;. Naša vlada je zopet dovolila osnutje nove madjarfke Šole vzl c vsem protastom opozicijonalnib, neodvisnih novin. Eto : tako — napredujemo oJ daeva do dneva ! Milan. Rusko-japonska vojna. Trst, 4. novembra 1904. , , .. . , katolikov monarhiji v pomof. Torei rojstni dan Mikada je tudi minul, . J J , . .Ijelni spravi da s car ne mere ne da bi mu bili mogli japonski generali pri ' , Port-Anurju pokloniti obljubljenega veeila. Vendar smo z veliko napetostjo pričakovali danes japoncfilska porodila. Ne da sa bili bal;, da je Port-Artur rea pal, ker vemo, da to ne pojde iako, kakor si domišljajo japonofili, ampak je gotovo, da s?, ako že ima pasti trdnjava, izvrši tam krvava tragedija, kakor-šnjih ne pozna svetovna zgodovina. Ali nestrpni emo bili zbog radovednosti, do kake meje bo t> pet sezala japenofilska lažnjivoet. No, dobivši prva današnja poreč.la smo bili nekako presenečeni, kajti osupnilo Das je, da so ee tudi japoaofi ska poročila kolikor toliko strinjala z naso včerajšnjo trditvijo, da imajo Japonci še precej dolgo in krvavo pot do zavzetja Port Arturja. Nocojšnja poročila pa priznavajo naravnost, da eo Japonci s c?r vzeli nekaj nasipov, a bili eo zopet odbiti z velikanskimi izgubami. Kacih dvajset tisoč novih mrtvih in lanjenih je dobil Mikado v vezilo za svoj rojstni dan iz pre I Port Arturja. Ii mi umejemo njegov vsklik na zajutrku, ki ga je bil dal diplomatom ta svoj rojstni "dan. Vekliknil je bole-fetao obžilovanje, ker ni prišlo še do miru. Iq kakor je hotel geneial Negi z velikansko zmigo pred Port Arturjem proslaviti Italija in Vatikan. Včeraj smo bili prinesli in nekoliko komentirali vest, da je sv. Stolica deloma umaknila prepoved katolikom, udeleževati bs volitev. To vest smo morali smatrati kakor resnično tembolj, ker jo je prinesel tako odličen katoliški list, kakoršen je berolinska »Germania«. Mej tem pa je prinesla »Koln. Zeitung< sporočilo iz Rima, ki oporeka oni vesti v »Germaniji«. Nsm seveda ni možno soditi, kateri obeh nemških listov ima prav, beležimo pa tretji glas — priobčen v »\Vien°r AUg. Zeiturg« — da je v Rimu javna tajnost, da hoče papež mobilizirati del O pravi cfiii-biti še govora, toda papež da si povsodi in vedno prizadeva, da izraža svoje italijansko narodno čutstvo-vanje in da gre kolikor mežao na roko 82-vojeki dinastiji. Dalje pravi »\V.ener Allg. Zeitung«, da boj proti papežtvu ne spada več k inventarju italijanske vladne politike. To se je videlo, ko je vlada papežu na ljubo odnehala o zakonu glede ločitve zakonske zveze. Gotovo da je, da se tokov zaken ne predloži več zbonrei. Tudi priseljevanju francozkih kongregacijoniatov ne dela vlada nikakih ovir. Le v Rim ne smejo, to pa na željo papeža samega, ker se boj', da bi se svečeništvo tam preveč nakopičilo. Najbolji znak o razpoloženju oficijelne Italije nasproti papežtvu pa d« je dej-jtvo, da Be bo krst princa piemontskega vršil z najveSim pompom in da bo sodelovalo na njem nad sto duhovnike v. Domače vesti. Imenovanja v finančni stroki. Predsedstvo c. br. finančnega ravnateljstva za Primorje je imenovalo : fiaančnega koncipista d.ra Marija Pcdberniga finančnim komisarjem ; konceptna praktikanta d.ra Ji sip Del Cjnte-a in Angelja P»Ecutt:>-a finančnima koncipistomi, vse provizorično; upravitelje drugi razred (6 K), ako že ne za prvi (12 K).1 Drugi tečaj bode obiskovalo 19 učencev, Pomislite le, koliko je že društvo »Edinost« prvi pa 25, toliko učencev še menda ni b lo žrtvovalo za urad, ki gre na roko revnejšim in to jasno dokazuje zanimanje za to šolo in in premožnim slojem v dosezanju raznih po* tudi veliko važnost iste. litičnih pravic, izlasti pa na dosezanju domo- i Nekdanji gojenec, vinske pravice! Od teh naj bi VBi oni, ki le \ Službi učiteljev-voditeljev morejo, že iz hvaležnosti podpirali društvo! Za one pa, ki reB ne morejo, naj bi bolj imoviti izdatneje nudili društvu sredstva, ki so neizogibno potrebna za vspešno borbo. Dobra in z efektom delujoča narodna orga- III. reda sta razpisani na enorazrednih mešanih ljudskih šolah v Fontana in Sv. Lovreču Pate-natiškem. Proeitelji naj ulože svoje prošnje predpisanim potom okrajnemu šolskemu svetu v Poreču v roku štirih tednov po prvem nizacija brez primernih denarnih sredstev, bi objavljenju razpisa v trŽEŠkem uradnem listu, bila res pravi čudež. Čudežev pa ne more to j®. od 27- oktobra dalje, delati nikdo in zato naj se ne pričakujejo 1 Umrla je v Gorioi gospa Emilija baro- tudi od vodstva stranke. Predno zaključim, še eno odkritosrčno besedo. Sedanje vodstvo je že pred leti uvelo umestno in hvalevredno navado, da z občnim zborom društva spaja tudi javen shod. To je zelo koristno, ker zadobivajo sporočila društva in debate o njih čim večo publiciteto, a na drugi strani je omogočeno, da odbor doznava mnenja, pritožbe in želje iz najširših slojev. To je, kakor rečeno, jako hvalevredna ureHba. Hvalevredno pa ni, da je marsikdo na shodu niča Winkler, soproga bivšega deželnega predsednika Kranjskega. Pogreb je bil včeraj. Truplo pokojn:ce eo prepeljali v Tolmin, kjer so ga položili v družinsko rakev. Pevsko društvo »Prešeren« v I5o-I j uncu priredi jutri v nedeljo dne G. novembra t. 1. svobodno zabavo in plea v dvorani hiše g. Sancin-a (hšt. 66.) Začetefc ob 4. uri popoludne. Zabava in ples bo9ta trajala do 11. ure zvečer. Istega dne otvori g. Josip Zarjal v ravno silno glasen z rekriminacjami in tožbami — imenovani hiši novo gostiloo. mnogokrat opravičenimi, mnogokrat pa tudi j Akctl. društvo »Slovenija« na Dunaju ne — in je silno strog z zahtevami na adreso priredi v četrtek, dne 10. novembra svoj II. vodstva društva, do samega sebe kakor ro- občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Čitanje doljuba je pa tako prizanesljiv, da — zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Samostojni predlogi. 4. Slučajnosti. Lokal: zgornja budjevička pivnica AI-eerstrasse 59. — Začetek ob 7. uri in pol društva ni! Eh, da, go- n i t i ud spoda, tudi mi umejemo, da je veliko laglje biti strog n£spr«.ti drugim, nego-Ii nasproti seb;, da je laglje zahtevati od drugih, nego pa sam delati in žrtvovati ! Ali prav ni tako, zvečer. carinsk h ursdov Nikolaja pl. Wolyanskega rojili dan svojega ceiarja tako je nameraval carinar8kim blagajnikom, car. cficijaia Petra tudi ij -gcv tovar s v Mandžuii,i na »ličen način viezzolija vilim c^rinsko-uradnim oficjalom, razveseliti M.kado. Nu, tudi v Mandžuriji je oattlo pri nameri in pobožai japonski želji. Ne le, da veliki Ovama ni izvojeval tiste ^like zmage nad Kuropatkinom, marveč trde nekatera poročila, da js bilo japonsko levo krilo, ki je hotelo efenzivno nastopiti, odbito. J ponci v Ć fu pa (so hoteli na vBaki način praznovati Mikalov rc^atni dan. Ker že ni bilo velikanskih zmag ne pred Port Arturjem, ce pod Mu*dencm, pa bo zahtevali od poveljnikov amerikanskih in kitajskih vojsih ladij, ntj ^ej— »slepo« s ti eljajo^Mi kadu na čast. Toda celo prijatelji Amerikanci so imeli svoje pomisleke in so odklonili zahteve Japoncev v Ć fu. Kako se poroča! Poročevalec »Berliner Tegčblatta«, pol kovni k G:i ike poreča iz Mukdena, da ruska cenzura rada dopušča rajnim kore-pondentom tudi najbolj nezmiselna in za ruBko vojsko neugedaa poročila. Povejstvu ruske vojeke ugaja, ako se šrijo take neresnične vesti, ker se s tem zavaja v krivo mnenje ves svet, a Japonce le mumijo take ve3ti in vplivajo le škodljivo na njihovo taktiko in strategijo. Notcrično je, da imajo Jspmci po vaem svetu najetih vae psino listov, ki imsjo nalogo, da ktž«jo položaj in vspeLe japonske vojske v najle] š luči tu Ji tedaj, ko jej najalabeje gre. Kusi pa so preponosni in pretrezni, da bi si najemali take peresne hlapce, ki naj mamijo svet in mu skrivajo resnico. Saj slednjič bodo vendar odločevali resn čai dogodki na bojišču in n9 oni, o kat', r h fantazirajo tintniki po židovskih uredn šiv h. »ustrašenost ruskih oficirjev. I Nemirovič Dančenko opieuje v »Ruskoje najmanje pa rod>ljubno. Vsi delujmo in žrt-vujmo, vsaki po Bvoji m č:, potem še le bo imela pravo vrednost naša beseda pritožbe ali graje. Kritika je potrebna povsodi, gotovo. Ali veliko število kritikov ob malem številu delavcev je zlof veliko zlo ! N a j v e č e zlo pa je kritika, ki ne zida, ampak samo podira! Bleiweisova 70 letnica. Včeraj je pra-zioval goipod dr. Karel vitez Blei\ve:s-Tr.3mola št. 1, za sklad.ščsm št. 26, so delavci sestavljali vlak tam naloženih vagonov. Mej d.lavci, ki so bili pri tem delu, je bil tudi 25 letni Fran Bertelj, stanujoči v \veisr, se je rodil leta 1834. na Dunaju. Na tamošnjem vseučilišču je bil leta 185*. pro- ulici Torricelli št. 4. Delavci so imeli vola, moviran doktorjem zdravilstva in kirurgije da so žnjim premikali vagone in jih preva-ttr magistrom porodoalovjp. Iz Dunaja je Žali k vlaku. Ko so z volom pct?gnili vag>n je moral ed:n delavcev skočiti mestne bolnišn;ce v Trst. Po enoletne n služ- mej vagone in jih v Trstu je bil imenovan sekundar- vrsta na Bertelj na, speti skupaj. Prišla jd da opravi ta pc*al. Ko car. praktikanta Matevža B uka cariaarsko \ kontrolnim azistentom in car. praktikanta bovanju Alberta Silla carinarekim azistentom, vse v Jem v Jjllb Jan9ki bo!n šaic'.. Iz Ljubljane je je bil vagon že blizu, je Bertelj hotel skočiti XI. plačilnem . razredu ; car. kontrolorja dr- B.eiweis odšel najprvo v Kranj, potem v(h kaveljnu, da pripne novodošli vagon k Marka BaldeEBaiija car. c6c"alom, car. (fiai-; Tolmin, a leta 1867. se je povrail zopst v prejšnjim. A s oril je to prepozno, kajti ravn » jala Avgusta Merschinakega carinar^im kon-! Ljubljano kakor hišni zdravnik v prisilni de- j v hipu, ko je on stopil na tračnico, sta ga trolorjem, car. azistenta Ferd nanda Warto, lavnici. S tem letom seje fr čela druga doba prijela puhavca (putf.rja) obeh vagonov za car. aziatenla Bruno Leeba in ca^. azistenta v njegovem življenju. Odslej je stalno bival prsi in ga st snila. Nesrečni Bertelj je grozno vse v Rifcarda Skc Ha carinarekim ofiaijalom, X. plačilnem razredu. Okrajnim šolskim nadzornikom za italijanske šole v okrajih Loš nj in Voloska je imenovan nadučiteij L:opold P i p e r a t a z deške ljudske šole v Malem Lošinju. Politično društro »Edinost«. Prejeli smo: Prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne bo imelo to ve evažno društvo svoj občni zbor in ob enem javni shod. Vsakoletnega zborovtnja, ki ga prireja ta naša politična trdnjava, nt še ljudstvo že kemej pričakuje. Ridki pa bo oni, ki bi pomislili, da ima to društvo tudi velike potrebe, ako heče vršiti svojo veliko nalego. Tudi v vojni so glavni faktor vojaki in topovi. Ali če ni — denarja, obnemrgujejo vojaki in utibajo topovi. Brc z sredstev ni vojne — tudi politične in narodne ne ! Koliko je v Tretu in po njega okolici posestnikov, trgovcev, obrtnikov, uradni fcov iti., ki bi lahko podpirali to društvo vsaj b par krcnicami na let", a ne store Ug», ker jim ali ni cnsno, da mora društvo »Edin.s'« trošiti na vseh konc h in krajih, pa entjo to in t šče svoje žepe l Tudi med nami manje premožnimi je v Ljubljani ter pričel delovati tu li na na- zaupil ter se takoj zgrudil na tla. rodnem pelju, najprvo pri rail enih narorn h dn š'vib, potem pa tudi v javnih ziatopib. Postal je prima rij v ljubljanski bc lnišnici ter je prevzel medicinski oddelek hlaznice. Odktr je šel prof. dr. pl. Valenta v pokoj, je dr. B'e \vjis provizorični volja deželne bc lnišnice in deželn h blsgotvornih zavodov. Kakor izboren zdravnik už va dr. Karol vit. Blei\v.is največi ugled v vatli krogih. Mnogostransko in velezaslužno je pa bilo tudi njegovo delovanje na narodnem polju. Izlaati je že 30 let člen občinskega sveta ljubljanskega. Od leta 1883. do 1895. je bil dr. Blei\v?i3 tudi člen deželnega zbora kranjskega. Na mnogaja leta! Iz vojaške stroke. Povodom novem-bersk'ga avancemect* eo bili, med drugimi, imenovan', oziroma premeščeni : v i>7. polku : polkovnikom podpolkovnik generalnega štaba Josip gr. f Slurgkh ; stotnikom 2. razreda nsdporočnik Karol Gotter; na d poročnikom poročnik Josip Bach ; j oroč Delavci, ki fo ga videli paeti, so priskočili k njemu, ga vzd gnili ter prenesli v stran s tira. Za tem so pr š!i gaailci z gasilske postaje v svebodnej luki ter eo nesreč nega mladeniča prenesli na svojo postajo, i i sa nahaja v poslopju sklad šča št. 20. Ma!o za tam je prišel zdravnik se zdravniške j o-staje, ki je pa takoj uvidel, da bi bila vsaka pomoč brezvspešna ter ga je dal vsled tega br z vsacega obotavljanja prepelj&ti v bolnišnrc . A siromak je že mej vožnjo v bjln.šn cj umrl. Revež je včeraj prvikrat delal v svebodnej luki. Poskus samomora. :»3-lttna pevkiaja Silvija Fortuzzi, stanujoča v ulici dele Acque št. 7, je včeraj, hoteča umreti posili, izpila nekoliko amon jaka. Neka njena prijateljica, ki je bila prišla slučajno par hipov pozneje k nji v posete, jo je našia zvijajoč » ee na postelji v groanih mukah. Z/edš ol nje o njenem blaznem činu, je takoj pozvala nikom rezervni kadet oficirski namestnik Emil zdravnika se zdravniške postaje, ki je tudi Slove« iu k'ga cficirja takole: »Hrabremu mnogo takhj ki \yi iahto žrtvovali dve letni oficirju odpuščajo vojaki vse, in tadi more- kroni in ge vp gali v lretj0 kategorijo členov bitna 1 ničnost in preveliko strogost. Živce tega prek( r;Bto€ga društva, ima vsakdo! M nemo železni. ;V bitki pri Prihodnjo nedeljo naj bi odbor politič- Ljaojanu videl sem zadnjič Uke cfislrje. Voj- nfgR drušUa nafetavil v 8okolovi dvorani >ka vsakega nareda bi se lahko ponašal« tvojega faupnika, kateri naj bi sprejemal žnjim . Oni bo možgani in misel vojake. Oai gIenarino in nove U(jf. Saj delajo Uko tudi ne vaiu>jo sebe, ampak vojake. Da brani dnjga p0iitična društvs, neizuzemši laška, vojake, stoji on na prvem, najbolj izpoatsvlje- Njj u M&iD fe daj6 prilika vsem on m, ki iz Volpich. — Štetnik Ivan Mes <5 je premeščen k 53. polku. V akt v no elužho so pre- meščeni poročniki v Fran Ruprecht, Josip b:ani ; v domobranskem Tezervi Seme in Artur M ani, Rudolf Fa- pebotnem polku št. 5 : nem prestoru. Navdušeni v boju, mirni in stalni v obrambi, naravne, da niso ti častniki sentimentalni. Častnik bs ne razbnrjp, ko vidi padati možtvo okolo sebe, ker tudi cn se ne odteza nevarnosti : on te ne skriva. Kroglja, ki je podrla soseda, mogla je zadeti njega«. erega ali druzega vzroka ne plačajo udnine, da si bi jo plačali, ko bi imeli priliko ca to. , Časi v katerih živimo so resni. Ne bo dolgo in naše politično društvo bo meralo stopiti ▼ borbo na rasnih volitvah. »S prazno roko pa je težko gada loviti!« I Omenim naj def da premtogi plačujejo le dve kroni, ko bi lahko žrtvovali vsaj za podpolkovnikom major Jurij B.rtl od peš-polka št. 11; stotnikom 2. razreda nadpo-ročnik Avgust Šk a b a r ; nadporočnikom poročnik Tecdor Breyer; poročnikoma ka-ueta-častn ska namestnika Osvald Ebner in Vladimir Resizh. Iz NoTfgamesta nam peročajo od dne 4. t. m.: Danes s* je pričel na 'deželni kmetijski šoli nakGrmu pcuk. Tudi Primoroi sov častnem številu zastopani. Kakor meni snano so tukaj: Caharija iz Nabre ine, Grahonja is Ktsleicev in Sancin is Dolinr. takoj prišel ter jej reš.l življenje. Iz »Škrata«. Berač: »Prosim, gospod, par stot nk, mali darek !< Gospod: »Da si kupiš žganja tli Berač: »Dobro, dajte mi pa dve tedaj si kupim vina in pečenke.« ne ?< kron Razne vesti. Brezžični brzojav Reka—Ankona. Ogrska vlada Fe je obrnila do italijanskega iznajdite-ija Marconija ter je zaprosila istega, naj bi Reko zvezal z Ankono po breižičnem brzojavu. Bivši predsednik Kriiger. Popolnem* na tiho so bili v četrtek »z haažkega pokopališka I prepeljani emrtni ostanki pokojnega tranaval- ekega predsednika Krugerja v Rotterdam. Od tam jih prepeljejo na parniku »Bataviac v južno Afriko. Najveća stava. V kratkem se bo vršila v Ss verni Ameriki volitev predsednika republike. Kandidata ta t3 mesto sta dva, nam reč dosedanji predsednik Roosevelt in Parker. Lastnika rudnikov Place in Shamon sta pa sedaj stavila za neke rudnike, ki so vredni do tri milijonov frankov, kateri kandidat da smaga. Stoletnica civilnega zakonika (Code Napoleon - Včeraj je obhajala Francija stoletnico, od kar je bil po cesarju Napoleonu I. uveden v Francosko po njemu zvani Code Napoleon (civilni zakonik). Ta zakonik je za nas zanimiv v toliko, ker je bil v veljavi tudi v nekdanjem ilirskem kraljestvu od leta 1809. do 1813. Anglezko brodovje je razdeljeno v 12 eskader, a šteje skupno 61 oklopnjač, 8 obaln h stražnic, 41 oklopnih križark, 125 kr/ark, 42 topničark, 14"» uniČevjlk torpedov, 143 torpedovk I. reda in 19 podvodnih čolnov. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Baltiška eskadra. TANGER 4. (Agen. Haves.) Admiral Rt/le*tvenski je posetil poveljnika Indije »KItber«. Izmenjeni s) bili pozdravnimi streli. Ena ruska križarka, ki je bila odposlana na odprto morje, je vso noč z električni reflektorji razsvetljavala morsko ožino. TANGER 4. Aimiral Rz>ždestveaski je obiskal (potem ko si je ogledal francocko križarko »Kleber«) tudi angležko križarko »D ana«. Na to je poaetil tudi zastopnika su.tanorega, Mohameda el Torresa ; iBti je kmalo potem na ruskem poslaništvu vrnil cbisk. Pri posetih so bili izmenjani običajni etreli. je posl. dr. Laginja predlagal, da se preide i na dnevni red, sklenjeno, da se prične specijelna debata o nameravani ustanovi deželnega zavoda za posojila občinam, ceBtnim odborom in enakim avtonomnim korporacijam. O raznih inicijativnih predlogih manjšine, ki so bili stavljeni tekom razprave se ni razpravljalo, ker eo bili stavljeni na hrvatskem jeziku. Preden je bila seja prekinjena je bila še prečitana interpelacija na vlado posl. Benna-tija in tovarišev glede imenovanja župnika v Lošinju ter je bil soglasno sprejet nujni pred log posl. d.ra Bartolija z ozirom na dogodke v Inomostu povodom otvorenja italijanske pravne fakultete, v katerih preprečenje so bile podvzete le nezadostne mere, s katerim zbornica zopet protestuje proti postopanju vlade, ki sili Italijane, da si morajo priboriti priznavanje pravic, jamčenih jim po državnih osnovnih zakonih s žrtvami, ponižanji in prelivanjem krvi. Prihodnja seja jutri predpoludne. Štajaraki deželni zbor. GRADEC 4. Na razpravi o deželnem proračunu za 1. 190f>. so sloveneki poslacci obstrujirali s tem, da so predlagali mnogo sprememb ter zahtevali za vsaki predlog po imensko glasovanje. Prva dva poglavja Bta bila spejeta. Na to je bila seja do 4. ure popo?udae prekinjena. Ko je bila eeja zopet otvorjena ee je pričela zopet proračunska razprava. Slovenci so nadaljevali obstrukcijo. Posl. Sshacherl je izjavil, da bodo socijalni demokratje odklonili proračun, a da ne bodo podpirali obstrukcije. Dvorana za sodne dražbo v ulici Sanita št. 23—25. Trgovina. Borzna poročila dne 4. novembra. žicfl. borzAi dO ^ZS^r^FŽ^ U„d„e ure ,amo ob del.voikib, od 8. do 12. P,edP. Francija K 95.20 —95.40, Italija K 95.25—95.45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.55—117.70, nemški bankovci K —.— —— avstrijska ednotna renta K 99 90 — 100.15, ogrska kronska renta K 98.— 98 20, italijanska renta K 102.3/. 102 »/4 kreditne_ akcije K 671.— — 673.- | aU v ' ezaih ko3ih . ^rvan saten, državne železnice S bob.--65*5.—, L.omt>arai is r r , , ________« „ in od 4. do 7. popeludue. DRAŽBE: ki se vršijo danes: Predmeti, ki se bodo prodajali nadrobno 89.— 91 —, Lloydove akcije K 725.--730.—. Srečke: Tisa K 325.-329.59, Kredit K 480.— do 490.—, Bodenkredit 1880 K 306 — 316.—. Bo-denkredit 1889 K 297.— 303—, Turške K 131.— do 133.— Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. url popol.: včeraj danes Državni dolg v papirju 100.30 100.35 „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4 •/„ AvBt. investicijska renta 3*/,'/, Ogrska renta v zlatu 4°/, „v kronah 4'/, renta 3% Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini 110.35 119.80 100.— 91 30 119.-98.10 89.20 1635.— 671 — 100.40 119.85 100.— 91.30 119.— 98.10 89.20 1635.— 671.50 239:27Vs 239.27 V, 117.621/, 117.571 23.49 23.51 19.06 i 9.07 95.25 95.25 11.33 11-33 Izgredi v Inomostu. INOMOST 4. Tekom današnjega dne so ee nemiri vtčkr&t ponovili. Izgredniki, katerim se je pi i družila tudi mestna sodrga, so u drli v poslopje italijanske vseučiliščne faku'tete ter so razbiii vsa pohištvo ter je pometali Bkozi okna. Večja gruča je sla pred LONDON 4. (ReuterjevJ>:ro.) Zunanji 8tanovanje namestnika ter tem z žvižganjem urad je odgovoril neki parobrodni tvrdki na jn rjovenjem demonstr rala. neko tozadevno vprašanje, da ti lastnikom Gb 4 uri >)0poladoe se je vrš la občin- ladij dovoljeno d^ati v najem parn kov v aka ki je bj]a zelo vibarna. Izid ni se s rho prevažanja premoga za rusko eakadrc. zcan Nfm ri 1rajaj0 dalje. Hulska afera. INOMOST 5. Mestni zb:r je sklenil PARIZ 4 (Agence Havas.) Glasom neke podati vlado, da umakne odredbo glsde brzojavke iz Londona *ta sj ba;e Rusija in italijanske fakultete tVi. t. m. v Port Arturju utrdbe in poslopja 100 oseb je utonilo, med glavnimi utrdbami in mestom. V mestu ^ vlada baje \eliko razburjenje. Prebivalstvo se pripravlja ca bfg. Vfelike ruske lad je so b le zadete od ir-uogo granat. Dne 2. t. m. je bila uničena ena topničarks. Politično društvo „Edinost" v Trstu. VA BILO Parlžka In londomka borza Pariz. (Sklen.) — francozka renta 98.20 5c/0 italijanska renta 104.40, Španski ezterienr 87.40 akcije otomanske banke 592.— Pariz. (Sklep.) Avstrijska država3 žele^nV 710.— Lombardi —.— unificirana turška renta 86.15 menjice na London 251.15, avstrijska zlata ienu 101.45 ogrska 4'/0 zlaU lenta 101.90 Lfindertar.t 494.— turSke Brečke 126 75, parižk« banka 12.48, italijanske meridijonalne akcije 730.—, akcije Kio Tinto 15 29. ^liraa. Tržna poročila 4. novembra. Budimpešta Pšenica za april 10.— do 10.01 ; rž za april 7.83 do 7.84 ; oves za spril 7.13 do 7.14; koruza za maj 7.42 do 7.43. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanj slabotno, mirno. — Prodaja 12.C00 met. stotov., nespremenjeno, deloma nekoliko nižje. — Dragi ži;a nespremenjeno. Vreme: oblačno H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good av< -rage za tek. mesec po 50 kg 45.25 frk, za marec 45.75. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za Wrfir dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanja, 10 stoiink zvijanja. — H am b u r g. (Sklep pop.) TUn. med. dr. E. DEREANI) >--< / Bivši volenter in asistent c. kr. klinike ^ / za ušesne in očesne bolezni v Gradcu ^ ) in na polikliniki za nosne in vratne C ) bolezni v Berolinu. . C £ Ordinira od 8—IO predp., 2—4 pop. ^ } kot praktičen zdravnik in specijalist za € ^ gori navedene bolezni. ^ ) GORICA, Piazza delDuomo21\ i V sredo in soboto od IO —12 predp. { j sr Za uboge brezplačno. % ^ WNAAA/NAA/\^\/\ A/VAAA/ Hermangild Trocca Barriera recchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanasti! ploščah za spomenik Najnižje konkurenčne cene. ZOBOZDRAVNIK 4 Um 1M. Dr. Maksa Brillaut; v TRSTU nllca S. Antonio At. 9. II. nadstr. Izvršuje zadelan je z emajlem, porce!:inom srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zoliove kakor tudi eelo zofcoTje. OKDINIRA od 9.—12 predp., 3.^-5. popoL Tovarna pobffitva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa St. 52. A Tesa St. 52. (v kastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poskpjeV Cene, se ni bstl nlkaks konk^r«-^ Fprejemajo se vsakovrstna del s t po posebnih načrtih. Dt stroTan ceslk bmrlitsc 1» ter'* r i ki ga priredi politično društvo „Edinost" v Trstu dne 6. novembra t. 1. Sokolovi dvorani v „Narodnem Dom". Začetek ob 4. tiri popoludne. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Porodilo blagajnika 4. Eventualija. 5. Volitev novega odbora. 6. Pogovor o položaju in o prihodnjih za mestni zastop in deželni zbor. ODBOR. nenadni Zahvala. Za mnoge ljubeznive dtlkaze sočutja ob kratkej bolezni in smrti našega nepozabnega brata, oziroma svaka in strica gospoda Škendra Jenko izrekamo prisrčno zahvalo. TRNOVO na Notranjskem, dne oktobra H>04. Družina jenko-Šabec. r eje na " zavarovanja človeSkega živ-!jii)a po najramr vTPtTfj?ih kombinaci-f-h pod tako ugodnimi pogoji, ko no-TiiM dr l ga zavarovalnica. Zlasti je ir->dno rav» rovanje na doživetje in mrt t zmsnjJujoČimi se vplačili. v*ak član ima po preteku petih let piavšco do dividende. 33 S L ik VIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.46 K izplačane odškodnine: 78,324.623*17 R Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi siovansko-narodno upravo. V8A POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Skodaai po najnižjih canab. $kode ceniuje takoj in Dajakuntnejf. Uživa najboljši sloves, koder p' aluje Dovoljuje iz čistega dobička izdate e podpore v narodne in občnokoristna namene. Ivan Natale ulica Stadion 10 = ima t /.ultfjri n:ijpopoln<>je priprave za 110-pregorljivo I«e na plin. kajti z istimi se pribrani 40% porabe, -p i Mrežice ..Duplex-, ki gore 2000 ur. — Pripadki. - — Zaloga izVozno-marčne (E^pori-Marzen) in vležane (Lagrer) Pivo v odčekih in v buteljkah, kakor tudi •onqojp ut o(dqap tju uaiu od aq.i0JBU □i d.viudod nuidfajds ipnj d^oj^o ni o^suaz4oqsora ki 0[Rin<(0 sMjop.v a«>f?i oajoi|i}| *ln A .1X0 JI SIJ ?j s.>,ij» T: p raofn^OAS A3f[A3j jed jidn^ maj;) iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. zaloga Jflaitonijeve giesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih oen&h pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 1" ~ [s? J® m m m Tržaška posojilnica in hranilnica =— -l^z^zzrzi registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma šter. 2, J. m — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. 9T Vhod po prlavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, će tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4" . Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po ~>\'j°/o» nil meujice po O" „, na zastave po o1 Uradne ure: od M.—12. dopoludne in o«l —4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je ^ urad za p r r. Ima iu>j moderne je urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. X oštno hranilnlčni račun 816.004. VALENTIN ZVMTTER v ulici Barriera vecchia štev. 2 priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi svojo zalogo vedno svežega kolonialnega bla^a tu in inozemskih testenin, == olja ! = Pošiljanje na deželo nadrobno In debelo. Cene zmerne. jteprekošeni so moji destilaeijski aparati za izdelovanje žganja iz žonte na defiegmaoijo in s pečjo^ ki se zvrara. Absolutno čist in aromatičen izdelek, ki se hitri* prelije in tudi hitro napolni kakor tudi izprazni, vsled cesar je ta stroj v vsaki ra-cijonalno delujoči žganjarniei neobhodno |>otre-ln-n. Nerazmemo mali nabavni troški se pokrijejo že s prvo letino. Mi «na in solidna sestava jamči za mnogoletno trpežnost. Ant. Hoffmann, tov. medenega in kovinskega blaga Praga A II. Prospekti brezplačno in franko. —— OOOOOOOOOOOOOOOO GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICI vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni bili. Hranilne vloge sprejem go se od vsseeg če tudi m Čan društva in 83 obre-itn jejo po 41/t°/o» ne bi oibijal rento davek. Posojila dajejo sa semo e!annm in s cer ns menj ee p"> G % :n na vknjižbe po o1^0^ Uraduje veaki dm od 0. do 12. ura d< pol. in cd 2 do o. ura po po?, rezven nedelj in prfizn kov. Stanje hrauiiniti tIož leta 1902. Kron 1.479,000 Poštuo-hraii. račun štv. 837.:-15. OOOOOOOOOOOOOOOO » „SANUS" — novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 2S __________________________ _ 3 ADOLF 6RUNWAL S * mr angležka krojačnica © TRST — Piazza Grande št. 2 — TRST © —------- 0 Gratis in franko prospekti angležkega sistema. 9 Na naročbo elegantnih moških oblek po meri 2 Prezplacno raje in likanje obleke, katero se pošlje in se jo tuli izroči iotičneinn naročileljn. -o zavod prve vrsic za uniformiranje, o-o m © a ir Prospekti za častnike, prostovoljce in c. kr. uradnike gratis in franko. Najboljše obuvalo po najugodnejših cenah se vdohiva g^^ samo v čevljarnici corso 12 3ulij-a itomanelli, Trst Corso 12 Velika izbera galoš za gospode in gospe. I JVIanifakturna tvrdka BERT0LI & SBUELZ \ S VimzA Birrlera Teeehia in ul. Xu>va (naspr. paUči Sal< 111). v * * M + M * * „jil Trifoglio" von Perrelli TRST - ul. Valdirivo 25 - TRST om ažna flaneleta.....po 18 „ „ Velika zaloga žepnih rut, volnenih in svilenih ovratnic Dlakaste zimske srajce za moške in ženske. Bogat izbor najfinejšega blaga za ženske obleke, vse po konkurenčnih cenah. Filijalka ul. Nuova št. 38 > > > > > > > OGLAS. I dano podpisiini si rastim javljati cenjenemu obt in imkmmmo meaie. VI itor* tm m+rodUm. Podrnžnioa v Spije tu Denarne vloge vsprejema ▼ tekočem računu ali na vloŽne knjižice proti ugodnim obrertim. Vloženi denar obrestuje od dne vloja d — = dne Tzdiga. — = Promet i deki in nak&snioami.