TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Združeno podjetje Iskra v obdobju 1971 — 1975 Najljepše zahvaljujem na čes 1 ima i lijepim željama hoje ste uputili povouom -,og rodendana. V maju 1969. leta je bil sprejet zakon o pripravah za družbeni plan razvoja Jugoslavije v letih 1971 do 1975. Obdobje prvih priprav bodo-čcga razvoja v prihodnjih petih letih, v katerem je ZP ISKRA aktivno sodelovala, je končano. Poglejmo torej, kako ZP ISKRA ocenjuje svoj perspektivni razvoj. Glede na ugodno domače in tuje tržišče, bi se fizični obseg proizvodnje ZP ISKRA (v katerem je vključena tudi RIŽ Zagreb), povečal od 1.839 milij. N din v 1. 1970 na 5.600 milij. N din v 1. 1975. To pomeni, da bi morala znašati poprečna letna rast proizvod- nje 25%. Pri tem izrednem povečanju proizvodnje se računa na ekspanzijo izvoza, ki bi se povzpel od 15 milij. dolarjev v 1. 1970 na 60 milij. dolarjev v 1. 1975. Proizvodnjo 5.600 milij. N din bi dosegli z 28.500 zaposlenimi v 1. 1975. To pomeni, da bi število zaposlenih povečali za 10.000, pri čemer bi produktivnost naraščala s 14% letno rastjo oziroma bi se proizvodnja na zaposlenega skoraj podvojila (od sedanjih 81.000 na zaposlenega na 156.000). Jasno je, da mora povečana produktivnost prinesti delavcu večje osebne dohodke. Netto osebni do- TITO: Razvoj znanosti je tudi razvoj družbe Ob svojem nedavnem obisku v Makedoniji je predsednik Tito med drugim prisostvoval tudi slavnostni seji Makedonske akademije znanosti in umetnosti v Skopju, na kateri so mu podelili diplomo častnega člana. Ob tej priložnosti je predsednik republike zlasti naglasil nujno potrebo po čim hitrejšem vključevanju v znanstve-no-tehnološko revolucijo. »Danes je povsem jasno,« je dejal predsednik Tito, »da se brez intenzivnega razvoja znanosti tudi družba ne more hitro razvijati. Znanost kot nosilec in gibalo napredka mora tudi v naši samoupravni družbi imeti velik pomen. Ta pomen predvsem pripada našim akademijam, univerzam in drugim znanstvenim in razisko-valnim-.instituoijam, kot so znanstveni instituti, razvoj-no-raziskovalni oddelki v gospodarskih organizacijah, itd. Vloga znanosti v sodobnem svetu postaja vse bolj odločujoča. To zlasti velja tudi za našo družbo, v kateri sc vedno bolj osvobajajo ustvarjalne pobude delovnih ljudi. V takih pogojih mora znanost postati faktor, ki bo omogočil maksimalno izkoriščanje vseh naših možnosti in prodreti v vse pore našega družbenega življenja. Na današnji stopnji našega'razvoja moramo najti ustrezne načine in možnosti, da se v tokove znanstveno-tehnološke revolucije vključujemo hitreje kot doslej. To je za nas materialna in družbena potreba. Imamo že solidno osnovo v proizvajalnih silah in akumulaciji. Vedno bolj uspešno se vključujemo v svetovno tržišče in. razvijamo kooperacije s tujimi partnerji. V združevanju, čeprav je bilo na tem področju že precej storjenega, pa vendarle napredujemo prepočasi. In prav tu lahko znanost pride do popolne veljave. Pri vsem tem je znanost pomemben činitelj naše ekonomske politike in našega splošnega napredka. Znanost kot pomembna proizvajalna sila, postaja danes v svetu eden izmed najvažnejših činiteljev v napredku družbe. Zato vsakdo, ki hoče iti v korak s časom, mora tudi na področju razvoja znanosti in ustvarjanja sodobne tehnologije, avtomatizacije in kibernetike korakati hitro. Brez tega si ni moč zamisliti hitrega razvoja socialistične družbe v posamezni državi. Pa tudi pri nas ne.« Kolektiv tovarne orodja na poti sanacije hodki bi naraščali 10% letno in bi se tako dvignili od 1173 N din poprečnih netto na zaposlenega na 1.900. Povečano število zaposlenih in povečana produktivnost pa pri obstoječih osnovnih sredstvih, ki so že močno iztrošena, ne bi omogočila proizvodnje 5.600 milij. N din. Ugotovljeno je, da bi morale znašati naložbe v osnovna sredstva v petih leti 622 milj. N din, pri čemer se vsa amortizacija koristi namensko, t.j. za enostavno reprodukcijo. Za tako proizvodnjo bi rabili tudi dodatnih 700 milj. N din obratnih sredstev. Lastna udeležba naj bi bila pri investicijah v osnovna in obratna sredstva po posameznih letih vedno večja, saj nam obveznosti odvzamejo prevelik del dohodka. Pri celotnem doh. 4.540 milij. N din v 1. 1975 (v 1. 1970 znaša 1.575 milij. N din, indeks 1975/1970 je 288) bi z boljšim načinom proizvodnje oziroma s preprečevanjem naraščanja stroškov, dosegli v 1. 1975 dohodek 1.556 milj. N din (na-pram 590 milij. N din v L 1970). To bi nam omogočilo pokrivanje obstoječih in novih obveznosti, ter formiranje večjih skladov, s čimer bi bila zagotovljena nadaljna ekspanzija ZP ISKRA. Pri vsem tem pa ostaja odprto vprašanje kadrovske strukture zaposlenih, programsko tehnološke in raiz-vojne usmeritve. Te probleme bo treba reševati vzporedno z vsemi ostalimi, če bomo hoteli v prihodnjih petih letih doseči predvidene cilje. A. Medič Ni še dolgo tega, ko so tek- ‘ le tako na samoupravnih organih združenega podjetja Iskra, kakor tudi drugje ostre debate o tem, kakšna bodi usoda naše tovarne orodja na Stegnah. Medtem ko so iskali več ali manj rešilne poti iz položaja, v katerem se je znašla ta naša delovna organizacija, pa je naraščala poslovna izguba, odhajal že tako pičel strokovni kader ¡n podobno. Kazalo je že, da prave rešitve za ta delovni kolektiv ni in se bo tre' ba odločiti za najbolj boleč ukrep — likvidacijo. Pa vendar je bila slednjič najdena pot, ki tovarno orodja vodi v normalnejše poslovanje, v boljšo prihodnost. Odbor za začasno upravo se je lotil zahtevne naloge — sanacije tovarne orodja. Izdelal je ustrezen sanacijski načrt in ga družno z delovnim kolektivom zdaj iz meseca v mesec izpolnjuje, prizadevajoč si, da bi celo storili več kot predvideva načrt. Z zadovoljstvom lahko po petih mesecih bolj smotrnega go- spodarjenja in resnejšega dela v letošnjem ietu ugotovimo, da se razmere v tovarni orodja končno le obračajo na bolje, čeprav seveda pri tem ne smemo prezreti še pričujočih težav in problemov, ki jih mora delovni kolektiv premagovati vsak dan, da bi zlagoma zaživel bolje. Naše zadovoljstvo naj utrdijo podatki o proizvodnji v prvih petih letošnjih mesecih. Po sprejetem sanacijskem načrtu bi morala tovarna orodja vsak mesec izdelati orodij in opraviti orodjarskih uslug v vrednosti 50 milijonov starih dinarjev. V tem obdobju pa so poprečno izdelali vsak mesec po 10% več, razen v aprilu, ko so uspeli izpolniti le 81,45% svoje mesečne obveznosti. Pozanimali smo se pri odboru za začasno upravo tovarne orodja, zakaj aprilske zadolžitve niso dosegli. Povedali so nam, da so takšen, oz. celo še Slabši rezultat pričakovali že v naprej, kot posledico slabega komercialnega (Dalje na 2. strani) Pridite 4. julija na proslavo dneva borca in dneva ISKRA! ISKRA COMMERCE — letošnji prireditelj proslave dneva borca in dneva ISKRA v Mostecu obeta z dobro organizacijo zadovoljiti slehernega udeleženca. Priznanje za ta prizadevanja naj bo polnoštevilna udeležba delavcev iz vseh naših organizacij! »APARATI« LJUBLJANA Proizvodnja v maju Obseg proizvodnje v mesecu maju ni dosegel ravni iz meseca aprila, čeprav so bile planske obveznosti nekoliko večje. Zato je izpolnitev mesečnega dinamičnega načrta izpod predvidevanja in je za celotno tovarno dosežena s kazalnikom 95,32 %. Pri tem je ugodnejši podatek pri izpolnitvi obveznosti za potrebe domačega trga, kjer smo finalizirali 98,37 °/o, medtem ko smo načrt za izvoz izpolnili samo 62,58 %. S takšno mesečno izpolnitvijo proizvodnega načrta pa smo dosegli 92,21 % kumulative v celoti, od tega pa za domači trg 93,68 % in za izvoz 76,28 %. * če iste uspehe pogledamo še po skupinah izdelkov, moramo priznati, da v vseh skupinah izdelkov nismo bili enako uspešni. Odstopanja so zopet izredno velika, kar kaže, da podobnih lanskoletnih težav še nismo v popolnosti preboleli, čeprav so bili pokazatelji v prvih štirih mesecih s tega vidika dokaj optimirani. Pri stikalnih aparatih so prvič v letu mesečni načrt prekoračili in poleg malenkostnega izvenpianske-ga izvoza dosegli 106,8 % realizacijo. S tem uspehom smo popravili tudi kumulativno izpolnitev proizvodnega načrta, ki je dosegla 36,09 %. Proizvodnja industrijskih elektronskih naprav je bila že drugi mesec občutno izpod predvidenega obsega, vsaj kar se tiče dokončne izdelave. Tako je bil mesečni načrt v tej skupini za domači trg dosežen s 55,19%, za izvoz pa komaj s 17,40 %. S tem je kumulativa nekoliko padla in je za domači trg obstala pri 81,18 % in za izvoz pri 81,91 %. Pomanjkanje reprodukcijskega gradiva in dolgi proizvodni cikli v tej skupini so bili osnovni vzroki za nastali izpad realizacije. V najmočnejši planski skupini izdelkov zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav smo izpolnili plan za domači trg najbolje saj je indeks kar 114,91 %. Tudi kumulativa je v tej skupini izdelkov in za domače področje najvišja, saj je z 99,74% le za malenkost v zaostanku. Neprimerno slabša pa je bila izpolnitev obveznosti za področje izvoza, vendar je s 67,30% za mesec maj še vedno najboljša skupina v izvozu. Kumulativa je pri tem dosegla 76,28%. Slabši rezultat smo v maju dosegli tudi pri skupini rezervnih delov in uslug, saj smo dosegli le 55,26% mesečne in 48,16 % kumulativne izpolnitve proizvodnega načrta. Kot smo že omenili ti rezultati nikakor niso tako visoki, kot smo jih opravičeno pričakovali ob začetku meseca. V široki paleti takšnih in drugačnih vzrokov, ki so zmanjšali učinek naporov proizvajalnega kolektiva v tovarni električnih aparatov pa bi želeli omeniti predvsem dva, ki sta ob vse večjem dnevnem in mesečnem obsegu proizvodnje posebno pomembna in ju bomo morali čimprej spraviti z »dnevnega reda«. Tu mislimo na pomanjkljivo oskrbo z reprodukcijskimi gradivi in izdelki kooperantov, tako po rokovni plati, kot tudi po izbiri. Pri tem nastajajo sicer vedno nove in nove težave zaradi vse večjih potreb na eni strani, ob omejenem skladiščnem prostoru na drugi strani. Vse več pozicij smo namreč prisiljeni nabavljati sproti, ali pa z izredno kratkimi roki skladiščenja. Zato pa je potreben dodatni napor, da proizvodnji pravočasno priskrbimo reprodukcijsko gradivo in to do zadnje pozicije. Na montažnih linijah nam namreč nepravočasen dotok reprodukcijskega materiala ali pa pomanjkanje najmanjšega sestavnega dela povzroča občutne, skoraj nenadomestljive izpade. Celo embalaža (v mesecu maju smo meli prav pri tem še posebne težave) nam lahko občutno zavre, oz. zmanjša realizacijo proizvodnega načrta. Drugi problem pa je trenutno pomanjkanje naročil za posamezne izdelke, kar se od časa do časa pojavlja,- zdaj v tej, zdaj v drugi skupini izdelkov, kar pa ima skoraj vedno za posledico čezmerna naročila v naslednjem obdobju. Problem pomanjkanja naročil, ki pa je v tem obdobju bolj konstantno, pa nastaja na področju izvoza. Nižja realizacija obveznosti za tuja tržišča je posledica prav tega vzroka, saj je dotok specifikacij s strani prodaje nižji od predvidenega načrta. Tu bodo morali vodstveni jn samoupravni organi doseči, da bo prodaja povečala svojo aktivnost in zagotovila tolikšna naročila, da bodo le-ta vsaj zadovoljevala višino sprejetega izvoznega načrta. Start v mesecu juniju je bil sicer zelo ugoden in zato lahko pričakujemo, da bomo prvo polletje zaključili z dobrimi rezultati, vendar bi morali prav omenjene pomanjkljivosti v popolnosti odpraviti čimprej. —L— V letih do 1975 bo, če bo ZP ISKRA raslo po predvidenem načrtu, pogled v proizvodne hale naših tovarn še veličastnejši Sindikalna razprava o predlogih k osnutku zakona o družbenem usmerjanju delitve Na Predsedstvu republiškega sveta Zveze sindi kitov Slovenije je 11. t. m. tekla debata o osnutku zakona o družbenem usmerjanju delitve dohodka in o osebnem dohodku v delovnih organizacijah. Prisotni so bili nadalje seznanjeni tudi o poteku izdelave in sprejemanju aktov o sistemizaciji delovnih mest v delovnih organizaci- ' jah. Ugotovitve in predlogi komisije za ekonomske odnose RS ZSS k osnutku zakona o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah je bila glavna vsebina razgovorov. Sindikati so predlagali, da je v naslednjih rešitvah za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov treba vzpostaviti zvezo med osebnim dohodkom in doseženimi rezultati dela. To pa pomeni, da se del dohodka, ki ni- režultat dela, prelije v akumulacijo delovnih organizacij ali v samoupravne sklade. Sindikati so tu zagovarjali povezanost med sprejeto ekonomsko politiko v republiki in delitvijo dohodka. Izrekli so se tudi za določitev vsebine in postopkov za samoupravno in družbeno dogo-_ varjanje, ki kot oblika služi za izpeljavo zadev na področju usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov. Omenjena komisija je soglašala z osnovno idejo osnutka zakona, katerega cilj naj bo dejansko družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Hkrati pa predlagane rešitve v zakonu kažejo, da gre za pretežno fiskalne odločitve. Zakon o usmerjanju, delitve dohodka in osebnih dohodkov nima ekonomsko upravičene podlage, da bi omogočal zbiranje sredstev izven gospodarstva. V tem primeru je namreč zelo dvomljivo, če bi se tako zbrana sredstva izven gospodarstva bolj racionalno uporabila kot v delovni organizaciji, ki ta sredstva ustvari. Tudi če je namen zakona zbiranje sredstev in njihovo 'odtujevanje iz delovnih organizacij, je treba poiskati drugačne vire. Upoštevajoč zahtevo, da bi zakon moral z davkom prizadeti delovni! organizacije, ki neracionalno delijo dohodek, bi moral zakon, kot je bilo že nekajkrat rečeno opredeliti minimalne norme za racionalno delitev v delovnih organizacijah. To pa pomeni določiti, kaj je v sedanjem gospodarskem obdobju normalen ali poprečen rezu'tat poslovanja. Ker v obravnavanih dokumentih predlagani ukrepi o delitvi dohodka ne temeljijo na strokovno dovolj izdelani podlagi, je bila komisija republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije mnenja, da so take rešitve, ki prizadenejo večino delovnih organizacij, povsem nesprejemljive. Na tako pomanjkljivih osnovah izdelani sistem bi kvečjemu brez večje škode za normalno tržno gospodarstvo večine delovnih organizacij uporabili le, če bi bilo v obdavčitvi vključenih največ 10% delovnih organizacij, torej 10 % tistih delovnih organizacij, za katere bi se z merili ugotovilo neracionalno razpolaganje z dohodkom. Konferenca Zveze sindikatov Slovenije se bo morala do teh predlaganih izhodišč, ki zadevajo usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, zagotovo opredeliti. Zakon o delitvi dohodka bo pa nedvomno moral še do konca tega meseca priti v temeljito javno razpravo, v kolikor je ta rok realen. -A. I.- Kolektiv tovarne orodja na poti sanacije (Nadaljevanje s 1. strani) poslovanja v zadnjih mesecih preteklega leta. Odboru za začasno upravo je le ob velikih naporih, ob upoštevanju dejstva, da je ciklus, potreben za izdelavo orodja 3 do 6 mesecev, uspelo praznino v aprilu zatrpati z ustreznimi naročili še v januarju in februarju 1970. Ker so to terjale potrebe pa je bilo v maju treba delati tudi ponoči in ob nedeljah. . Aprilska proizvodnja, ki je dosegla vrednost 42,92 milijonov starih dinarjev, je bila razdeljena takole: vrednost opravljenih uslug okroglo 13 milijonov starih dinarjev, vrednost izdelanega orodja j pa 28,7 milijonov. V maju pa so opravili za 21,7 milijonov ’ starih dinarjev orodjarskih uslug, izdelali pa za okroglo 33 milijonov dinarjev orodij. V aprilu so za 8,8 milijonov orodja izvozili, v maju pa se je’delež orodij za izvoz povečal že na 22,7 milijonov starih dinarjev. Se vedno pa se v tovarni orodja otepajo s pomanjkanjem strokovnega kadra, tako orodjarskega kot tudi režijskega, kar vse je ovira za še uspešnejše izpolnjevanje sanacijskega načrta. Napori odbora za začasno upravo prav na tem področju tako rekoč ostajajo brez pravega uspeha. Žal se morajo zadovoljevati z začasnimi rešitvami, ki vsekakor niso v prid tako vztrajnim prizadevanjem, da bi z uspešnim izpolnjevanjem sanacijskega načrta čim prej prišli na »ze-ldno vejo«. -C- K. A K 0 P R 1 D E m o v HI o s T E C •t m V delovnih organizacijah je nujno uvajati sodobno kadrovsko politiko Dne 11. junija 1970 je bi! v Ljubljani plenum CK ZKS, kjer je bila mod drugim tudi razprava o aktualnih vprašanjih kadrovske politike v Sloveniji. Za sejo je bilo pripravljeno zelo skrbno izdelano gradivo. Po uvodnih besedah člana sekretariata CK ZKS Vlada Janžiča, ki je poudaril predvsem pomen vzgoje in izobraževamja pri uresničevanju načel kadrovske politike in oblikovanju celovite socialistične osebnosti, so razpravljalci govorili predvsem o nujnosti, da postanejo razprave o kadrovski problematiki im politiki del našega vsakdanjega samo uprarvnega življenja, V razprav: je sodelovalo več raz-pravljalcov. Na sejo je bil Povabljen tudi sekretar ZP ISKRA tov. Parvle Gantar, kateri se je tudi priglas'1 k besedi in je mod drugim o Problemih kadrovske politike navedel naslednje: Vprašanja s področja kadrovske politike so tudi v gospodarskih organizacijah, bodisi v okviru samouprav-n-'b organov ali rar drugih nivojih, pogosto na dnevnem redu. Tržne zakonitosti, ki vedno bolj vplivajo na poslovanje naših podjetij, postavljajo vprašanje kadrovske politike v podjetjih v prvi plan, saj se kadrovska politika vklaiplja v poslovno politiko podjetja. - Mnoge gospodarske organizacije občutijo škodo pomanjkanja strokovnih kadrov, predvsem kadrov z višjo in visoko izobrazbo. Po podatkih univerze v Ljubljani je v letu 1969 diplomi- -ralo na ekonomski, elaktro in strojni fakulteti skupaj 246 študentov. Samo ZP ISKRA pa ima s svojimi ca. 17.000 zaposlenimi ca. 10C0 delovnih mest, kjer sc zahteva visoka ali višja izobrazba, in to navedenih treh fakultet, neustrezno zasedena. Ce bi naše podjetje vsako leto zaposlilo vse diplomante teh treh fakultet, bi šele v 4—6 letih imeflo možnost izboljšati kadrovsko strukturo, pri tem pa neupoštsvajoč nove zahteve, ki bodo v tem času nastale. Iz podatkov gradiva, pa se ugotavlja, da je diplomantov visokih šol vedno manj v primerjavi s prebivalstvom in zaposlenimi. že ta podatek nam kaže. s kakšnimi težavami se moramo boriti v gospodarskih organizacijah, da poskušmo izboljšati ali pa vsaj zadržati obstoječo strokovno strukturo delovnih mest. To je za elektronsko industrijo še posebej pomembno, ko vemo. kakšni fantastični napredki so doseženi v svetu na tem področju in kjer so ravno kadri nosilci tega napredka. Razumljivo je, da to hromi poslovne akcije, poslovno ekspanzijo naših gospodarskih organizacij. V svoji razpravi je tov. Gantar tudi omenili močno fluktuacijo visoko strokovnih kadrov, zlasti tehnične stroke, v proizvodne m komercialne dejavnosti. Vzrok za to fluktuacijo je med drugim iskati tudi v različnem nagrajevanju Ta problem bi bilo mogoče rešiti z razni mi družbenimi in samoupravnimi dogovori. V skladu z našimi predpisi je možno ustanoviti podjetje če so zagotovljena sredstva za njegovo ustanovitev in začetek dela. Zakonski predpisi bi morali vsebovati za ustanovitev podjetja ali za izvedbo določene investicije tudi zahtevo, da so za realizacijo projektirane proizvodnje zagotovljeni ustrezni kadri, Marsikatera investicija je propadla, ker nd bilo za njeno realizacijo na razpolago ustreznih kadrov. Bančne hiše bi moraie tak zahtevek za sredstva za investicijo, ki ne izkazuje tudi kadrovske zagotovitve za predvideno proizvodnjo, zavrniti kot pomanjkljiv. V nadaljevanju je tov. Gantar omenil, da je treba na vsak način preprečiti, da se akti o sistemizaciji v delovnih organizacijah, katere morajo delovne organizacije izdelati v skladu z novelo Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, sprejemajo tako, da bi zadostili le formalnim zahtevam zakona. ZK v delovni organizaciji se mora boriti za sprejem takih aktov o sistemizacij!, ki bodo zagotavljali namestitev takih kadrov, kateri bodo sposobni v podjetju uvajati moder- (Dalje na 6. strani) * ! s S Kratek napotek — kako priti na prizorišče letošnje proslave dneva borca In dneva Iskre v Mostecu v Ljubljani, smo namenili vsem, zlasti pa še udeležencem izven Ljubljane. Ker je pričakovati, da se bo večina udeležencev na proslavo pripeljala z avtobusi in osebnimi vozili torej beseda o dostopu po cesti. Z Gorenjske peljite do semaforja pri Remizi, nato na desno po šišenski cesti do Mosteca. Udeleženci s Primorske lahko v Mostec pridejo po Tržaški cesti, nato po Prešernovi, Celovški do semaforja in šišenski cesti ali pa že na Viču zavijejo na Večno pot. Dolenjci naj jo mahnejo mimo glavne pošte, po Celovški in šišenski cesti. Zastave, transparenti in smerokazi pa Vam bodo v nadaljnjo pomoč. ISKRA COMMERCE Ljubljana v Združenem podjetju Iskra Kranj Ljubljana, Kotnikova 6, ŠIRI IN UTRJUJE predmet in obseg poslovanja na domačem in tujih tržiščih, vabi k sodelovanju strokovne delavce z izkušnjami v zunanji trgovini, komerciali, projektivi, vodenju podjetja itd. in oglaša naslednja delovna mesta. 1. ASISTENTA DIREKTORJA montažnega sektorja Delovno mesto nudi široko področje intenzivnega delovanja v okviru sektorja s polno odgovornostjo za določeno strokovno področje. Iščemo sposobnega diplomiranega ekonomista. 2. VODJO službe za ekonomsko propagando v sestavu sektorja za pospeševanje prodaje Delovno mesto nudi izredno široko možnost aktivnega udejstvovanja na področju ekonomske propagande in reklame. _ Iščemo sposobnega, dinamičnega propagandista z visoko izobrazbo ekonomske ali psihološke smeri. Praksa zaželena. 3. VODJO izvoznega oddelka Delovno mesto nudi široko področje dela v izvozni dejavnosti Iskra Commerce, ki stalno širi svoj obseg poslovanja v inozemstvu. Iščemo sposobne dinamične diplomirane ekonomiste ali komercialiste. Zahteva se znanje vsaj enega od svetovnih jezikov. Prav je, da se mladi zavedajo pomembnosti znanja O srečanju mladih elektro in elektronske industrije v Kranju, je bilo precej napisanega že v prejšnjih številkah. Kot spremljevalcu dogajanj tega srečanja pa bi dodal še naslednje misli: Kadar se mladina tako množično zanima za razvoj obdobja, ki ga doživlja — kot je to pokazalo III. majsko srečanje mladih elektronske in elektroindustrije naše države, ni odveč pričakovanje, da ne bo proces ostal samo v namenu sodelovanja in izboljšav, marveč v realizaciji istega kot je najbolj želeno. Sklepi zavzemanja mladih za odločna stališča do ustreznih kadrov m njih namestitve na odgovarjajoča delovna mesta so še kako pomembni ob vrednosti, da je elektro in elektronska industrija danes pri nas in v svetu pomembna nosilka razveja gospodarstva in tehnike v splošnem. Prav m lepo je, da se mladi zavedajo pomembnosti znanja! Ugotovljena je nujnost sodelovanja proizvodnih organizacij pri sestavljanju učnih programov, kakor je tudi nujno, da šolske institucije s podiplomskima študiji nenehno pomagajo s spremljanjem naj novejših dosežkov znanosti gospodarstvu. Kaže se nujnost zbliževanja sorodnih podjetij iz 'teženj po povečani produktivnosti in izboljšavi pogojev dela. Ob tem je potrebna angažiranost mladih na področju razvoja tehnologije, saj so mladi dolžni biti nosilci novih procesov proizvodnje. Spoznana je nujnost ade-kvatnejšega stimuliranja proizvodnega dela, kot predpogoja naše tehnološke revolucije. Prav je, da mladi spregovorijo o razvoju elektronske industrije (kot izseku tehnološke revolucije), ker spada v globalne gospodarske probleme naše družbe, kar daje možnost pridobivanja in preverjanja tehtnih argumentov za politično akcijo ZM, zlasti na področju sistema šolanja in poklicnega usmerjanja, ki ni vselej povsod najboljše kakor tudi ne štipendiranje in je res nujno, da se ne bi o teh problemih samo pogovarjali, marveč jih že končnovoljavtno tudi res začeli reševati 'in uresničevati. Tako strokovno (konferenca!), kot tudi družabno srečanje mladih, priča o smiselnosti nadaljnjih sodelovanj in združevanj. —monos— • Po naših kolektivih prevladujejo mladi delavci in delavke, kar je vsekakor ugodna okoliščina iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiniiiimiiitiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiimiititmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii 4. SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA Delovno mesto nudi široko možnost projektiranja in sestavljanja tehnične dokumentacije za področje avtomatizacije železnic. Iščemo sposobnega diplomiranega inženirja elektrotehnike šibki tok. Praksa zaželena. 5. SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA za dela na področju aplikativne projektive in prodaje zaščitne tehnike v elektroenergetiki. Iščemo sposobnega diplomiranega elektro inženirja ali inženirja jakega toka. 6. VODJO GRADBIŠČ za vodenje operativnih del signalno varsnostnih ali telek. naprav na več gradbiščih, koordiniranje izvajanja del kooperantov in nadzor nad izvedbo del po projektih. Iščemo sposobnega dinamičnega diplomiranega elektro inženirja ali inženirja šibkega toka. Zaželena praksa pri vodenju investicijskih objektov. 7. ANALITIKA za dela na področju analize cen, spremljanje cen, spremembe, kalkulacije itd. Zaželena visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri. 8. ANALITIKA za dela na področju nagrajevanja. Delovno mesto zahteva določeno poznavanje problematike o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Iščemo ekonomista, industrijskega psihologa ali absolventa višje organizacijske šole. ____________________________________________________ PRAVNI SVETOVALEC: pravica a«, pokojnine Vsakega, predvsem starejšega zavarovanca zanima, kdaj pridobi pravico do upokojitve in kakšna bo njegova pokojnina oz. kakšna bo pokojnina njegove družine. Po našem pokojninskem sistemu imamo določeno: — starostno pokojnino — invalidsko pokojnino in — družinsko pokojnino. V tem članku bomo poizkušali obrazložiti pogoje za pridobitev starostne pokojnine. V tem sesta\ ku pomeni beseda zavarovalna doba dobo, ki jo delavec pridohi z delovnim razmerjem, posebna doba je tista, ki se zavairo-vancu prizna na osnovi udeležbe v NOV ali delovne dobe pred 15. 5. 1945, seštevek zavarovalne in posebne dobe pa pomeni pokojninsko dobo, ki je odločilna za pravice do pokojnine. 1. Zavarovanec pridobi redno starostno pokojnino moška: starost 60 let im najmanj 20 lot pokojninske dobe ženske: starost 55 let in najmanj 20 let pokojninske dobe Zavarovanci pridobijo pravico do pokojnine tudi s 15 leti zavarovalne dobe, če so stari 65 let (ženske 60 let), vendar, da so v zadnjih 5 letih imeli 40 mesecev zavarovalne dobe ah v zadnjih 10 letih 80 mesecev zavarovalne dobe. 2. Ne glede na starost pridobijo pravico do pokojnine moški s 40 let pokojninske dobe ženske s 35 let pokojninske dobe. 2. I redčasna ¡pokojnina moški 55 let m 35 let pokojninske dobe. ženske 50 lot in 30 let pokojninske dobe Predčasna pokojnina je zmanjšana starostna pokojnina. Višina take pokojnine se odmeri glede na pokojninsko dobo, nato pa se ta pokojnina zmanjša in »cer — zavarovancu s pokojninsko dobo 35, 36, 37, 38 ali 39 le*, za vsako kto starosti, ki mu manjka do 60 iet za U3 % — zavarovanki s pokojninsko dobo 30, 31, 32, 33 ali 34 let, za vsako leto starosti, ki ji manjka do 55 let pa 133% Navedeni odbitki veljajo samo za zavarovance, ki se bodo upokojili dc 31. 12. 1973, po tem času pa se bo pokojnina zmanjševala in sicer za vsako leto, ki mu manjka d6 60 let starosti (ženski; do 55 let) po 4 %.' 3. Starostna pokojnina borcev NOV (pred 9. 9. 1943) . moški 55 let starosti 20 let pokojninska clobe ženske 50 let starosti 20 let j oKojninske dobe moški 35 let (ženske 30 let) pokojninske dobe ne glede na starost. 4. Višina starosLne pokojnine Višina pokojnine zavisi od dolžine, pokojninske dobe in od poprečnih osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec imel v času za katerega se ugotavlja osnova osebnega dohodka Prihodnji teden letne športne igre v Zagrebu Nekajkrat smo že pisali, ¿3 bodo letošnje letne športne igre ZP Iskra, v organizaciji Iskra-RIZ, 27. in 28. junija na stadionu »Mladost« v Zagrebu. Priprave za to veliko manifestacijo športnikov Iskre gredo h kraju, končano pa je tudi že predtekmovanje v nogometu. Kot smo poročali že v predzadnji številki našega tednika, se je v kvalifikacijskih tekmah v Kranju v finale plasirala nogometna ena j storica kranjske Elektromehanike. V Novi Gorici so se v kvalifikacijskih tekmah srečale ekipe tovarn »Avtoizdelki« in »Elektromotorji« ter Iskra Commerce. Tekmovanja za vstop v finale v Zagrebu je motilo močno deževno vreme, razen tega pa tudi, po nepreverjenih podatkih drugi momenti. Nogometna ekipa Iskra Commerce je prva odigrala tekmo z ekipo »Elektromotorji« in zmagala z re- zultatom 1:0 (0:0). Pozneje so to tekmo registrirali z rezultatom 3:0 v korist ekipe »Elektromotorji« ker se je izkazalo, da nogometaši Iskra Commerce niso imeli urejene v propozicijah predpisane dokumentacije. Težko je zdaj preverjati opravičenost postopka ekipe Iskra Commerce, ki je že v prvih minutah druge tekme, z ekipo »Avtoizdelki« demonstrativno zapustila igrišče, češ da odhaja z igrišča zaradi pristranskih odločitev verificiranega nogometnega sodnika, ki je vodil tekmo. Rezultat srečanja teh enajstoric je bil 3:0 p. f. v korist ekipe »Avtoizdelki«. Slednjič je ekipa »Avtoelek-trika« z rezultatom 6:2 (3:2) premagala, enajstorico »Elektromotorji« in si s tem zagotovila nastop v finalu v Zagrebu. V finalu v Zagrebu bo poleg ekipe organizatorja Iskra-RIZ sodelovala tudi enajsto- rica Zavoda za avtomatizacijo, ki je v kvalifikacijski tekmi z enajstorico tovarne elementov za elektroniko zabeležila visoko zmago z rezultatom 6:1 (3:1). V eni izmed najbolj razburljivih športnih disciplin naših letnih športnih iger se bodo prihodnjo soboto in nedeljo torej sešle ekipe Iskra-RIZ, »Elcktromchanika«,. ZZA in »Avtoizdelki«. Obračun prav gotovo ne bo lahek, kajti nogometna žoga je okrogla. Seveda pa lahko z gotovostjo pričakujemo, da bodo boji med športniki posameznih naših organizacij tudi v drugih disciplinah ogorčeni, saj si vsakdo izmed nastopajočih prizadeva doseči čim boljše rezultate. Da je temu tako, pričajo tudi podatki o tem, da si je velika večina prijavljenih športnikov v naših delovnih organizacijah, vzela precej prostega časa za izdaten trening in utrjevanje kondicije. Ob številni udeležbi dobro »nabrušemh« športnikov iz vseh naših organizacij bodo vsi, ki jih bo ljubezen do športa zvabila v bratski Zagreb, 27. in 28. junija letos prav gotovo prišli na svoj račun. Želeti pa bi bilo, da bi naše letošnje igre v Zagrebu privabile tudi čim več drugih članov naših delovnih kolektivov, kar bo le še potrdilo pomen in veljavo vsakoletnih športnih manifestacij Iskra-šev. Seveda pa ne bo tudi odveč »navijanje«, da sc bodo nastopajoči še bolj zagrizeno pomerili med seboj. Za konec torej — nasvidenje 27. in 28. junija v Zagrebu! Tako kot v drugih disciplinah, bo zelo vroče med strelci, saj je v naših vrstah precej dobrih _ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiHiiiiiiiimiimiHiiiiiiiimtiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimminmmiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiimiimmii a) Višina osebnega dohodka Za odmero pokojninske osnove se vzame zadnjih 5 let ali katerihkoli 5 zaporednih lot, v zadnjih 10 letih zavarovanja. Ta ppprečni doho-> ol: pa se vzame v obračen .največ do višine osebnega poprečnega dohodka zaivarovan-ca za zadnji dve leti, povečam za 5«/.. Ugotovljeni oz. izračunani osebni dohodek pa sc poveča s takozvaniim valorizacijskim količnikom tako da ustrezajo tavri. osebnih dehodkev in kole !.irs rij zavarovancev veljajo posebna določila. Prihodnjič: Družinska pokojnina. 15-let 35 40 16 let 37 43 17 let 39 46 18 let 41 49 19 let . 43 52 20 let ¿5 55 21 let 47 57 22 let 49 59 23 let 51 61 24 let 53 63 25 let 55 65 26 let 57 67 27 let 59 69 28 let 61 71 29 let 63 73 30 let 65 75 31 let 67 77 32 let 69 79 33 let 71 81 34 let 73 83 35 let 75 85 36 let 77 37 let 79 9. PROJEKTANTA v projektivi, za projektiranje signalno varnostnih ali telekomunikacijskih naprav. Zaželena višja strokovna izobrazba elektrotehnike šibki tok. 10. TEHNIŠKEGA REFERENTA za vodenje montaže za določeno vrsto signalno-varnost-nih ali telekomunikacijskih naprav na enem ali več gradbiščih. Zaželena višja šolska izobrazba elektro šibki tok ali srednja tehniška šola šibki tok. 11. OPERATERJA za dela na elektronskih računalnikih Philips DATA. Delovno mesto zahteva vestnost, natančnost in sposobnost hitrega in točnega pisanja. Zaželena srednja izobrazba upravno administrativne ali ekonomske smeri ali 2-letna administrativna šola. 12. ARANŽERJA za projektiranje in izvajanje reklamnih akcij in aran-žiranje izložb in sejmov po Jugoslaviji in inozemstvu. Izobrazba likovne ali arhitektonske smeri in znanje vsaj enega tujega jezika. 13. MODELARJA . za izdelavo modelov in maket industrijsko oblikovanih izdelkov, v sestavu službe za industrijsko oblikovanje. Zaželena visoka strokovnost in veselje do praktičnega dela. Poleg že navedenih potreb vabimo k sodelovanju: 14. EKONOMSKE TEHNIKE za dela v finančno-računovodskih poslih in prodajni dejavnosti za prosta delovna mesta knjigovodij in referentov. 15. ADMINISTRATIVNE TEHNIKE in ABSOLVENTE 2-Ietne administrativne šole za vodenje administracije in administrativna dela na področju prodaje, izvoza, financ in projektive za prosta delovna mesta korespondent, stenodaktilograf in administrator. Za dela v izvozu se zahteva znanje angleškega ali italijanskega jezika. 16. TEHNIKA a) za dela na popravilih in montažah telefonskih naprav Crossbai in koračnega sistema. Iščemo elektro tehnika, šibki tok. Zaželena večletna praksa in opravljen vozniški izpit B kategorije. b) za dela na popravilih in montažah usmernišklh in varilnih naprav na terenu Iščemo elektro tehnika, jaki tok. Zaželena praksa m opravljen vozniški izpit B kategorije. c) za dela na popravilih TV sprejemnikov standardnega in barvnega sistema. Zaželena visoka strokovnos*. 17. TT MEHANIKA za dela na popravilih in montažah telefonskih naprav Crossbar in koračnega sistema. Zaželena praksa in opravljen vozniški izpit B kategorije. 18. SKLADIŠČNIKA za dela v skladišču rezervnih delov. Zaželena potrebna strokovna izobrazba m večletna praksa. 19. PRODAJALCA za delo v prodajalni Ljubljana. Iščemo'kvalificirane prodajalce za prodajo izdelkov in elementov elektro stroke. Kandidati naj imajo odslužen vojaški rok. Vsem našim sodelavcem nudimo možnost strokovnega izpopolnjevanja in. napredovanja. Osebne dohodke v naši organizacij; določa Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki v največji meri upošteva značaj dela, izobrazbo in uspeh. V pismenih ponudbah opišite dosedanje delo in izkušnje, ter svojo izobrazbo. Napišite tud; za katero delovno mesto se prijavljate. Ponudbe pošljite na naslov: ZP ISKRA COMMERCE, Kadrovska služba, Ljubljana, Masarykova 15. V delovnih organizacijah... (Nadaljevanje s 1. strani) no, sodobno organizacijo dela, novo tehnologijo, učinkovito poslovno politiko, ki bodo zagotovili izvajanje tekočih in perspektivnih nalog podjetja in ki bodo imeli tu-vrcdnotc člana naše socialistične družbe. Omenil je tudi pred kratkim v Zvezni skupščini sprejeto resolucijo o realizaciji ustavnega amandmaja XV., kateri v svoji 14. točki zahteva od gospodarskih organizacij vodstvo sodobne kadrovske politike. Posebno je poudaril, da mora biti kadrovska politika v podjetjih v rokah organov upravljanja, da je vodstvo kadrovske politike tudi njihova pravica in dolžnost. S tem se preprečujejo deformacije posameznikov, ki lahko negativno vplivajo na kadrovanje v delovnih organizacijah in s tem ustvarjajo določene konflik- te. Organizacije ZK pa se morajo boriti, da sc na samoupravnih organih sprejemajo take odločitve s področja kadrovske politike, ki naj omogočijo boljši položaj boljše poslovanje in boljšo perspektivo gospodarskih organizacij. Končno je omenil, da bo predloženo gradivo lahko služilo pri ustreznem delu na področju kadrov v gospodarskih organizacijah, da pa bi moralo vsebovati nekoliko bolj konkretne sklepe za akcijo. Med drugim je omenil primer občine Banja Luka, katera je dne 15. 12. 1969 sprejela resolucijo o osnovah vodenja kadrovske politike ter o racionalni namestitvi in koriščenju strokovnjakov v smeri borbe za obnovo in izgradnjo Banja Luke, kot primer konkretnih ukrepov za realizacijo kadrovske politike na določenem področju. P. G. Kje so vzroki nestabilnosti ? Očitno so imeli prav tisti poslanci zvezne skupščine, ki so ob koncu lanskega leta, ko so sprejemali resolucijo o gospodarski politiki za letošnje leto, opozarjali na nerealnost predvidevanj o vsaj relativni stabilizaciji gospodarstva, ki naj bi jo dosegli letos. Vse številke kažejo, da bredemo v še večjo nestabilnost z vsemi njenimi posledicami. V proračune se steka veliko več kot so celo optimistično predvidevali, osebni dohodki naraščajo skokovito, raste draginja, vrhu tega pa so tudi indeksi proizvodnje sorazmerno visoki. Potemtakem bi bili pravzaprav lahko še zadovoljni. Zadovoljni so financarji, zadovoljni so tisti, ki so jim osebni dohodki zrasli, podpredsednik ZIS Aleksander Grličkov pa celo ugotavlja, da je letos veliko manj prekinitev dela, kot pa jih je bilo, ko smo dosegli rentabilnost gospodarstva. Vse bi bilo prav, če ne bi takšna gospodarska gibanja opozarjala na to, da se socialna diferenciacija povečuje, kar pa je razlog bodočega socialnega nemira, pa naj to priznamo, ali si pred tem zatiskamo oči. Prav to pa bi nas moralo vzpodbuditi k resnejšim analizam in k razmišljanjem, pa tudi k ukrepanju. Vse to navidezno splošno zadovoljstvo plačujejo namreč tisti z nizkimi osebnimi dohodki, upokojenci, ki jim je letošnja, čeprav sorazmerno visoka revalorizacija pokojnin trenutno izboljšala standard, zdaj pa se je ob rastoči draginji povsem razblinila. Plačujejo jo tisti, ki si ne morejo pomagati ter si odrezati večji kos dohodka za osebne dohodke. Zlasti je to boleče v tistih delovnih organizacijah, kjer izvažajo in ta izvoz plačujejo z nizkimi osebnimi dohodki. Dolgo ga prav gotovo ne bodo, saj se naposled vsak vprašuje, le zakaj bi izvažali in od kod bomo dobivali devize za plačevanje državnih dolgov? Pri vsem tem pa je zanimivo, da nismo stabilni ne pri nizki, ne pri visoki stopnji rasti proizvodnje, da torej stabilnost ni odvisna toliko od stopnje rasti, ampak je razlog drugod — v samem sistemu, ki dopušča trošenje denarja brez kritja. Kljub vsem dobrim sklepom tako predsedstva ZKJ, zvezne skupščine in drugih odgovornih dejavnikov v naši družbi pa tega sklepa nismo uresničili, ker deluje sistem sam.po sebi mimo vseh teh dobrih sklepov. Vzemimo za primer samo zvezne investicije. Rečeno in sklenjeno je bilo, da sme federacija investirati le toliko, s kolikor sredstvi razpolaga. Ko pa so prispeli računi, jih je bilo seveda treba plačati. Graditelji del ne morejo ustaviti, ker bi to povzročilo še večjo gospodarsko škodo, investicije bi se zavlekle v nedogled in vsi v projektu postavljeni rentabilnostni računi bi bili postavljeni na glavo. In tudi so! Tako so bili zvezni organi prisiljeni zbrati sredstva, pa čeprav tudi z emisijo, sklep pa je ostal le dobra namera. Spremeniti je treba torej sistem in to čimprej. Pa ne zgolj zaradi tega, ker stopamo v novo plansko obdobje pa ši hočemo postaviti tak sistem, ki bo omogočal planiranje gospodarskih in drugih organizacij na daljši rok. Spremeniti ga je treba in odstraniti iz njega elemente nestabilnosti zaradi nadaljnjega razvoja sploh. Sicer bomo zabredli v še večje težave. (V. J., »Komunist«) III. posve- tovanje SKUPS V -začetku maja je bila v Vrnjački Banji organizirana konferenca SKUPS-a (Stalna konferencija za upravljanje poslovnim sistemom). SKUPS je družbeno — strokovna organizacija, katere člani so delovne organizacije, znanstvene ustanove, poslovna združenja, gospodarske zbornice, državni organi, ki so odgovorni za znanost, tehniko in gospodarski napredek ter drugi. Naloga SKUPS-a je, da povezuje znanstvene in strokovne delavce, ki se ukvarjajo z upravljanjem poslovnih sistemov; da omogoča strokovnjakom v gospodarstvu izmenjavo delovnih izkušenj in vpogled v znanstvena dogajanja v svetu ter da pospešujejo razvoj na vseh področjih gospodarskih dejavnosti. Na posvetovanju se je zvrstilo 86 zanimivih referatov, ki so bili smiselno razdeljeni v 5 sekcij: — splošna problematika poslovnega sistema — marketing in razvoj izdelkov — informacijski sistemi — planiranje v poslovnem sistemu — kadri Problematika, ki je bila obdelana v referatih je zelo zanimiva, posebno za vodilne delavce na področju planiranja, marketnga, sistema informacij. Prikazane so bile izkušnje nekaterih naših 'velikih proizvodnih organizacij in znanstvenih ustanov. Nekatera podjetja uvajajo intenzivno nove metode dela predvsem na področju upravljanja in vodenja podjetij. Poudarek je. bil na uporabi računalnika kot pripomočka za prinašanje pravilnih odločitev in vodenja na podlagi obsežnih in hitrih analiz. SKUPS je bilo posvetovanje vseh vodilnih jugoslovanskih podjetij, inštitutov in drugih organizacij, kjer so strokovnjaki prikazali najnovejše metode dela pri organizaciji svojega poslovnega sistema, žal pa ISKRE ni bilo čutiti nikjer, četudi bi sc naše podjetje na mnogih področjih lahko aktivno vključilo, saj je ISKRA dosegla že dobre rezultate, ki bi bili interesantni za druga podjetja. Prav tako pa bi bilo koristno, da bi se naši strokovnjaki seznanili z izkušnjami drugih podjetij, ker je bilo moč ugotoviti, da so nekatera velika podjetja dosegla zavidljive uspehe, kakor n. pr. Industrija »14. oktober« iz Kraševca. Tudi informacije glede formiranja makroprojektov so interesantne za naše podjetje, posebno na področju sistema informacij in telekomunikacij. L. V. RAZPIS Šolski center ZP Iskra Kranj bo sprejel za šolsko leto 1970/71 v posamezne šole naslednje število učencev: V TEHNIŠKO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN STROJNE STROKE V KRANJU 30 učencev v strojni oddelek 30 učencev v elektrotehniški oddelek — šibki tok 30 učencev v elektrotehniški oddelek — jaki tok V POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKE V KRANJU 106 učencev za naslednje Iskrine tovarne: — Elektromehanika v Kranju: 16 orodjarjev, 12 fino- mehanikov, 9 strojnih ključavničarjev, 15 rezkalcev, 18 strugarjev, 10 elektromehanikov in 10 TT mehanikov; . — Instrumenti v Otočah: 2 orodjarja, 2 finomehanika in 3 elektromehanike; — Elektromotorji v Železnikih: 4 orodjarje, 2 strojna ključavničarja in 3 strugarje; V POKLICNO ŠOLO ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINARSKE STROKE V LJUBLJANI: 61 učencev za naslednje Iskrine tovarne: — Aparati v Ljubljani: 2 orodjarja, 2 strojna ključavničarja, 1 strugarja in 7 elektromehanikov; — Avtomatika v Pržanu: 2 orodjarja, 1 finomehanika, 4 strojne ključavničarje, 1 rezkalca, 1 strugarja, 3 elektromehanike in 3 RTV mehanike; — Zavod za avtomatizacijo v Ljubljani: 2 finomehanika, 1 elektromehanika in 3 RTV mehanike; — Elektronika v Horjulu: 2 finomehanika in 1 elektromehanika ; — Usmerniki v Novem mestu: 10 elektromehanikov, 5 strojnih ključavničarjev, 2 orodjarja, 2 strugarja im 1 rezkalca. Kandidati za sprejem v navedene šole naj predložijo osebno do vključno 27. junija 1970 naslednje listine: — prijavo za vpis v I. letnik (obrazec 1,20), kolkovano z državnim kolekom za 1 din (v prijavi morajo kandidati za poklicno šolo navesti poklic, ki se ga želijo izučiti, in tovarno, za katero se želijo šolati, kandidati za tehniško Solo pa stroko), - — izpisek iz rojstne matične knjige, — spričevalo o končani osemletki, — zdravniško potrdilo (kandidati za sprejem v poklicno šolo v Kranju morajo predložiti potrdilo, ki ga izstavi obratna ambulanta Iskre v Kranju). Vpišejo se lahko kandidati do 18. leta starosti. Prijave za vpis v tehniško šolo in v poklicno šolo v Kranju sprejema tajništvo šolskega centra ZP Iskra Kranj v Kranju, Savska loka 2, prijave za vpis v poklicno šolo v Ljubljani pa vodstvo šole v Ljubljani, Linhartova 35. Prijavljeni kandidati bodo morali opraviti psihoteste. Datum le-teh bo kandidatom sporočen ob vpisu v šolo. Sprejemnih izpitov iz matematike in slovenskega jezika ne bo. Kolikor se bo prijavilo več kandidatov kot je razpisanih mest, bodo imeli prednost kandidati z bolj. šim učnim uspehom iz osemletke. Pri sprejemu v obe poklicni šoli bodo imeli prednost tudi kandidati, ki imajo stalno bivališče v kraju ali bližnji okolici tiste tovarne, za katero se bodo šolali, šolski center ZP Iskra Kranj nima lastnega internata niti v Kranju niti v Ljubljani. Tisti kandidati, ki bodo sprejeti v tehniško šolo ali v poklicno šolo v Kranju, lahko zaprosijo za sprejem v internat Dijaški dom v Kranju, Kidričeva 2. Kandidati, ki bodo sprejeti v poklicno šolo v Ljubljani in želijo stanovati v internatu, bodo dobili zadevne informacije pri vpisu v šolo. Nesrečna usoda je spet posegla v naše vrste in nam iztrgala to pot IZTOKA PIPANA ekonomista v organizacijskem sektorju Iskra Commerce. Komaj 23 let star, poln načrtov, tako rekoč na začetku življenjske poti, je omahnil v planinah, v severni steni Mojstrovke. . Pri nas je bil sprva štipendist, sedaj pa zaposlen le leto dni, yendar je v tem času-pokazal take izredne sposobnosti, da bo za njim ostala velika vrzel, ki jo bomo zelo, zelo težko izpolnili. Spomin na odličnega sodelavca in idealnega tovariša bo še dolgo živ. Kolektiv ISKRA COMMERCE Iskra za design Jugoslovanski idejni natečaj za avtorje stare do 27 fet. Natečaj obsega dela s področja oblikovanja in snovanja: industrijsko oblikovanje: — oblikovanje proizvodov — oblikovanje embalaže vizualne komunikacije: —- grafično oblikovanje — reklamna fotografija prostorsko oblikovanje: — sejemska stojnica — dekoracija izložbe posebne naloge: —- zasnove propagandnih akcij •— scenariji za propagandne filme * •— reklamni tekst, slogan - — maskota podjetja skupna vrednost nagrad za je 60000,00 din Predložena dela bo pregledala strokovna žirija, sestavljena iz predstavnikov razpisovalca, predstavnikov strokovnih društev (DLOS, SLUPUJJ in predstavnika strokovne javnosti (kritik-publicist) Pismeno obrazložitev nalog In vse ostale pogoje udeležbe dobijo interesenti do 10. oktobra 1970 v tajništvu Iskra Commerce — SPP, Ljubljana, Titova 50. Rok oddaje del je 31. december 1970 do 14. ure pri Iskra Commerce, Ljubljana ■■■■■ 1 2 3 4 N ¿grade bodo podeljene dne 10. marca 1971 ob 2$. obletnici podjetja. »Elektromehanika« IC.ranj Lep uspeh gasilskega drušiva Pomen in potreba gasilske organizacije v industriji sta vedno večja. Zato je v industriji potrebna tudi boljša in temeljitejša usposobljenost gasilcev kakor v gasilskih društvih izven industrijskega območja. V ta namen je prostovoljno gasilsko društvo organiziralo v zimskih mesecih letošnjega leta vrsto predavanj o predmetih, katerih znanje je sodobnim gasilcem predvsem potrebno. Dobra pripravljen tečaj za izprašane gasilce je tako obsegal skoro šestdeset ur predavanj iz kemije, tehnike, taktike, pouk o prvi pomoči ob nezgodah in o drugih predpisanih predmelih. Predavala sta častnika tukajšnjega gasilskega društva Ivan Gašperlin in Vinko Šilar, poleg teh dveh pa tudi tehnik HTV Stane Geč, predsednik PGD Franc Čarman in poveljnik Ludvik Saje. Po končanem tečaju so se v soboto, 6. junija v dvorani delavskega samoupravljanja vršili izpiti za izprašane gasilce. Izpit je napravilo z odličnim ali prav dobrim uspehom dvanajst članov PGD. Odgovori pri izpitu so pokazali, kako vestno so fantje poslušali predavanja na tečaju in se resno pripravljali na izpit. Njihovo pridobljeno znanje bo seveda v korist njim samim pa tudi njihovemu gasilskemu društvu in tovarni, v kateri so zaposleni- . Istočasno, kot sc je v tovarni vršil tečaj za izprašane gasilce, pa je pri Občirski gasilski zvezi v Kranju obiskoval tečaj in Uspešno na- pravil i: '* za gasilskega podčastnika član PGD Peter Bon-celj. Novemu podčastniku ter izprašanim gasilcem čestitamo in želimo, da bi s svojim znanjem čimbolj koristili gasilski organizaciji in naši skupnosti. »FENIKS« Izšla je druga knjiga Marijana Štancerja - Monosa, člana kolektiva »Elektromehaniike t v Kranju z naslovom »FENIKS«. Nekaj misli o vsebini knjige: Poem (pesnitev) o Janu Palachu je bil doslej izvajan zborno v več krajih v Sloveniji; ter z avtorjevim samostojnim prednašainjem v novembru 1969 na Češkem, kjer bo delo v češkem jeziku jeseni tudi tiskano. 1 Zakaj Palach — čemu »FENIKS« — komu poem? Pričujoče delo nii nikakršna kompromisna rešitev med začetkom in nehanjem človekovega bivanja, ni noben cenen zaključek ob tehtanju smiselnosti in pomenu življenja — gre za pravilno vrednotenje karte človečanskih pravic, ki jih je že v velikemu Oktobru narekovala pariška komuna . .. S\ oboda! Bratstvo! Enakost! Posebej m!adi ljudje so se dolžni zn\edati pravih in resničnih vrednot življenja, kii ni in ne sme biti nikdar zgolj vegetativno in samo za smrt spočeto. Ljubiti življenje — spoštovati, ceniti, živeti ga, in to polno, plodno! To so dejstva, o kalerlh priča v samozaložbi izdana knjiga, ki jo za 10 N din lahko naročite pri avtorju v kranjski tovarni. Horjulska dramska skupina uspešna Lani smo v našem glasilu precej pisali o lepem uspehu, ki ga je na II. srečanju dramskih amaterskih skupin Slovenije in pozneje na Hvaru dosegla dramska skupina Prosvetnega društva Horjul, katero vodi in v njej uspešno vodi režisersko delo Franc Končan, član kolektiva naše horjulske tovarne. Kot vemo, je ta skupina, v kateri je tudi vrsta mladih delavcev in delavk »Elektronike« — Horjul, že lani na hvarskem festivalu gledaliških amaterjev Jugoslavije uspešno nastopila in si priborila lovoriko. Tudi letos ji je žirija za uspelo uprizoritev Obaldijeve igre »Veter v sasafrasovih vejah« omogočila nastop na hvarskem festivalu — upajmo, da bodo požrtvovalni amaterski gledališčniki tudi letos tako zablesteli s svojo igro in nastopom. Razen igralske skupine iz Horjula bo na festivalu na Hvaru iz Slovenije nastopila tudi skupina šentjakobskega gledališča v Ljubljani, ki bo uprizorila kpmedijo »Vitez čudes« Lope de Vega. Mladim entuziastom iz Horjula za zdaj vse priznanje, za nastop na hvarskem festivalu, kjer bodo ob še bogatejši konkurenci morali pokaza-it res vse svoje kvalitete, pa naše iskrene in najboljše želje, saj se bomo ob morebitnem tudi letošnjem uspehu in priznanju tudi mi od srca razveselili. Francu Končanu in njegovim želimo, da bi se tudi to pot uveljavili, saj bi bila to zanje najlepša nagrada za ves trud in prizadevanje in za mnoge ure truda-polnega učenja in vaj. ■ ■■■■■■■■■■■■■»■■■■■H ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva; ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. ,333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj DOPUST V PREMANTURI V Premanturi pri Puli je mladina našega Šolskega centra Iskra v Kranju ob prelepem, ¿z drevjem zaraščenem delu istrske obale zgradila mladinsko letovišče, ki je last Počitniške zveze Slovenije Kranj. Letovišče nudi cenen oddih in rekreacijo mladim, kot tudi starejšim, ki se znajo vključiti v življenje mladih. Tik nad obalo se v svoji rdeči barvi šopiri glavni objekt v velikosti 22X15 m. Iz prekrasne jedilnice z novo opremo je edinstven razgled na morje. Urejena je samopostrežba. Hrana je odlična, kalorična, letos še posebej izboljšana. Dežurstva v kuhinji letos ni več! Ležišča so urejena v šotorih, ki so opremljeni s posteljami in jogi vzmetnicami. Letos ima letovišče 45 novih šotorov. Premantura je znana po zelo ugodnem podnebju. Morje v zalivu je toplo in varno. Za rekreacijo in šport na vodi so na voljo veliki splav, motorni čoln in jadrnica; za razgibavanje na suhem pa športna igrišča: košarka, odbojka, balinišče, namizni tenis. Za večerno razvedrilo skrbijo: ozvočenje, televizija in občasni ples. Buffet je založen s hladno pijačo. Cena dnevnega pensiona: Za člane PZJ (do 25. leta) 17 din Za nečlane mladince 20 din Odrasli 25 din Otroci do 7. leta 13 din Na razpolago je tudi prostor za postavitev lastnih šotorov in za parkiranje avtomobilov. Vse informacije dobite na Turističnem društvu v Kranju. . Od Kranja do letovišča vodi asfaltirana cesta v dolžini 240 km čez Rijeko in 260 km čez Koper. Prostor jamčijo le gostom, ki si pravočasno rezer-virajoč. Ne zamudite in ne bo vam žal! Nasvidenje v Premanturi! Upravni odbor letovišča rta Eta ■■ ■■ ■■ ■a ■■ ■a ■■ ■■ ■■ e ^ Predavatelji in dei udeležencev tečaja za Izprašane gasilce v kranjski Iskri Z MK puško najboljši strelci SD »Iskra« Začelo se je obdobje tekmovanj z malokalibrskim orožjem. Tekmovalci SD »Iskra« se letos niso mogli posebno resno pripravljati na pomembna občinska in republiška prvenstva v teh tekmovalnih disciplinah. Preveč časa so jim vzela tekmova-vanja z zračno puško, ki so trajala vse tja do srede maja. V nedeljo, 14. junija pa je bilo na sporedu že občinsko prvenstvo z MK puško serijske izdelave. Strelci Černe, Frelih, Rozman in Malovrh so svojo nalogo dobro opravili. Dosegli so najboljši ekipni rezultat in dobre uvrstitve med posamezniki. Rezultati — ekipe (8 ekip): 1. SD »Iskra« 942 krogov, 2. SD »S. Kovačič« 914 krogov, 3. SD »Sava« 774 krogov itd. Rezultati — posamezno (35 članov): 1. Peternel, Sava — 235 krogov, 2. Malovrh, Iskra — 246 krogov, 3. Naglič, L. Kovačič — 235 krogov, 4. Rozman Iskra — 235 krogov, 5. Lombar, Tugo — 232 krogov, 6. Černe, Iskra*— 231 krogov, 7. Frelih, Iskra — 230 krogov. Člani kolektiva ZP Iskre: Lombar, Rozman in Naglič so zabeležili še en pomemben uspeh. Skupaj s Černe-tom so nastopili 8. junija v Postojni na ekmovanju v počastitev občinskega praznika. Tekmovali so za ekipo mesta Kranj. Za zmago v ekipni konkurenci so sprejeli iz rok predstavnika občinske skupščine Postojna izredno velik pokal. Naglič pa je bi poleg tega najboljš med posamezniki. Na tekmovanju je sodevalo 13 ekip oz. skupno 52 posameznikov. -B. M,- Ob izgubi dobrega očeta FRANCA KURATA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz GPP, obrat ATN in ostalih oddelkov za vso pozornost in izraze sožalja. Hvala vsem, ki so očeta spremili na njegovi zadnji po-fi. Anica Vehovec ZAHVALA Ob smrti najine drage mame ALOJZIJE MLAKAR se najlepše zahvaljujem upravi ISKRE, sindikalni organizaciji, sodelavcem v »Elektivv mehaniki« in v O točah za izraze sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Miro Mlakar in Slavka Mlakar, roj. Janc OPOZORILO VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL Poglejte vozniško dovoljenje in ee prepričajte, če je še veljavno. Eno leto po preteku veljavnosti upravni organ vozniško dovoljenje razveljavi. OPOZORILO LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL Poglejte prometno dovoljenje svojega motornega vozila in se prepričajte, kdaj mu veljavnost poteče. Za podaljšanje veljavnosti registracije je treba zaprositi preden preteče rok veljavnosti prometnega dovoljenja.