ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM'^^^^^^^^^ ZMAJ ZMAJ aiAJZMAJZMAJZMAjatAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJ;^^^ BM—S) glci} zmcua 1981 letnik XVI september 9 Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ BATERIJE •pssr " - ’ : t ■-»» 5 JPfc L . š BS. 4—— — mMi m® Treba je doseči načrtovani izvoz V sredo 16. septembra so se v Zmaju sestali predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, poslovodnih organov in vodilni delavci ter predstavnika Iskra Commerce tovariša Skok in Novljan, ki so se seznanili z dosedanjim izvozom naših izdelkov v prvem polletju ter problematiko izvoza do konca tega leta. Po temeljiti razpravi, upoštevaje zaostrene gospodarske pogoje je bila nakazana strategija nadaljnega dela pri uresničevanju planskih nalog: 1. Zaradi velikega zaostajanja za planiranim izvozom, bo treba do konca leta vložiti dodatne napore, da bi se planskim obveznostim vsaj približali in s tem zagotovili kolikor toliko nemoten potek proizvodnje. Realizacija planiranega izvoza je skupna naloga in odgovornost delavcev Zmaja in Iskra Commerca, pri čemer smo v delovni organizaciji dolžni zagotoviti zahtevane blagovne fonde, ustrezno kvaliteto, izpolniti rok dobave in druge dogovorjene zahteve, Iskra Commerce pa mora zagotoviti plasma izdelkov, pri čemer ima vso prednost konvertibilno tržišče. 2. Delavci Zmaja se bomo glede na težko izvozno -uvozno situacijo maksimalno prilagodili zahtevam tujega trga. Pripravljeni smo sprejeti tudi nižje, to je svetovno konkurenčne cene ter organizirati delo v treh izmenah v kolikor bi to zahtevali sklenjeni posli ter se na ta način delno odreči plasmaju na domačem trgu. 3. Planirani potek proizvodnje do konca leta je treba znova preveriti tako, da bo glede na predvideno pomanjkanje uvoznih surovin zagotovljeno obratovanje tistih linij v baterijski proizvodnji, na katerih se dela tudi za izvoz. Zato morajo priprave dela pripraviti ustrezne programe za morebitno prerazporejanje delavcev na droga dela (montaža svetilk, vlaganje žičk in drogo) s tem, da bi do konca leta zagotovili polno zaposlenost v temeljnih organizacijah. 4. Do skrajnosti je treba zaostriti odgovornost na področju porabe osnovnih baterijskih surovin ter iskanju rešitev v substitutih oziroma domačih surovinah. 5. Komercialno področje v Zmaju mora skupaj z Iskra Commerce takoj pričeti z iskanjem možnosti nabave surovin s klirinškega področja. 6. Pripraviti je treba program našega nastopanja na tujih tržiščih za leto 1982 pri čemer je treba napraviti ustrezno selekcijo prioritete tako, da bi za naše izdelke izdelane po klasičnem postopku ponudili prednost deželam v razvoju (kot na primer Severna Afrika) in državam na vzhodu s konvertibilnim plačilom. V zahodne države pa naj bi plasirali izdelke novejšega programa kot so baterije 4R 25, baterije alkalne izvedbe in droge. 7. "Krizni štab" v naši delovni organizaciji mora tekoče spremljati založenost z uvoznimi surovinami za nemoteno proizvodnjo in pravočasno predlagati ustrezne ukrepe. Delavski svet delovne organizacije je imenoval Je aktiven družbenopolitični delavec in Slan ZKS od leta 1958 dalje. Opravljal je pomembne funkcije v delovnih organizacijah in na ravni Občinske skupščine večkrat tudi kot predsednik raznih odborov in komisij: Delavski sret delovne organizacije ZMAJ je 16. julija 1981 na predlog razpisne komisije ter mnenja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Ljubljana-Šiška imenoval KAJDIŽ Andreja, diplomiranega socialnega delavca za opravljanje del oz. nalog vodje splošno kadrovskega področja z začetkom nastopa na delo 1. septembra 1981 za mandatno dobo 4 let. Pričakujemo in želimo, da bo naš novi sodelavec Kajdiž Andrej kot vodja splošno kadrovskega področja uspešno in z zadovoljstvom opravljal svoja dela in naloge v Zmaju, obenem pa se nadejamo, da bo občasno KAJDIŽ Andrej vodja splošno kadrovskega področja KAJDIŽ Andrej, rojen 6. julija 1935 na Bledu ima že 25 let delovnih izkušenj na tehniških, kadrovskih, socialnih, andragoških, pravnih, organizacijskih in splošnih funkcijah. Prav zaradi svoje sociološke usmerjenosti se je po absolviranju Tišje šole za organizacijo dela prepisal in diplomiral na Višji šoli za socialno delo ter se Na naslovni strani Na desetih avtobusih mestnega potniškega prometa je videti reklamo za naše izdelke. Posnetek na naslovnici je bil napravljen sredi septembra na postajališču pred DRAMO. "Zelencu" na progi 3 je pritrjena zelo upadijiva barvna reklama za naše baterije. na ta način v letu 1976 direktno vpisal v 5. semester Fakultete za sociologijo, politične vede in-novinarstvo v Ljubljani. s svojim prispevkom, zanimivim in aktualnim s svojega področja, popestril tudi vsebino našega glasila. „ eseda urednika Izšla je nova številka našega glasila. Septembrska je. Spet jo bomo takoj po prevzemu iz tiskarne v grobem razdelili in sicer določeno število izvodov namenili za TOZD specialne baterije, za upokojence in za arhiv, ostale pa odložili v našo jedilnico in pred obratno pisarno v proizvodnji. Tako nekako bo naše glasilo razdeljeno med vse naše delavce. - Je res tako? Menim, da glasilo kaj hitro pride do vsakega proizvodnega delavca. Prav pa bi bilo, da za tiste, ki so odsotni zaradi bolniške ali kak dan letnega dopusta, vzamejo in spravijo glasilo najožji sodelavci ali da jih ob prihodu na delo vsaj opozorijo, da je pred dnevi izšla nova številka glasila. Delavci iz skupnih služb dobijo glasilo v jedilnici seveda, če ga opazijo. Dobro pa bi bilo najti ustrezen način opozorila, o čemer tudi že razmišljamo. Lahko pa bi tajnica ali poenterka iz vsakega sektorja ali področja za vse svoje sodelavce prevzela določeno število izvodov in jih v svojem krogu razdelila. Kajti ne pozabimo, da je glasilo namenjeno vsem in če že redno mesečno izhaja, da ga vsakdo redno tudi prejme. Iz vsebine septembrskega glasila bi še posebej opozoril na dva sestavka, ki sta v tem trenutku še posebej aktualna. Gre za prizadevanje uresničevanja našega izvoza. 0 tem smo razpravljali na sestanku sredi septembra in v sedmih točkah nakazali našo aktivnost, ki jo objavljamo na stremi 2. Pripravljamo pa se tudi na tretji samoprispevek. Akcije za temeljito informiranje so se začele že močno širiti in svoj delež prispeva tudi naše glasilo. V prejšnji številki'smo pisali o programu del iz tretjega samoprispevka, tokrat pa smo zabeležili rezultate iz prvih dveh. V uredništvu že snujemo vsebinsko zasnovo za oktobrsko glasilo, obenem pa pričakujemo vaše sodelovanje, da s svojimi prispevki popestrite našo prihodnjo številko. Gi E]E]E]E]E]E]E]E]E]B]E]E]E]E]B]E]E]B]E]B]B]B|B] Letna konferenca članov Z K v TOZD baterije Po partizanski magistrali Člani Zveze komunistov iz TOZD Baterije so se sestali 7. septembra letos na volilni konferenci. Najprej so pregledali letošnje delovanje, v katerem so še posebej izpostavili stabilizacijske ukrepe, družbeno samozaščito ter razmere na Kosovu. Po razpravi pa so na predlog sekretariata evidentirali dosedanjega sekretarja Zveze komunistov Kranjec Zdenka še za eno mandatno dobo ter izvolili nov sekretariat. Dogovorili so se tudi o smernicah za nadaljne delo, upoštevaje obdobje pred kongresi Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije. Poseben poudarek pa so namenili utrje- vanju dobrih medsebojnih odnosov in izboljšanju delovne discipline. Eno izmed prihodnjih sej bodo posvetili tudi naši varnostni zaščiti. V nadaljevanju pa so se člani Zveze komunistov pogovarjali o akciji za uspešno izvedbo referenduma III. samoprispevka v LjuMjani, ki bo 22. novembra. Daljša informacija o tem je bila objavljena že v avgustovski številki našega glasila, in ki bo za novembrski referendum odmeril precej prostora še v septembrski in oktobrski številki. Menili so, da bo verjetno celotno akcijo treba podpreti tudi z ustreznimi pobudami na plakatih. Sobota 12. september. Dan, za katerega so delavci TOZD Specialne baterije v okviru osnovne organizacije sindikata načrtovali skoraj tradicionalni vsakoletni "sindikalni" izlet. Tokrat so se odločili za partizansko magistralo v Belo krajino. Udeležencev izleta je bilo precej, saj jih je bilo od 12o zaposlenih za poln avtobus, ki je odpeljal iz Šentvida pri Stični nekaj po 6. uri zjutraj. V Vinici so si ogledali rojstno gišo našega velikega pesnika Otona Župančiča, v Črnomlju pa veličasten spomenik padlim borcem. V Metliki so obiskali vinsko klet, za tem pa si ogledali narodopisni muzej v metliškem gradu. Preko Gorjancev in skozi Novo mesto so se napotili v Kartuzijo Pleterje na ogled znamenitosti, nakar so svoj prvi del izleta zaključili v Šentjerneju. Nova mešalnica depol paste je poskusno stekla V mesecu septembru so bili v novi mešalnici depol paste izvedeni večji tehnološki poizkusi. Delovanje novega mešalca je bilo uspešno nad pričakovanji. Ugotovili smo, da je pasta narejena v novem mešalcu zelo enakomerna z zelo malimi odstopanji. Druga razveseljiva lastnost je hitrost izdelovanja paste, ki dosega približno dve toni na uro. Ob poizkušanju, pa so se pokazale tudi nekatere težave tehničnega značaja, katere bomo odpravili v najkrajšem času. Več o novi mešalnici, tehnološkem postopku in delovnih pogojih bomo izčrpneje pisali v naslednjem glasilu. Kuhelj Treba je poudariti, da je bila organizacija izleta odlična. Celotna pot. in sleherni postanek je- bil časovno načrtovan in lahko se pohvalijo z izredno točnostjo. Zato se je točno ob 14.uri začel tudi piknik na šentjemejskem hipodromu, kjer ni manjkalo dobrot za lačne želodce. Za zabavo je tudi tokrat, kot v mesecu juniju na Uskovnici poskrbel Benato Besnik s svojim ansamblom EDEN. Izletniška sobota se je zaključila v poznih večernih urah z veliko mero zadovoljstva in veselega razpoloženja. ^ 4 glas zmaja TU SMO — VAŠI SMO! ODLOČAMO SE ZA SAMOPRISPEVEK III V Ljubljani se bomo odločali za tretji samoprispevek Točno pred desetimi leti smo se v Ljubljeni na referendumu z veliko večino odločili za politiko hitrejše rasti družbenega standarda. Z uspešno izglasovanim referendumom za prvi samoprispevek pa smo se tudi spopadli z liberalizmom, ki je rast družbenega standarda zanemarjal, ga podrejal rasti osebnega standarda in s tem dovoljeval večanje socialnih razlik med delovnimi ljudmi in občani. Tako smo se v Ljubljani že pred desetimi leti izrekli za prvi samoprispevek, da s solidarnostjo in vzajemnostjo gradimo takšen program razvoja družbenega standarda v Ljubljani, ki zamenjuje razlike neusklajenega razvoja posameznih občin, vpliva na večjo produktivnost dela in znanja, zmanjšuje socialne razlike in omogoča človeku dostojno življenje. S S samoprispevkom, to je združevanjem srddstev vseh delovnih ljudi in občanov smo s prvim in drugim samoprispevkom v Ljubljani v desetih letih zgradili sto objektov družbenega standarda in sicer: - 46 otroških vrtcev - 44 osnovnošolskih objektov - 5 zdravstvenih domov - 4 domovi za starejše občane - 1 vzgojna posvetovalnica. Z izgradnjo vzgojno varstvenih zavodov smo omogočili, da je bilo vključenih v organizirano varstvo bistveno večje število predšolskih otrok, zagotovili njihovim staršem, da so na svojih delovnih mestih lahko z zbranostjo dosegli višjo produktivnost dela, otrokom pa zagotovili družbeno varstvo in nepogrešljivo predšolsko vzgojo. S 44 novimi osnovno šolskimi objekti pa smo zmanjšali izmenski pouk, dosegli večjo kvaliteto učno vzgojnega dela z otroki, vključili večje število otrok v sodobno celodnevno šolo in podaljšano bivanje. V prejšnjem glasilu smo po časopisnih informacijah tudi mi Pred 10 leti točneje 5- novembra 1971 je bil v ljubljanskem obratu zbor delovne skupnosti, na katerem smo razpravljali o prvem samoprispevku za gradnjo šol in vzgojno varstvenih ustanov. Zbora, ki ga je vodil takratni predsednik sindikalne organizacije Mayer, se je udeležil tudi predstavnik Mestnega sindikalnega sveta Janko Vrhunc. objavili, da je spodnja meja osebnega dohodka, do katerega se samoprispevek ne plačuje 6.000 dinarjev. Dejansko pa je 7.000 dinarjev, kar je razvidno iz biltena številka 1 SZDL mesta Ljubljane. Omenili smo tudi že, da stopnja samoprispevka ne more biti višja od dosedanje, torej 1,5 odstotka od osebnega dohodka. če smo v prejšnjem glasilu navedli program III. samoprispevka, smo tokrat podali prikaz rezultatov zadnjih dveh samoprispevkov, kar je obenem tudi dopolnitev k razpravi o aktivnosti članov ZK,ki so se na letni konferenci v temeljni organizaciji Baterije zavzeli, da s čim popolnejšo informacijo skušajo vplivati na uspešnost referenduma 22. novembra 1981 v Ljubljani. 22. november '81 E]E]G]E]E]E]E]B]E]E]E]E]B]B]B]B]B]E]B]B]B]B]B]B] O stanovanjskih posojilih^5 V junijskem glasilu smo objavili pod gornjim naslovom informacijo o dodeljevanju posojil za reševanje stanovanjskih problemov delavcev v delovni skupnosti skupnih služb in Tozd baterije. Za Tozd specialne baterije pa je bilo potrebno več časa za usklajevanje in razčiščevanje nekaterih spornih točk, vendar je bila pred dobrim mesecem dokončno izvedena delitev posojil, zato objavljamo rezultate šele v septembrskem glasilu. -Dr. V temeljni organizaciji Specialne baterije je bilo razpisanih 1.2o7.ooo,- din za stanovanjska posojila. V roku se je za posojila prijavilo 16 prosilcev, ki so skupaj zaprosili za 2.62o.ooo din. Komisija za delovna razmerja temeljne organizacije je na seji dne 18.6.1981 na podlagi poročila komisije za ogled stanovanjskih razmer prosilcev odločila o razdelitvi stanovanjskih posojil, upoštevala je potrebe prosilcev ter seveda razpoložljiva sredstva. Na sklep komisije je bila podana ena pritožba, ki jo je komisija vzela v obzir ter jo obravnavala. Ponovno je komisija za delovna razmerja razpravljala o razdelitvi stanovanjskih posojil na seji 2o.8.1981 ter razpisana sredstva razdelila med 16 prosilcev na podlagi prioritetne liste takole: 1. Strmole Ignac - 37.ooo din 2. Ljudmila Sirk - 2oo.ooo din 3. Gabrijel Pečnik - 60.000 din 4. Peter Zadel - I85.000 din 5. Olga Bobnar - 80.000 din 6. Jožica Kristan - loo.ooo din 7. Zvone Cirkvenčič - loo.ooo din 8. Fadil Alibegovič - 45.000 din 9. Frančiška Gorišek - 4o.ooo din 10. Marija Pekolj - 50.000 din 11. Matjaž Bavdež - 4o.ooo din 12. Jože Turk - 50.000 din 13. Ljuba Gyerek - 4o.ooo din 14. Jožica Markovič - 80.000 din 15. Lokar Jelka - 4o.ooo din 16. Ana Rotar - 60.000 din. Delavci bodo posojilo porabili za dograditev ali gradnjo stanovanjske hiše oziroma za adaptacijo. MK Šli smo v Trst v gledališče "Mestno gledališče Ljubljansko" je za soboto 12. septembra letos organiziralo ogled predstave "Partija remija" v Slovenskem narodnem gledališču v Trstu. Bilo je več avtobusov, ki so v soboto ob 8. uri zjutraj izpred hale Tivoli odpeljali proti Trstu. Enega izmed njih so napolnili tudi delavci Zmaja, ki so nekako prvič v tej sezoni pokazali velik interes za prijeten in koristen izlet v zamejstvo. Vreme jim je bilo naklonjeno in po udobnem potovanju so si najprej ogledali zbirko perzijskega zlata v Tržaškem grddu. Po prostem popoldnevu pa so šli zvečer v gledališče. Preveč pogosto pa se ponavlja praksa, da se podobnih izletov kar redko udeležijo posamezni delavci iz TOZD Specialne baterije. Tokrat ni bilo nikogar. Res je, da sta se prijavili dve kandidatki, ki sta kasneje odpovedali. Izlet v Trst je namreč sovpadal a sindikalnim izletom Šentvidčanov. Iz razgovora s predsednikom sindikata Zadel Petrom je treba potrditi njihovo ugotovitev, da je prihod v Ljubljano s takšnega izleta dokaj pozen, sredi noči, ko ni nadaljne veze v Šentvid razen z lastnim avtomobilom, če je to edini.in dovolj tehten razlog za neudeležbo, bi kazalo v prihodnje organizirati prevoz z lastnim kombijem. V tem primeru ob ustrezni agitaciji bi pač organizatorji morali poskrbeti za zadostno število udeležencev. S seje delavskega sveta TOZD specialne baterije ZMAJ je dvignil prah s črko „J" pa Se to JEZIKOVIH ZMAJI HA LJDBLJA5SKIH ULICAH - Te dni lahko na nekaterih zelencih mestnega prometa (npr. proga 6) preberemo nove, velike napise, ki reklamirajo Zmajeve - SVETILJKE. Prizadetim opazovalcem, še zlasti pa članom jezikovnega razsodišča se ponuja vtis, da imajo pri nas s slovenščino zadnje čase opraviti ... zmaji. Saj je ta pravopis še iz tistih časov. DELO, 28. avg. 1981 Pripis: 0 črki "Jn smo se spotaknili že v našem letošnjem Januarskem glasilu v rubriki z istim naslovom. Le da takrat ni šlo za odvečni, pač pa za manjkajoči nJn v besedi BATEHISKA v napisu na envelopi za svetilko Z 52. Iz obeh primerov skupaj bi kaj kmalu lahko pri nas izdelovali svetilke, ki bi jih predstavili’ javnosti z napisom: ROČNA BATERISKA SVETIUKA. - Ur. Naša ..svetiljka" v jezikovnih pogovorih Da je odvečna črka "J* v besedi svetilka dvignila obilo prahu in rodila tudi razprave naših jezikoslovcev ter popestrila in razširila reklamo Zmajevih izdelkov (o kvaliteti takšne reklame na tem mestu ne mislimo razpravljati) dokazujejo tudi jezikovni pogovori na prvem programu radia Ljubljane v četrtek, lo. septembra ob 14.4o uri. Te dni videvamo na nekaterih ljubljanskih zelencih predvsem na številki 6 velik napis tovarne Zmaj, ki reklamira "svetiljke". Tako nekako je bilo slišati v sestavku prof. Janka Modra že na samem začetku, ki pa je nato posegel v starejše slovarje in razpravljal o pi- Stojala za baterije Stojala s pokončnimi, ustrezno oblikovanimi mesti, kamor je moč naložiti razne tipe baterij smo nekoč že imeli oziroma smo jih videvali po nekaterih prodajal* nah. Delavci komercialnega področja pa so se na pobudo kupcev baterij odločili, da naročijo izdelavo novih stojal, ki bi jih dali predvsem v takšne trgovine, v katerih prodajalci nimajo prostora za ustrezno "razstavo" naših izdelkov. Dogaja se, da so baterije večkrat zaprte v raznih predalih ali pod pultom. Baterije v stojalih na samih pultih pa bi opozarjale kupce češ "vidim baterije in savi sporne črke v besedi svetilke. Ne glede na to, da Je napaka nastala zaradi tiskarskega škrata ali pod vplivom srbo-hrvatskega jezika, smo v radiu slišali, "da imajo opravka s slovenščino zmaji". Po ljubljanskih ulicah že vozijo zelenci brez črke "J" v naših svetilkah. Napaka je odpravljena. Sporne črke ni več videti, le slutimo jo lahko. To pa zaradi nepričakovane popularizacije. spomnil sem se, da jih moram kupiti". V naši delavnici so za začetek izdelali le pet stojal. Zaenkrat smo dali v testiranje enega v Domžale in drugega v Iskrino trgovino na Titovi cesti. Manjka le še ustrezni reklamni napis proizvajalca. My Zbiramo odpadni papir Nič novega, boste rekli. Bes je, vendar gre za določeno spremembo. Do zdaj smo odpadni papir s pomočjo stiskalnice vezali v bale in ga prodajali "Surovini" po približno ?o par za kilogram. V mesecu juliju pa smo začeli uporabljati kontejner za odpadni papir last UNIJA - PAPIB SERVIS. V začetku je bil sicer manjši in kaj hitro poln, zato smo naročili večjega, ki ga servis odvaža vsaj enkrat, včasih tudi dvakrat tedensko. Cena za kilogram je približno 5o par. Za vezanje v bale s stiskalnico, ki jo bomo vrnili "Surovini" so se večkrat pojavili problemi. Včasih se je pokvarila, treba je bilo določiti režijskega delavca za stiskanje, uporabljali smo žico za vezanje itd. Vse to je zdaj odpadlo. Ne moremo pa trditi, da smo zadovoljni s čistočo in redom, kajti papir in kartone je večkrat možno videti poleg kontejnerja, pa tudi v smeteh za kovinske odpadke. Zavedati se moramo, da je odpadni papir pomembna surovina za predelavo v tovarnah papirja. tty Povečana zavarovalna doba Pokojninska doba, na podlagi katere se pridobivajo in določajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, obsegajo: - čas po dopolnjenem 15. letu starosti, prebit v zavarovanju, - čas, dopolnjen do 31. decembra 1972, ki se všteva v v pokojninsko dobo kot obdobje zavarovalne dobe in obdobje posebne dobe. V zavarovalno dobo se všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu s polnim delovnim časom. Kot čas s polnim delovnim časom je mišljen tudi čas, ki ga prebijejo na delu s skrajšanim delovnim časom: - zavarovanci - delovni inva-liti in vojaški invalidi, če so zaposleni s tolikšnim časom, kot ustreza njihovi delovni zmožnosti; - vojaški zavarovanci - ki dobivajo invalidsko pokojnino, če so zaposleni s polovico delovnega časa; - zavarovanke, ki dojijo in negujejo otroka po posebnih predpisih; - defektne ali invalidne osebe, če so zaposlene z delovnim časom, ki ustreza njihovi delovni zmožnosti. Zavarovalna doba, prebita na delovnih mestih, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo ali na katerih zavarovanci po dopolnjenih določenih letih starosti ne morejo več uspešno opravljati svoje poklicne dejavnosti, se šteje s povečanjem. Povečanje zavarovalne dobe Je odvisno od teže in škodljivosti oz. od narave dela in sme znašati največ 5o %. Zavarovancem, katerim se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se starostna meja za pravico do pokojnine zniža, odvisno od povečanja zavarovalne dobe. Stopnja povečanja dejanske zavarovalne dobe je odvisna od težavnosti in od tega, koliko le-te škodujejo zdravju in znaša po veljavnih predpisih za 12 mesecev dejanske zaposlitve 14, 15, 16 ali 18 mesecev zavarovanja. Pogoj za tako povečanje zavarovalne dobe pa je, da je delavec tudi ves čas opravljal tako delo in naloge, ki so bila z ustreznimi predpisi uvrščena med posebno težko in zdravju škodljivo delo. Sprejeti sklep o posameznih delih oz. delovnih mestih v temeljnih organizacijah združenega dela še ni dovolj za samodejno uvrščanje le-teh med tista dela, pri katerih bi bilo mogoče šteti zavarovalno dobo s povečanjem, ne da bi komisija prej ugotovila delovne razmere. Dela in naloge, ki se štejejo e povečanjem, morajo biti ugotovljena komisijsko. Naloga teh komisij je, da ob konkretnih delih v samih organizacijah združenega dela ugotovijo, ali so v resnici delovne razmere tako težke in zdravju škodljive kot je to navedeno v strokovni dokumentaciji, ki d« bila podlaga za izdajo splošnega akta, s kateri™ eo bila določena dela in naloge uvrščena med težke in zdravju škodljive. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Slovesen trenutek pred 5 leti Prav od delovnih razmer je odvisna težavnost del in to, koliko škodujejo zdravju. Pri tem ni mogoče prezreti, da obstojajo nekatere panoge gospodarske dejavnosti, kjer je že proizvodni proces tak, da težavnosti in škodljivosti zdravju ni mogoče odstraniti niti s uporabo sodobne tehnologije dela. Ta ugotovitev je pomembna, saj zvezni zakon določa, da je mogoče priznati povečano zavarovalno dobo le za tista dela in opravila, na katerih ni mogoče odpraviti posebne težavnosti dela in škodljivosti zdravju, četudi so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi. Zavarovalna doba se šteje s povečanjem zavarovancev, ki so v Jugoslaviji prebili skupaj najmanj 5 let na delu, na podlagi katerega so bili zavarovani, in delali poln delovni čas kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 7o %, vojaški invalidi I. do VI. skupine, slepi, osebe bolne za distrofijo ter sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi obolenji, ali kot civilne žrtve vojne s telesno okvaro najmanj 7o % v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju. Tem zavarovancem se šteje vsakih 12 mesecev dejanskega dela, na podlagi katerega so zavarovani, za 15 mesecev zavarovalne dobe, starostna meja, pa se Jim zmanjša za eno leto za vsakih 5 let takšnega dejanskega dela. Zavarovancem se všteva v zavarovalno dobo s povečanjem tudi čas, ko so bili zavarovani v pokojninskem ali invali- Koncem oktobra poteka pet let, odkar smo uradno prevzeli v uporabo novozgrajeno skladišče e površino 2.o5o kvadratnih metrov na novi lokaciji v Stegnah. Bilo je na petek 29. oktobra 1976, ko je takratni predsednik delavskega sveta Kranjac Zdenko ob prisotnosti članov in predstavnikov samoupravnega in družbeno političnega življenja ter drugih s prerezanjem vrvice simbolično otvoril prvo fazo objekta in ga predal svojemu namenu. Prav je, da se letos spomnimo na majhen jubilej, na dogodek, ki je v tistih letih predstavljal za nas delček uresničevanja naših želja in hotenj pri nadaljnem razvoju tovarne, predvsem prostorske rešitve z boljšimi delovnimi pogoji. S tem je bil storjen le prvi korak celotnega načrta, da v končni fazi na novi lokaciji z nadaljno gradnjo zaživi baterijska proizvodnja in da se ZMAJ s Šmartinske ceste v celoti preseli v Stegne, kar se je tudi zgodilo dve leti kasneje. My dskem zavarovanju kot vojaški zavarovanci ali kot civilne osebe v službi r Jugoslovanski ljudski armadi, izvzemši čas, ki ga je civilna oseba v službi v JLA prebila v tujini, in sicer ob pogojih in v obsegu, kot to določajo predpisi, s katerimi sta urejena pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških oseb. Kot je torej nujen pogoj za obstoj in priznanje zavarovalne dobe opravljanje določenega dela v predpisanem času, tako je tudi za priznanje in štetje zavarovalne dobe e povečanjem potrebno, da so podani ves čas trajanja zavarovalne dobe vsi tisti pogoji, zaradi katerih je bila priznana zavarovalna doba s povečanjem. Kastelic Daria $ '***********************************)«-*** * X * * * * * * * * * * * $ J 5 * J * * J J J dopisujte v GLAS ZMAJA S tem naslovom je bil že pred osmimi leti objavljen članek v Ljubljanskem dnevniku in katerega smo ponatisnili v našem glasilu "Naš glas" v št. 8-9 leta 1973- "Revolucija v tehnologiji baterij", tako je bilo zapisano tudi v nadnaslovu, ki omenja ugotovitev, da predstavlja litijeva baterija eno največjih prelomnic v tehnologiji baterij. Ker pa občasno v pogovorih nanese beseda o litijevih baterijah in ker nas zanima, kakšno mnenje o tej tehnologiji danes obstoja, je pripravil za naše glasilo dr. Zemva Peter naslednjo informacijo ter dodal tudi nekaj zanimivosti o zgradbi, namembnosti in lastnostih litijevih baterij v primerjavi z današnjim klasičnim izdelkom. -Dr. Velika večina ljudi je še vedno mnenja, da ime "litijeva baterija" pove že dovolj.V resnici pa je takšno imenovanje preveč splošno. Med litijevimi baterijami so namreč velike razlike, saj imajo vgrajene zelo različne elektrolite in oksidante. Dejansko so to različni elektrokemijski sistemi, ki jim je skupno le to, da je kovinski litij v vlogi negativne elektrode. Kovinski litij je srebrno bela kovina, izredno mehka in lahka. Koščke litija lahko režemo z nožem, litijeve trakove pa celo z navadnimi škarjami. To je sploh najlažja kovina, saj ima gostoto le 0,554- g/ml. Zaradi precejšnje reaktivnosti na zračno vlago v običajni atmosferi začne litij takoj že pri sobnih temperaturah reagirati tako z dušikom kot tudi kisikom, ter v takšnih pogojih njegova svetla površina v nekaj trenutkih že potemni in izgubi kovinski sijaj ter postane hrapava in krhka, saj se reakcija sploh ne ustavi. Zato se litij hrani v zaprtih posodah z argonom ali pa v petroleju. Reakcija z vodo pa je že precej burna, ker se sprošča vodik in toplota. Prav zato morajo biti v litijevih baterijah prav vse vgrajene komponente popolnoma brez sledov vlage. Možna je uporaba le brezvodnih elektrolitov. To so raztopine neke soli, npr.s litijevega-aluminijevega klorida (LiAlCl^) v organskem ali pa v anorganskem brezvodnem topilu, včasih pa tudi v mešanicah obeh vrst topil. Za izdelavo baterij je možno uporabljati več vrst organskih topil, največkrat pa sta v rabi acetonitril ali propilen karbonat. Anorganska brezvodna topila pa so lahko tioni1 klorid (S0C12), fosforil klorid (F0C1-), tekoči žveplov dioksid (S02), sulfuril klorid (S02C12) in slične spojine. Vse te snovi takoj zreagirajo s sledovi vlage, zato zahteva ravnanje z njimi posebno tehniko, da ne pride do direktnega kontakta z običajno atmosfero. Na običajnem zraku se vsak anorganski elektrolit za litijeve baterije močno kadi ter hudo draži h kašlju ter zasolzi oči itd. Z vlago se namreč tvori zelo močna kislina, ki je korozivna tudi za mnoge kovine. Brezvodni elektrolit se zato dozira v baterijo s posebnimi postopki. Vse litijeve baterije morajo biti loo % hermetično zaprte in še korozijsko varne za okolico. Litij ima v kemijski elektrona-ponski vrsti tudi najbolj negativni potencial od vseh znanih snovi. To pomeni, da je možno iz litija izdelati baterije, ki imajo znatno višjo lastno napetost od vseh drugih sistemov baterij. Zaradi majhne gostote litija ter izredno nizke ekvivalentne mase pa je možno z litijem izdelovati baterije z izredno visokimi vsebnostmi energij v utežni ali prostorninski enoti, ki kar nekajkrat prekašajo vse druge sisteme baterij. Vsak sistem litijeve baterije ima svojo lastno "odprto" napetost ter tudi nekatere druge električne karakteristike. Danes je v svetu znanih preko 15 različnih sistemov litijevih baterij, od katerih jih je kar šest (6) sistemov že na tržiščuI Med posameznimi sistemi so bistvene razlike v napetostih in drugih lastnostih. V tabeli so prikazane napetosti in praktične vsebnosti energij za več sistemov litijevih baterij, ki so že nekaj let do- Tabela komercialnih sistemov litijevih baterij Okrajšana oznaka sistema Uo °R VH/1 Li/(C?T)n 3,o 2,7 58o Li/S02 2,9 2,8 635 Li/CuS 2,2 1,8 41o Li/AggCrO^ 3,4 3,o 540 Li/Mn02 3,5 2,8 57o Li/SOCl2 3,6 3,4 95o segljive na zahodnih tržiščih. Nekaj tipov ima tudi "standardne" izmere, vendar še ni IEC oznak za poimenovanje sistemov litijevih baterij. Zaradi primerjave naj omenimo, da ima sistem baterij Leclan-ehe lastno napetost okoli 1,5 V ter vsebnosti energije le okoli 167 VH/1. Čeprav je v tabeli navedenih šest komercialnih sistemov Li-baterij, pa je število tipov na tržišču,glede na obliko in dimenzije celic, znatno večje. Zanimivo je, da za uporabo, pri nizkih temperaturah (do - 5^°C) in za velike moči ter z dolgo dobo skladiščenja (do lo let) največ obeta sistem "litij/ tionil klorid", ki je v tabeli označen s kemijskimi simboli: Li/SOClg. S poskusi v nekaterih dobro opremljenih raziskovalnih laboratorijih so namreč odkrili, da je litij obstojen v oksidantih tipa SOClg. To je tudi istočasno dobro anorgansko brezvodno topilo, ki je zelo pocenir V njej so dobro topne anorganske soli z velikimi anioni, npr. LiAlCl^. Tako je glavna sestavina elektrolita in depolarizator ena in ista snov, namreč SOClg. V celici zato odpade vgrajevanje ene komponente, ter se poveča delež za baterijo koristne sestavine. Prav zaradi te dodatne ugodnosti ima sistem Li/SOCLg med vsemi dosedaj znanimi primarnimi baterijami vodilno mesto. Uporaba teh baterij je zelo raznolika. Miniaturni tipi se že več let rabijo v srčnih vzbujevalnikih ("pacemakerji"), kot tudi za tiskana elektronska vezja s spominskimi enotami. Večji gabariti celic imajo posebne namene uporabe, iz leta v leto pa se kažejo še nova področja uporabe (npr. za točne lokacije smeri vrtanja nafte itd.). Trenutno to ni baterija za široko potrošnjo. Prvi proizvajalec litijevih ti-onilkloridnih celic (Li/SOClg) je bila ameriška firma GTE (General Telephon & Electronics Corporation) v kraju Valtham/ Masa. Prve manjše serije teh baterij so izdelali v letu 1973. V naslednjih letih pa so se zlafeti v ZDA pojavili še nekateri novi proizvajalci. Nekatere nove tovarne so nalašč zgradili v področjih s suho klimo (puščave). V Evropi je sedaj proizvajalec tudi francoska firmaSAPT, ter še danska firma HELLESENS. Že nekaj let ima proizvodnjo osvojeno tudi izraelska firma "TADIRAN". Japonce je razvoj litijevih tio-nilkloridnih baterij prehitel, ter je trenutno še ne znajo proizvesti ter iščejo licence in tehnologijo. Poudariti pa moramo, da so Japonci pivi v svetu odkrili in uvedli veliko-serijsko proizvodnjo dveh drugih litijevih sistemov in sicer z grafitnim fluoridom (CP^)^ leta 1972 ter z brez-vodnim manganovim dioksidom (Mn02) leta 1975. V zadnjih letih so se z raziskavami litijevih tionilklo-ridnih baterij zelo intenzivno ukvarjali številni laboratoriji v svetu. Tako so sedaj že s precejšnjo verjetnostjo znani reakcijski mehanizmi, ki potekajo v Li/SOClg baterijah. V patentnih specifikacijah so opisani že tudi konkretni primeri, kako zmanjšati ali odstranjevati zakasnitvene efekte v teh baterijah, ki so bili do nedavnega edini večji nedosta-tek tega sistema. V ZDA je dr. Nikola Marinčič v svoji firmi "BATTERY ENGINEERING Inc." celo odkril učinkovit dodatek, ki še pred izrabo baterije v aparatih pokaže izrazit napetostni prag reda velikosti 35o mV, kar je za uporabnika zelo učinkovito opozorilo, da bo treba baterije kmalu zamenja- ti, npr. pri ljudeh, ki imajo vgrajene srčne vzbujevalnike, da se v miru pripravijo na operacijo. Tudi tehnično razvojni sektor Iskre - Industrije baterij ZMAJ je spremljal intenzivni razvoj raznih sistemov litijevih baterij v svetu, da bi se nato po določenem času lahko opredelil za enega samega, ki bi bil najbolj perspektiven za zelo. zahtevne in perspektivne vidike uporabe. Že kakšni dve leti nam je znano, da je to sičfcem: litij/tionil klorid. V letu 198o smo v prostorih "Katedre za anorgansko kemijo"/ FNT Na Mumikovi 6 v Ljubljani izdelali laboratorijski model galvanske celice Li/SOClg, ki je bila sicer improvizirane izvedbe, toda kljub temu uporabna skozi več mesecev za razne električne meritve. Tako smo lahko sami preverili izbor najustreznejših materialov ter polizdelkov. Znano je, da terja tehnologija Li/SOClg baterij precej znanja in izkušenj ter posebno opremo. Brez nakupa "know-how" od renomiranega svetovnega proizvajalca je včasih lastno delo v majhni skupini dokaj zahtevno zaradi preobilice neznank, ko je treba ugotoviti številne parametre, ki so odločilni za izdelavo kvalitetne baterije. Pred nekaj meseci pa se je naša skupina dodatno okrepila z našimi strokovnjaki in sodelavci iz univerzitetnih laboratorijev in "Instituta Jožef Stefan". Razvojno delo na osvajanju manjše laboratorijske serije popolnoma hermetičnih Li/SOCLg se je sedaj znatno pospešilo in upamo, da bo vsak dan manj neznank, ki nas še ločijo do montaže kvalitetnih celic ter do predhodne izdelave vseh preostalih polizdelkov. P.Žemva Odgovarjamo na vaša vprašanja Iskrina nagrada Na urednika glasila je bilo v zadnjem času naslovljenih obilo vprašanj in tudi zahtevkov, da javno zapišemo, koliko nagrada ali priznanje Iskre, ki se podeljuje vsako leto v okviru 4. julija, finančno predstavlja za nagrajenca. Podpisani je po sklepu Delavskega sveta SOZD Iskra z dne 28.5. 198o član komisije za nagrade in priznanja Iskre in ki se letošnjih sej in razprav o kandidatih zaradi daljše bolezni ni udeleževal, je pripravil nekaj odgovorov iz samoupravnega sporazuma o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra s podeljevanjem "Nagrad ISKRA^1 in "Priznanj ISKRA" in ki so ga lani sprejele vse delovne organizacije v SOZD, medtem tudi delovna organizacija ZMAJ. Vsako, leto se podeli ena nagrada delavcem ISKRE za izjemno ustvarjalno delo ali za vrhunske dosežke trajnega pomena, ki so odločilno prispevali k uresničevanju družbeno-ekonom-ske vloge Iskre in k njenemu splošnemu ugledu v ožji in širši družbeni skupnosti. Ta nagrada znaša deset povprečnih mesečnih netto osebnih dohodkov v Iskri, doseženih v preteklem letu. Poleg ene nagrade se podeli vsako leto še pet nagrad delavcem Iskre in drugim fizičnim osebam za izjemne dosežke na posameznih področjih dejavnosti pri razvoju samoupravljanja in družbeno politični dejavnosti. Dalje za tehnološko-tehnične dosežke in dosežke na področju inovacij, gospodarjenja, razvoja organizacije, produktivnosti dela, kvalitete, oblikovanja ter na drugih pomembnih področjih v SOZD Iskra. Iz tega sledi nagrada v znesku šest povprečnih mesečnih netto osebnih dohodkov v Iskri, doseženih v preteklem letu. Hkrati z nagradami se podeli posebno pismeno priznanje in kipec. Priznanje predstavlja posebno plaketo, ki se podeljuje obenem s posebnim pismenim priznanjem do priznanja in kipcem. Priznanja, ki jih podeljuje predsednik, delavskega sveta SOZD Iskra na slovesnosti oziroma vsakoletni proslavi Dneva Iskre 4. julija niso številčno in časovno omejena. Da bo informacija popolnejša (tudi v tem smislu so bila postavljena vprašanja) naj omenimo, da kandidate za nagrade in priznanja predlagajo komisiji - vsak delavec Iskre - vsaka organizacija združenega dela v Iskri in njeni samoupravni organi - družbenopolitične organizacije, ki delujejo v organizacijah združenega dela Iskre in na ravni SOZD Iskra ter - kolegijski poslovodni organ SOZD Iskra. Komisija prične vsako leto v februarju postopek za zbiranje predlogov za podelitev nagrad ter objavi v glasilu Iskra razpis, s katerim poziva delavce, organizacije in organe, da najpozneje do 3o. aprila podajo predloge. Smatram, da je s tem podana dovolj obširna in nazorna informacija kot odgovor na zastavljena vprašanja. Majer Preventivno letovanje Za letošnje leto so bila v planu sklada skupne porabe za preventivno letovanje planirana sledeča sredstva: TOZD Baterije Ljubljana - 25.000,-TOZD Specialne baterije - lo.ooo,- Po kriterijih: - izpostavljenost slabim pogojem dela - zdravstveno stanje v zvezi z delom - čas izpostavljenosti slabim pogojem dela - starost - socialni kriteriji so bili za preventivno desetdnevno letovanje v počitniški skupnosti Zatišje izbrani sledeči delavci: iz TOZD Baterije Ljubljana: Hasanagič Sevda Kastelic Avgust Sirnik Alojz Erjavec Slavica Turk Marija Sivo Anka Jovanovič Nada Kranjc Marija Novak Ivan Trdin Ana iz TOZD Specialne baterije Šentvid: Od izbranih delavcev so se za preventivno letovanje odzvali le trije delavci: Ulčar Prane Gorišek Kani Korevec Marija. Pripravljamo se za občni zbor naše ..čebelice" Da ▼ naši delovni organizaciji obstoja blagajna samopomoči, imenovana “čebelica" ve skoraj sleherni delavec, če ni drugače, se seznani z njo vsaj takrat, ko potrebuje pomoč in-ko postane član. V mesecu oktobru letos namerava predsednik odbora Lendero Franc sklicati občni zbor članov. Zato smo se odločili, da pred-tem vsaj nekoliko pogledamo v preteklost nastanka blagajne samopomoči ia zadnjega občnega zbora. Blagajna samopomoči je bila ustanovljena leta 1957 na pobudo nekaterih članov kolektiva v okviru sindikalne organizacije. Njen začetni obstoj se je boril z različnimi težavami, predvsem pa zaradi nerazumevanja nekaterih. Osnovni problem je bil, kako zagotoviti obratni kapital za začetek. Tovarna Zmaj je bila v tem času skromna, zastarela in sindikalna organizacija ni bila deležna nikakršnih dotacij. V blagajni sindikalne podružnice se je nabiral le ostanek od dohodka članarin, nekaj denarja pa je pritekalo od prodaje odpadnih surovin. Pridobivanje članov ni bilo lahko delo, ker je pač vsakdo kaj hitro spoznal, da precej časa ne bo mogel dobiti posojila v znesku, kot si ga želi ali potrebuje. Prav zato, kolikor je znano, je bilo v začetku le 18 članov blagajne samopomoči od skupno 600 zaposlenih. Število članov je sicer z leti naraščalo in leta 197o jih je bilo že sto, in pet let kasneje 151, kar je predstavljalo 41 odstotkov zaposlenih. Zadnji občni zbor blagajne samopomoči je bil 14. junija leta 1975 v Zajčji dobravi. Hed drugim je bilo takrat sklenjeno, da bo odbor tesneje sodeloval z uredništvom našega glasila, v katerem naj bi bilo nekaj stalnega prostora za objavo o delovanju samopomoči, o stalnem agitiranju, obveščanju in drugo. Koliko se je ta sklep izvajal, lahko presojamo, saj o tej dejavnosti skoraj nič ne pišemo. Občni zbor je torej pred nami in če bo res v oktobru kot je slišati, bomo prihodnjič kaj več zapisali o številu članov, denarnih sredstvih in še marsičem, kar bi bilo zanimivo slišati po šestletnem premoru. My Udeleženci zadnjega občnega zbora blagajne samopomoči v Zajčji dobravi 14. junija 1975* Pripravljamo prostor za nov oddelek proizvodnje Pisali smo že, da so šoferji dobili sobo v prostoru, kjer je bil do nedavnega Iskra Invest servis, poleg transformatorske postaje proizvodne stavbe. Dosedanjo šofersko sobo v kleti smo zapolnili z arhivom, ki smo ga preselili iz sobe poleg prostorov službe kakovosti. Izpraznjeni prostor pa je določen za proizvodnjo gumbastih baterij, ki naj bi stekla v bližnji prihodnosti. Pred tem pa jo je treba opremiti in uresničiti zahtevane pogoje za normalno delo. To pomeni, da je treba napeljati instalacijo za stisnjen zrak, elektriko, ventilacijo in še kaj. Del opreme pa smo v septembru že videli na hodniku v kleti. Hy Naslov pomanjkljiv Vsakokrat, ko izide nova številka našega glasila, namenimo določeno število izvodov za razpošiljanje na naslove naših upokojencev. Žal, se večkrat primeri, da čez nekaj dni dobimo vrnjene pošiljke s poštno nalepko, na kateri piše "naslov pomanjkljiv”. Včasih dobimo vrnjen izvod zaradi "naslovnik neznan"'. Kes je, da od celotnega števila naših upokojencev le zelo redki občasno ne dobivajo glasila. Vendar pa, ker želimo ohranjati dosedanje, vsaj zaenkrat solidno dobre in edine vezi preko našega glasila in letnega srečanja upokojencev s slehernim našim upokojencem, nam ni vseeno, da takšna povezava z Zmajem nekoliko šepa. Tokrat smo dobili vrnjene tri izvode. Ker smo za en naslov že dobili spremembo, objavljamo dva, ki sta pomanjkljiva z upanjem, da nam kdo sporoči spremembo. To sta: GORENC Alojzija Mokriška lo, Ljubljana JANŠA Julka, Log pri Ljubljani, Brezovica. Bliža se mesec in dan našega srečanja z vami in ker vam bomo pravočasno razposlali vabila, želimo, da pridejo v roke vseh naših upokojencev. Zato vas prosimo, da vsako spremembo ali dopolnitev nailova sporočite na naslov: ISKRA - Industrija baterij ZMAJ, Uredništvo glasila, 6I000 Ljubljana, Stegne 23. Lep pozdrav vsem našim upokojencem Urednik Upokojila sta se Zaman Rudi Is temeljne organizacije Baterije Ljubljana se je sredi maja letos starostno upokojil Hudi ZAMAN. Rojen 6. decembra leta 1924 je sklenil delovno razmerje kot vratar - čuvaj 25. novembra 1966, torej v času, ko je bila vratarsko - čuvajna dejavnost organizirana v Zmaju. Opravljal je naloge v popoldanskem in nočnem času, leta 1965 pa mu je po sklepu upravnega odbora bila izplačana enkratna denarna nagrada, ker je v zimskem času 64/65 poleg svojega rednega dela kuril peči in tako skrbel za ogrevanje delovnih prostorov v III. ekonomski enoti (upravi). Na osnovi nove sistemizacije delovnih mest vključno z reorganizacijo vratarske in čuvajske službe je bil leta 1969 premeščen po sklepu sveta delovne enote na delovno mesto proizvodnega delavca. Delal je pri čiščenju oziroma poliranju členov. Od 1972 leta dalje do upokojitve je delal na režijskih delih. Zaman Rudi je bil priznan kot civilnijnvalid zaradi posledic vojne, saj je sodeloval v narodnoosvobodilni vojni od 1. maja 1942 leta dalje. Verbič Amalija VERBIČ Amalijo je starostna upokojitev koncem julija letos zatekla kot baterijsko delavko v temeljni organizaciji Specialne baterije v Šentvidu. V obratu Šentvid se je zaposlila 1.9.1961 leta kot polnilka elektrodnih plaščev. V februarju leta 1964 se je mesec dni vozila na delo v Ljubljano, kjer je delala kot epajalka baterij v montaži zaradi zmanjšanega obsega del v Šentvidu. Že v marcu pa se je vrnila na montažo svetilk in bila še v istem letu premeščena v oddelek galvane kot navezovalka. Potem pa smo jo zopet videvali pri polnjenju stenja in nato pri montaži svetilk. V mesecu juniju leta 1967 se je v Šentvidu zopet zmanjšal obseg dela v ogljeno grafitni proizvodnji. Izmed osmih delavcev, ki so šli začasno v Ljubljano smo zopet srečali Verbič Amalijo pri robljenju členov. Sicer pa se je v zadnjih letih največ ubadala z različnimi operacijami dela v sklopu proizvodnje 9V baterij. Obema sodelavcema ob odhodu v pokoj po dolgi vrsti delovnih let v Zmaju želimo še mnogo prijetnega in mirnega zasluženega oddiha. Kot s vsemi našimi upokojenci bomo ohranjali medsebojno ves preko našega glasila in letnimi srečanji. Zaman Rudi je bil v Zmaju 18 let, Verbič Amalija pa skoraj polnih 2o let. Gibanje članstva V avgustu so bili sprejeti v delovno razmerje: PONGRAC Darko, skladiščni delavec v TOZD Baterije dne 5.8.1981 KANC Emilijan, vzdrževalec v TOZD Specialne baterije dne 3.8.1981 MANDELJ Mojca, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 17.8.1981 POŽENEL Mirko, transportni delavec v TOZD Baterije dne 27.8.1981 TADIČ Gordana, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 31.8.1981 MITROVIČ Durdija, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 31.8.1981 (vsi za nedoločen čas). V avgustu je prenehalo delovno razmerje: GLIGORIČ Brana, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 21.8.1981 ŠUBARIČ Terezija, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 21.8.1981 GRBIČ Mira, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 21.8.1981 IBRIŠAGIČ Suada, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 24.8.1981 BUČEVA Liljana, baterijska delavka v TOZD Baterije dne 25.8.1981 STANOJEVIČ Miodrag, vodja izmene v TOZD Baterije dne 31.8.1981 MILOJKOVIČ Veljko, transportni delavec v TOZD Baterije dne 24.7.1981. Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 77 žensk 136 Skupaj 213 TOZD Specialne baterije moških 35 žensk 87 Skupaj 122 Delovna skupnost skupnih služb moških 48 žensk 48 Skupaj 96 Dne 31. avgusta 1981 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupno 431 zaposlenih, od tega 16o moških in 271 žensk. rojstni dan V OKTOBRU PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN Franc LENDERO Svetlana SPASIČ Zmago VRHOVEC Marija KOČIŠ Štefka SEIFERT Franci BREZOVAR Miodrag KOSTADINOVIČ Frančiška KELVIŠAR Ljubica BUKIČ Krista VUKOVIČ Marija FAJDIGA (\ Leon KERŠIČ V) Nasuf ŠALJA V Anka BURIČ v) Mara SLADOJEVIČ V Alojzija AMBROŽ X Draga BABIČ V) Damir MARUŠIČ V Danica KOSTREVEC (A Marija REGVAR V Alojzija KRISTAN Anton GERDINA Peter ZALETEL Vinko PERME Anica KOVAČIČ Amalija RUS Olga IKIČ Veronika KOTAR Jagoda GRUJIČ Ana GAMZE Jože ANŽLOVAR čestitamo JESEN JE TU ! Čeprav se vsako leto tolažimo, da zna biti jesen še lepa in suha, nas večkrat preseneti deževje po svoje značilno za to obdobje. Je znanilka jeseni tudi slika iz naše ženske garderobe ?I Zmajevci na vrhu Triglava s katerega smo imeli še lepši razgled kot s Triglava. Pot nas je vodila po dolini sedmerih jezer in v Bohinju smo se za krajši čas ustavili na kravjem balu. Kot je bilo načrtovano v okviru planinske sekcije smo na petek, 11. septembra organizirali dvo in pol dnevni izlet na naš najvišji vrh Triglav (2863). Pred odhodom je bilo precej interesentov, vendar nas je bilo v petek popoldan v avtobusu le pet, šesti član pa se nam je pridružil naslednje jutro. Kljub rezervaciji sedežev smo stali do Mojstrane. Ko pa smo prišli do Aljaževega doma v Vratih se je trlo ljudi, da sploh nismo mogli skozi glavni vhod, pač pa skozi stranska vrata. Dom je bil poln in noč smo prespali kot smo vedeli in znali. Nekateri so imeli srečo, da so se zleknili po klopeh, drugi pa so uporabili stole. Na vrhu Triglava se nam je zazdelo, da smo prišli na semenj. Toliko je bilo ljudi, da smo komaj dobili prostor za sedenje. Vinko je bil prvič na Triglavu in zato je bil deležen planinskega krsta - tepeža z vrvjo, še preje pa smo mu v nahrbtnik naložili nekaj kamenja z namenom, da si bo bolj zapomnil prvi vzpon na Triglav. Po dveh urah sončenja in čudovitega razgleda po bližnjih in daljnih hribih smo se napotili proti Doliču, kjer smo prespali v še bolj natrpani koči kot prejšnjo noč v Vratih. Naslednji dan ob 6. uri pa smo bili že na vrhu Konjevca, Naj ob koncu tega zapisa dodam, da je bilo nas šest le iz mehanične delavnice in da je kar žalostna ugotovitev, da se ni nihče prijavil za izlet na Triglav iz drugih sektorjev celotnega Zmaja. Vreme in vzdušje sta bila enkratna in upam, da se nas bo prihodnjič zbralo večje število za nepozaben planinski izlet. S.Jakomin Pripis: Na Triglav so se povzpeli Jakomin Aleksander, Drčar Jernej, Krisper Anton, Žagar Anton, Šuštar Anton in Perme Vinko. Na Triglavu so se tudi fotografirali in pričakujemo, da bomo v naslednjem glasilu lahko objavili kakšno sliko s tega izleta. JT Za ljubitelje šaha Zjutraj ob 6. uri smo v lepem in sončnem vremenu krenili na pot. Že po hoji navzgor, ki je bila za nekatere bolj ali manj naporna se je poznalo, kako je kdo prespal noč. Po krajšem odmoru na Kredarici smo se pričeli vzpenjati proti vrhu. Vzpon je bil v precejšnji meri podoben prečkanju pešcev čez cesto, saj smo morali skoraj vsakih sto metrov obstati in dati prostor tistim,ki so sestopali in se vračali v dolino. oooooooooooooooooooooooooo Popravek V zadnji številki glasila smo v okviru zapisa o pikniku na Uskovnici objavili fotografijo s podpisom "za dobrote z "roštilja" sta skrbela Nejc in Budi. V resnici pa sta na sliki Nejc in Metod Jeriha. Za neljubo pomoto se opravičujemo. Urednik Šahovsko društvo Iskra organizira tradicionalni šahovski dvoboj STAREJŠI : MLAJŠI. Prireditev bo 9- oktobra 1981 ob 16.3° uri v stolpnici Iskre v Ljubljani, Trg revolucije 3. Vabljeni I Organiziramo kategomiške turnirje. Turnirji bodo enkrat tedensko v Šahovskem domu v Ljubljani, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. Brezkategorniki, tretje in četrto kategomiki igrajo s časom 1 ura na posameznika za partijo. Tako, da se bo v enem igralnem dnevu odigralo dve partiji. Vabimo vas na naša tekmovanja! Odbor "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Fadil Alibegorič, Pavla Grabijevec, Marija Kocman in Stane Savič. ^Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73