naravnost v H 46-letna goriška voznica trčila z avtomobilom___ ? hišo Aleš Waltritsch goriški koordinator Slovencev v Demokratski stranki /9 Pöno pömö real estate panorama-re.com Primorski dnevnik NEDELJA, 10. OKTOBRA 2010 Št. 240 (19.947) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Burnjak: ne samo vonj po kostanju Dušan Udovič Oktobra v Benečiji zadiši po kostanju, a »burja«, kot mu pravijo Benečani, gre lahko komu v nos tudi drugače. Ne politični nasprotnik, človek mora biti predvsem velik bedak, da na že itak revnih goratih območjih ovira to, kar združuje ljudi, jim dviga samozavest in voljo po kljubovanju nelahkim razmeram, v katerih živijo. Tako se je na seznamu absurdnih šikan, ki jih v zadnjih časih doživljajo beneški Slovenci, nazadnje znašel tudi Burnjak, priljubljeni jesenski praznik, ki poteka v znamenju kostanja. Morda je bil v zadnjih letih preveč uspešen, njegova rast z množičnim obiskom je očitno postala moteča. Desničarski upravi v Srednjem ni šlo v račun, da so organizatorji krajevnega društva dali prireditvi domač, slovenski predznak in se iz leta v leto trudili, da bi praznovanje zajelo čim širši krog beneških organizacij in društev. Tako je uprava letos po dvajsetih uspešnih letih dosedanje nosilce praznika samovoljno izločila, kar je sicer posredno napovedala že junija, ko jim je preprečila izvedbo tradicionalnega kre-sovanja. Vendar Burnjak v Tarbiju vseeno bo, tokrat pod taktirko uprave. To se pozna tudi v programu, pri katerem, med drugim, sodeluje krožek Jacopo Stellini, bolje poznan kot zgodovinsko leglo protislovenskega rovarjenja v Benečiji. Kljub neprijaznemu odnosu upraviteljev pa bodo na lastno pobudo prisotne tudi slovenske organizacije, med njimi Kmečka zveza, ki je s prodajno razstavo domačih pridelkov v zadnjih letih krepko pripomogla k uspehu praznika. To bo nekakšen »Burnjak v Burnjaku« in bo obenem tudi znak, da se vsi niso pripravljeni podrediti samovolji občinske uprave. KABUL - V zasedi v dolini Gulistan Štirje italijanski vojaki umrli v Afganistanu Tudi minister Frattini govori o sporazumnem umiku 42. BARCOLANA - Danes start ob 10. uri V znamenju burje TRST - Barcolana bo danes, ob 10.00, popolnoma zaživela: čez startno linijo bo zajadralo 1842 jadrnic, ki bodo z jadri prebarvale tržaški zaliv. Včeraj je tudi Trst dihal z Barcolano: na nabrežju, v osrčju Barcolane, se je ob raznoliki ponudbi jadralno-poslo-vne šotorske vasi mudilo veliko ljudi, ki so predvečer pričakali tudi ob glasbeni spremljavi Danieleja Silvestrija. Včerajšnji dan je minil v znamenju zadnjih treningov in priprav na veliki dan, ki bo minil v znamenju burje do 12 vozlov. Čeprav fotografski objektivi in kamere ne bodo ujeli vseh udeležencev, bodo protagonistke čisto vse, saj bi brez vsake sleherne jadrnice Bar-colana ne bila to, kar je danes. KABUL - Štirje italijanski vojaki so včeraj izgubili življenje v zasedi v dolini Gulistan. Žrtve so pripadale alpinski brigadi Julia, ki domuje v Bellunu. Predsednik republike Giorgio Napolitano je svojcem padlih izrazil sožalje v imenu vseh državljanov. Zunanji minister Franco Frattini je prepričan, da bo morala zveza Nato vzeti resno v pretres možnost sporazumnega umika vojakov iz Afganistana. In to prihodnje leto, kar se menda strinja tudi Washington. To je tudi stališče Demokratske stranke, medtem ko Antonio Di Pietro zahteva takojšen umik italijanskih vojakov. Na 2. strani Koroška: po proslavi konec »premirja« Na 3. strani Okolje: šest milijonov evrov za trajnostne projekte v FJK Na 4. strani Huda prometna nesreča v Ulici Caboto Na 5. strani Prodi prihaja prevzet novogoriško priznanje Na 9. strani Neznosno sobivanje z vodo ob goriškem trgu Na 10. strani SSG napoveduje ponudbo za Goriško Na 11. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO REVisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. MARINI GH i Cyoíi^e^lom/ 1 GANT CANADIEW^*^ WOOLñlCH Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču BOTA kolekcija JESEN / ZIMA tRSt - koRzo saBa, 26 teL./fax 040 636038 2 Nedelja, 10. oktobra 2010 DNEVNE NOVICE / VSE BOLJ KRVAVA VOJNA - Zaseda v dolini Gulistan Štirje italijanski vojaki izgubili življenje na zahodu Afganistana Žrtve pripadale alpinski brigadi Julia, ki domuje v Bellunu - Zunanji minister Frattini ne izključuje umika prihodnje leto KABUL - V Afganistanu so bili včeraj ubiti štirje italijanski vojaki, eden pa je bil hudo ranjen. Pripadniki italijanske vojske so bili ubiti iz zasede v dolini Gulistan na zahodu države. Vojake so neznanci napadli iz zasede, ko so se vračali iz misije v dolini Gulistan, je povedal general Massimo Fogari. Vojaki so v vojaškem vozilu Lince spremljali 70 civilnih tovornjakov, ko je vanje priletela doma izdelana bomba. Fogari je pojasnil, da je tovrstna izvedba napada tipična za talibane. V napadu so izgubili življenje 32-letni Gianmarco Manca iz okolice Sassari-ja, 23-letni Marco Pedone iz okolice Lecceja, 27-letni Sebastiano Ville iz Si-racuse in 26-letni Francesco Vannoz-zi iz Pise. Ranjeni vojak je 31-letni Lu-ca Cornacchia iz Pescine v Abrucih. Umrli vojaki so pripadali alpinski brigadi Julia, ki domuje v Bellunu. Vojna v Afganistanu, kjer sta bila včeraj ubita tudi britanska humanitarna delavca, je doslej zahtevala življenja 34 pripadnikov italijanske vojske, ki ima v tej državi nameščenih okoli 3400 vojakov. Število italijanskih vojakov naj bi se do konca leta sicer povečalo na 4000, večina pa jih je na zahodu Afganistana. Včerajšnja tragedija pa bo morda spremenila načrte italijanske vojske oziroma vlade. Napad na alpince se je sicer zgodil na enem od treh območij, kjer nadzor izvaja ita- Umrli italijanski vojaki v Afganistanu (od leve) Gianmarco Manca, Marco Pedone, Sebastiano Ville in Francesco Vannozzi ansa lijanska vojska. V Afganistanu je ta mesec umrlo že 24 zavezniških vojakov, od začetka vojne leta 2001 pa 2012. Prvih devet mesecev leta 2010 je sicer bilo najbolj krvavih za zavezniške vojake od strmoglavljenja talibanskega režima konec leta 2001. Med prvimi, ki je izrazil sožalje družinam umrlih vojakov, je bil predsednik republike Giorgio Napolitano. Sorodnikom padlih je sožalil tudi mi- nistrski predsednik Silvio Berlusconi. Dejal je, da italijanski vojaki v Afganistanu skupaj z zavezniki branijo demokracijo, podobne misli sta izrazila tudi predsednika senata in poslanske zbornice Renato Schifani in Gian-franco Fini. Zunanji minister Franco Frattini je ob smrti vojakov izrazil globoko obžalovanje. Hkrati je poudaril, da je Italija popolnoma zavezana izvedbi tranzicije v mednarodni strate- giji v Afganistanu, ki bo dodelana na novembrskem vrhu vojaške zveze Nato. Izrazil je tudi željo, da bi prevzemanje odgovornosti za varnost in nadzor nad ozemljem s strani afganistanskih vojaških sil potekalo hitreje. Minister Frattini je omenil možnost, da bo prihodnje leto prišlo do popolnega umika vseh tujih vojakov iz te nesrečne države. Vodja Demokratska stranke Pier ANKETA - Spletni Primorski dnevnik Berlusconijeva vlada le do prihodnje pomladi? Štirideset odstotkov tistih, ki so sodelovali v anketi spletnega Primorskega dnevnika, meni, da bo Berlusconijeva vlada trajala do prihodnje pomladi. Takrat naj bi Italijo čakale predčasne volitve ali pa morda tudi nova vlada. Kdo ve. Le štiri odstotke manj sodelujočih v anketi meni, da bo aktualna desnosre-dinska vlada vseeno dočakala naravni iztek zakonodajne dobe, to se pravi leto 2013. To je precej optimistična napoved spričo hudega razkola med Silviom Ber-lusconijem in Gianfrancom Finijem. V politiki se lahko zgodi marsikaj, torej tudi to. Do kdaj mislite, da bo trajala sedanja Berlusconijeva vlada? Kvečjemu nekaj tednov ^^^^^ 10% (19) Do prihodnje pomladi Do konca zakonodajne dobe Ne vem Me ne zanima 40% (67) 36% (65) 7% (13) 7% (13) BLIŽNJI VZHOD - Težavna mirovna pogajanja Arabci obtožujejo Izrael za nove težave Luigi Bersani predlaga vladi, naj spodbudi širše razmišljanje o umestnosti italijanske vojaške prisotnosti v Afganistanu, medtem ko je Antonio Di Pie-tro mnenja, da je umik v teh pogojih neizbežen. Da to ni pravi trenutek za razmislek o umiku je prepričan obrambni minister Ignazio La Russa, ki bo o včerajšnjem novem napadu na italijanske vojake v prihodnjih dneh poročal v parlamentu. Na Madžarskem se liwww.primorski.eu I TRIPOLIS - Zunanji ministri članic Arabske lige so po srečanju v Libiji sporočili, da bo Izrael zaradi svoje politike nezakonitega naseljevanja odgovoren za morebiten neuspeh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj. Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je dejal, da bi bila pogajanja ob nadaljevanju gradnje izraelskih naselbin izguba časa. Srečanje, do katerega je prišlo v času zastoja v nedavno obnovljenih pa-lestinsko-izraelskih mirovnih pogajanjih, je bilo namenjeno predvsem odločitvi, ali bo organizacija še podpirala neposredne pogovore med Palestinci in Izraelci, potem ko Izrael ni podaljšal moratorija na gradnjo izraelskih naselbin na Zahodnem Bregu. Na srečanju so predstavniki Arabske lige ponovno izrazili podporo rešitvi iz-raelsko-palestinskega spora z razglasitvijo dveh držav. Poudarili so pomen palestinske enotnosti in pozvali k prekinitvi izraelske blokade palestinskega območja Gaze. Palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je na srečanju arabskih zunanjih ministrov predvsem iskal podporo drugih arabskih držav v primeru umika Palestincev iz neposrednih pogajanj z Izraelom, je organizaciji predstavil vrsto drugih možnosti. O predstavljenih alternativah niso razkrili podrobnejših podatkov, tako da ni znano, ali bi katera od alternativnih možnosti lahko nadomestila neposredna pogajanja. (STA) ČILE - V torek menda začetek reševalne akcije Z jaškom prišli do rudarjev Upravičeno veselje sorodnikov SANTIAGO DE C HI LE - Reševalci v Čilu so včeraj končali vrtanje jaška do 33 rudarjev, ki so že več kot dva meseca ujeti 700 metrov pod zemljo. Rudarje bodo na površje dvigovali s posebno kapsulo, dvigovanje pa naj bi se začelo v torek, če ne bo medtem prišlo do zapletov ali težav. Vrtanje jaška so ves čas spremljale družine pod zemljo ujetih rudarjev, ki so novico o tem, da je jašek končan, sprejele z navdušenjem. Ko je sirena oznanila, da je vrtanje končano, se je začelo rajanje (foto ANSA). Čilski minister za rudarstvo Laurence Golborne je konec vrtanja včeraj označil za pomemben dosežek. Vendar pa nikogar še nismo rešili, je dodal in opozoril, da jih čaka še precej dela, preden bodo rudarji prišli na površje. Po načrtih naj bi v vrtino vstavili jekleno cev, da bi preprečili, da bi rudarje med dvigovanjem zadele skale oziroma da bi se kapsula zataknila. Po drugi strani pa in prijateljev zajetih delavcev - Reševalce čaka še obstaja bojazen, da bi se utegnila vrtina med vstavljanjem težkih jeklenih cevi zrušiti. Če bodo posnetki posebne kamere pokazali, da je vrtina dovolj gladka, se bodo verjetno odločili za reševanje brez ojačitve z jeklom. Rudarje bodo po napovedih začeli dvigovati v torek, dvigovanje pa bo trajalo dva dni. Vrtina je namreč dovolj široka le za enega rudarja. Ko bodo rudarji prišli na površje, se bodo lahko za kratek čas se-šli z najbližjimi, nato pa jih bodo odpeljali v bolnišnico, kjer bodo ostali najmanj 48 ur. Šele ko bodo zdravniki ocenili njihovo fizično in psihično stanje, bodo lahko odšli domov. Rudarji so od 5. avgusta ujeti v rudniku San Jose 500 kilometrov severno od čilske prestolnice Santiago de Chile. Od zunanjega sveta so bili povsem izolirani do 22. avgusta, pred 33 dnevi pa se je začelo vrtanje rova, skozi katerega jih bodo rešili. (STA) veliko zelo zahtevnega dela BUDIMPEŠTA - Madžarske oblasti so včeraj odredile evakuacijo kraja Kolontar, ker obstaja nevarnost novega razlitja strupene brozge iz zadrževalnikov tovarne aluminija. Vodja regionalne službe za preprečevanje nesreč je pojasnil, da strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko zaradi oslabljenih sten zadrževalnika oziroma novih razpok prišlo do novega izlitja. Zaenkrat sicer niso opazili izlivanja strupene tekočine, tako da gre za previdnosten ukrep. Prebivalce vasi Kolontar so začeli evakuirati ob šestih zjutraj. Evakuacijo okoli 700 ljudi je odredil madžarski notranji minister Sandor Pinter, ki je zgodaj zjutraj sodeloval na sestanku lokalne civilne zaščite. Ljudi so iz vasi odpeljali z avtobusi, kraj pa so morali zapustiti tudi številni novinarji, ki so tja prišli po ponedeljkovi nesreči. Prebivalci se bodo lahko na domove vrnili, ko bodo utrdili nasip, ki zadržuje rdečo brozgo. Pakistan spet odprl mejo z Afganistanom ISLAMABAD - Pakistan bo za tuje vojake spet odprl mejni prehode Torkam na meji z Afganistanom, ki leži na ključni preskrbo-valni poti za vojake zavezniških sil v Afganistanu. Prehod so pakistanske oblasti zaprle v odgovor na Natove napade na svojem ozemlju 30. septembra. Vlada v Isla-mabadu je mejni prehod Torkam zaprla po Natovem obstreljevanju pakistanskih območij na meji z Afganistanom, v katerem sta življenje izgubila najmanj dva pakistanska vojaka. Ni še znano, ali se bo oskrba zavezniških sil v Afganistanu takoj ponovno začela po poti preko prehoda Torkam. Predstavnik pakistanske vlade je sicer poudaril, da se namerava pakistanska oblast z oblastjo na drugi strani meje sporazumeti o takojšnji obnovi transporta. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 10. oktobra 2010 3 CELOVEC - 90.obletnica plebiscita Na Koroškem dan po proslavi žal spet vse po starih tirnicah Deželni glavar razočaran nad govorom Valentina Inzka, ki je bil zelo odmeven ñ . Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (levo), predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo in predsednik koroškega deželnega zbora Josef Lobnig. KOROŠKA - Mnenja predsednikov krovnih organizacij Slovenska manjšina številčno šibka, a vedno bolj dinamična in moderna Valentin Inzko CELOVEC - Predsedniki Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko, Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik so za Slovensko tiskovno agencijo spregovorili o položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem 90 let po koroškem plebiscitu in razmerah znotraj manjšine. Vsi trije so ob tem jubileju opozorili na dvojnost glede položaja manjšine. Na eni strani se je v desetletjih po plebiscitu ta številčno zelo zmanjšala, je pa zdaj uspešna, narašča pa tudi zanimanje za učenje slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Razmere znotraj manjšine so po njihovih besedah dobre, tako Sturm kot Sadovnik pa sta glavni prispevek k temu pripisala novemu predsedniku NSKS Inzku. Po besedah slednjega se pri položaju manjšine kaže dvojna slika: na eni strani močno številčno nazadovanje, na drugi pa neverjetno moderna, dinamična manjšina, ki še nikoli ni imela toliko samozavesti kot sedaj. Manjšina je uspešna na mnogih področjih, je izpostavil Inzko: ima kar okoli 300 učiteljev, 100 zdravnikov, med njimi so tudi diplomati, inženirji in že nekaj milijonarjev. »Široke mase ni več, tisti, ki so, pa so zelo uspešni in zavedni,« pravi Inzko. Glede izpolnjevanja obvez Avstrije do manjšine Inzko meni, da je 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP) že precej uresničen, nezadostno pa na področju dvojezičnih krajevnih napisov. Sam ima občutek, da se bodo stvari premaknile in da bo prišlo do podsta-vitve dvojezičnih napisov, ki jih bo predpisalo ustavno sodišče. Dokončno rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov in celovite zaščite slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem predsednik NSKS vidi v letu 2011. Kot je v ločenem pogovoru opo- Bernard Sadovnik zoril Sturm, je dejstvo, da obljube, ki jih je avstrijska stran dala pred plebiscitom, niso bile uresničene in da je po plebiscitu prišlo do množične asimilacije slovenske manjšine. »Na drugi strani pa smo priča procesu, ki je povezan z evropskimi integracijskimi procesi, članstvu Slovenije v EU in Nato, kar daje slovenskemu jeziku nov pomen in funkcijo, zaradi česar narašča interes za učenje slovenskega jezika«. Glede 7. člena ADP tudi Sturm ugotavlja, da vse do danes v celoti še ni izpolnjen, «predvsem na področju dvojezičnih krajevnih napisov ne». A manjšina mora «tukaj, kjer živi, s sredstvi, ki jih ima na razpolago, razvijati konstruktivno in pozitivno vzdušje in graditi na pozitivnih trendih. »Ne dajem dosti na to, da bomo gledali samo nazaj in tarnali, kako strašno je bilo. Glejmo na danes in na jutri«. Predsednik SKS Sadovnik ugotavlja, da se je 90 let po plebiscitu gledanje na slovensko manjšino pri prebivalcih avstrijske Koroške bistveno spremenilo. Danes večina Korošcev na koroške Slovence gleda kot na tiste, ki so dvojezični in imajo zato tudi določene prednosti na poklicnem in gospodarskem področju. Pomembno pa je pozornost nameniti odseljevanju koroških Slovencev. Njihov intelektualni sloj sicer narašča, a se po koncu študija ne vračajo v domače kraje, tudi zato, ker jih premalo opozarjajo na možnosti, ki jih ponuja »naš slovenski prostor«, opozarja Sadovnik. O pogovorih o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, ki potekajo pod vodstvom državnega sekretarja Josefa Ostermayerja med deželno vlado, strankami in manjšino, je Sturm povedal, da gre trenutno za »sondiranje in konkretnih številk še ni bilo danih«. Pričakuje pa, da bodo, ko bo po obletnici plebiscita Ostermayer spet prišel na avstrijsko Koroško, »že lahko Marjan Sturm govorili o konkretnih številkah«. Podobno je dejal Inzko, ki je opozoril, da pogajanj še ni, poteka pa raziskava in prvi indici te pobude so zelo pozitivni. »Zame je odločilna avstrijska ustava in odločitve ustavnega sodišča, to je za nas podlaga, v podrobnosti pa ne bi šel.« Sturm opozarja, da je avstrijsko ustavno sodišče že odločilo, da je 25-odstotna klavzula za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov protiustavna, in določilo, da sta merodajni za število slovenskega in dvojezičnega prebivalstva le zadnji dve ljudski štetji. Če bi vzeli zadnji dve ljudski štetji in 10-odstotno klavzulo, bi prišli do številke od 260 do 270 dvojezičnih tabel, pravi Sturm. Sadovnik poleg rešitve vprašanja dvojezične topografije predsednik SKS pričakuje pozitivne premike tudi pri drugih vprašanjih, ki so pomembna za narodno skupnost, za ohranitev jezika in kulture. »Čas bi bil, da se zadeve razrešijo in da bo država Avstrija tudi prevzela financiranje osnovnih struktur koroških Slovencev,« je dejal Sadovnik. Tako Sadovnik kot Sturm menita, da so se razmere znotraj same manjšine, ki jo je v preteklosti zaznamovala globoka razklanost, s prihodom Inzka na čelu NSKS izboljšale. »Inzko je človek dialoga, je človek, ki je za konstruktivno sodelovanje, in dialog znotraj manjšine je danes veliko bolj razvit kot pred nekaj meseci,« je dejal Sturm. Po Sadovnikovih besedah je od prvega dne, ko je vodenje NSKS prevzel Inz-ko, prišlo do zelo plodnega sodelovanja med manjšinskimi organizacijami. Inzko je razmere znotraj manjšine ocenil kot odlične. »Smo kot trije bratje, ni nobenih diferenc, vsak obdrži svojo avtonomijo, vsak ima svoje polje in to polje je dovolj veliko za vse in ni potrebno nikogar omejevati. Vsak ima svoje kontakte in v izkupičku to koristi manjšini«. CELOVEC - Niti 24 ur po dokaj obetavnem začetku deželnih praznovanj letošnje 90. obletnice koroškega plebiscita, na katerem je s svojim govorom izstopal govornik slovenske manjšine in predsednik NSKS Valentin Inzko, se je uradna Koroška hitro vrnila k praznovanjem po starem vzorcu. Na slovesnosti pred »obeležjem« koroške enotnosti v dvorišču deželne hiše je spet prevladal protimanjšinski, nemško nacionalno obarvan in predvsem provincialen duh. Tarča odkrite kritike deželnega glavarja Ger-harda Dörflerja je bil tudi Inzko, čigar govor je šef koroške deželne vlade označil za razočaranje in zavračanje ponujene roke. Glavna tema vseh govorov so spet bili dvojezični napisi, Dörfler pa je med svojim govorom bil soočen celo s protestno akcijo manjše skupine, katero pa je policija hitro odstranila s prizorišča. Koroški deželni glavar je v svojem govoru izrazil razočaranje ne le, ker je bil Inzkov govor dolg namesto sedem kar 46 minut in je bil - tako Dörfler - s tem kršen protokol, temveč ker je Inzko v svojem govoru opozoril, da imajo tudi koroški Slovenci svoje strahove (neuresničene obljube iz senžermenske pogodbe, nasilni pregon koroških Slovencev leta 1942 in dramatično padanje števila pripadnikov slovenske narodne skupnosti od 150.000 pred 150 leti, na niti ne 15.000 danes). In tudi ker je Inzko v svojih vizijah za leto 2020, ob 100. obletnici plebiscita, orisal Koroško kot deželo, v kateri bo slovenščina še bolj prisotna - npr. v otroških vrtcih in šolah tudi izven dvojezičnega ozemlja. Brez da bi Inzka imenoval, je Dörfler odločno zavrnil upravičenost strahov slovenske manjšine in poudaril, da se v letu 2010 ni treba bati nikomu na Koroškem. Glede širitve slovenščine na Koroškem pa je deželni glavar z nenavadno ostrino dejal, da ne bo pohoda in prevlade slovenščine po deželi, ker si Korošci ne pustijo vsiliti jezika. Dörfler je v svojem govoru zavzel stališče tudi do dvojezičnih krajevnih tablah in vnovič poudaril, da je za rešitev, ki bo sprejemljiva tudi za večino. Pri tem je še posebej pozdravil, da je zvezni kancler v posvetovanja vključil tudi (desničarske) domovinske organizacije na čelu z zvezo bram-bovcev. Rešitev vprašanja tabel pa da bo v naslednjih mesecih zahtevala še mnogo truda vseh, je še dejal koroški deželni glavar in ob tem napovedal rešitev najkasneje leta 2012. Govornik domovinskih organizacij, Rudolf Gallob, pa je v zvezi z dvojezičnimi napisi vnovič zahteval rešitev, ki bo gradila na ugotavljanju številčne moči slovenske manjšine - če ne bo novega štetja, potem drugi že obstoječi podatki o številčni moči manjšine. Vsekakor so domovinske organizacije za dokončno rešitev vprašanja dvojezičnih tabel, pri čemer je Gallob uporabljal besedo iz časa nacizma - Endlösung. Vse drugo kot spravljiv je bil tudi nastop predsednika koroškega deželnega zbora Josefa Lobniga. Kot že dan prej je spet z ostrimi besedami zahteval priznanje nemške manjšine v Sloveniji in preklic Avnojskih sklepov, v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel pa je poudaril, da Koroška ne bo dopuščala, da se »Slovenija vmešava v notranje koroške zadeve«. Uradne slovesnosti ob letošnji 90. obletnici koroškega plebiscita bodo danes dosegle višek s sprevodom v Celovcu. Slovesnosti se bosta udeležila tudi avstrijski predsednik Heinz Fischer in kancler Werner Faymann. Sprevod je med slovensko manjšino sporen, ker nikakor ne odgovarja sodobnim oblikam praznovanja, se bodo tokrat le udeležili tudi nekateri Slovenci oz. slovenske skupine. Štirje dvojezične občine se bodo predstavile z uradnim dvojezičnim napisom in dvojezičnimi društvi, svoje sodelovanje pa so napovedali tudi nekateri predstavniki slovenske Enotne liste na čelu s predsednikom Vladimirjem Smrtnikom. Svojo udeležbo v sprevodu je sporočil tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik, ki je hkrati podžupan v občini Globasnica. Narodni svet koroških Slovencev je udeležbo na sprevodu odpovedal. Ivan Lukan Podpis dogovora o progi Trst-Divača TRST - Prometna ministra Italije in Slovenije Altero Matteoli in Patrick Vlačič bosta v torek v Trstu podpisala dogovor o izdelavi študije za projektiranje železniške proge med Trstom in Divačo. Evropska komisija je Sloveniji in Italiji 5. decembra 2008 izdala odločbo, s katero je odobrila sofinanciranje čez-mejnega projekta izdelave študije in projektne dokumentacije za novo železniško progo Trst-Divača, ki je del 6. prednostnega projekta in s tem tudi vključena železniško omrežje Evropske skupnosti. Z odločbo je določeno, da se obema upravičencema dodeli finančno pomoč Skupnosti v znesku 50.700.000 evrov. V sporazumu so natančneje določeni nekateri pogoji, ki v odločbi niso posebno opredeljeni, predvsem črpanje sredstev (po aktivnostih in po letih za posamezno državo) ter ustanovitev skupnega izvršilnega telesa (SIT), na katerega bosta italijanski upravljavec železniške infrastrukture (RFI) in Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (DŽI), ki je odgovorna za izvajanje investicij na slovenskem javnem železniškem omrežju, prenesla naloge upravljanja dejavnosti v okviru tega čezmej-nega projekta. Zaprta železnica od Divače do Kopra KOPER - Zaradi brušenja tirnic bo danes in v ponedeljek zaprta železniška proga med postajama Divača in Koper. Kot so sporočili s Slovenskih železnic, bo v tem času za potnike organiziran nadomestni avtobusni prevoz ali prevoz s kombiji. Nadomestni prevoz bo organiziran namesto vlakov, ki odpeljejo iz Divače ob 7.47, 11.03 in 17.23 ter namesto vlakov iz Kopra ob 10.03, 14.45 in 19.12. Jutri pa bodo vozili namesto vlakov, ki odpeljejo iz Divače ob 6.15, 7.47 in 11.03 ter namesto vlakov iz Kopra ob 10.03 in 13.28 ter 14.45. Za potnike, ki so namenjeni v Prešnico, Hrastovlje ali Črnotiče bo prevoz zagotovljen s kombijem. DANES VES DAN Koper: istrsko kmetijstvo se predstavlja KOPER - Okrog sto razsta-vljalcev iz Istre in drugih delov Slovenije se bo danes v Kopru predstavilo na prireditvi Dnevi kmetijstva slovenske Istre. Osrednja pozornost na razstavi kmetijskih pridelkov in mehanizacije, ki letos poteka šestič zapored, bo namenjena ribištvu in so-linarstvu. Ribiči bodo obiskovalce seznanili z ribiško tradicijo iz okolice Trsta in značilnostmi novodobnega slovenskega ribištva, tehnikami ribolova in šivanja mrež ter jim predstavili nekdanja ribolovna orodja. Svež ulov bodo ponudili tudi za prodajo. Po napovedih organizatorja, Marka Škra-barja iz podjetja Tojeto, bo razstavljalo 15 do 20 ribičev. Solinarstvo bodo zastopale Sečoveljske soline. Na Ukmarjevem trgu, kjer se bo letos odvijala prireditev, sta postavljena dva šotora. V večjem se bodo na 123 stojnicah predstavili vinarji, oljkarji in drugi pridelovalci kmetijskih pridelkov, značilnih za Slovensko Istro. Manjši šotor bo namenjen živalim. Poleg koz in osličkov bodo letos tu še zajci, polhi in druge male živali. Vstop je brezplačen, vrata sejma bodo odprta med deveto in 18. uro. TRST Nedelja, 10. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OKOLJE - Na Barcolani predstavili dogovor med ministrstvom za okolje in Deželo FJK Šest milijonov evrov za trajnostne projekte Rezervata v Botanjku in pri Timavi - Priprava pršutov s pomočjo sonca - Odvažanje proda iz jezer s tekočim trakom Preusmeritev trgovskega prometa s ceste na železnico, priprava pršuta z vodo, ki jo segrevajo fotovoltaični sistemi, ustanovitev naravnih rezervatov ter odvažanje proda iz rek in jezer s pomočjo nove tehnologije. Gre za projekte, o katerih sta se italijansko ministrstvo za okolje in Dežela Furlanija-Julijska krajina dogovorila lani, ministrstvo pa je deželni upravi za njihovo izvedbo namenilo šest milijonov evrov. Projekte, katerih večina naj bi stekla prihodnjo pomlad, so na včerajšnjem javnem srečanju, ki je spadalo v niz prireditev v okviru Barcolane, predstavili podtaj-nik za okolje Roberto Menia, generalni direktor okoljskega ministrstva Corrado Cli-ni, deželni odbornik za okolje Elio De Anna in devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret. Vsota šestih milijonov evrov se deli v dva sklopa: prvi, ki znaša 1,7 milijona evrov, je namenjen financiranju preusmeritve tovorov s ceste na železnico: s tovornega postajališča v Gorici naj bi vsak dan vlak prepeljal petdeset tovornjakov v Brescio. Drugi sklop pa znaša 4,5 milijona evrov in je namenjen izvedbi vrste projektov s ciljem zagotoviti trajnostni razvoj. Za tržaško pokrajino so najbolj zanimivi napovedani posegi v devinsko-nabrežinski občini, zlasti na območju Botanjka in izvira Timave, ki ju nameravajo sanirati in tam ustanoviti naravna rezervata, poleg tega se omenja še ureditev parkirišča in peš con v Devinu. Obenem bodo občinske stavbe v Trstu preuredili tako, da bodo energetsko učinkovite, medtem ko naj bi obiskovalce muzeja na gradu sv. Justa nove naprave zvočno obveščale o vremenskih razmerah. Glavni posegi pa bodo v pokrajinah Videm in Pordenon, kjer na območju agro-živilskega parka v kraju San Daniele in konzorcija za industrijski in gospodarski razvoj v Osoppu nameravajo postaviti foto-voltaične sisteme za segrevanje velikih količin vode, ki jih uporabljajo pri pripravi pršutov, medtem ko na območju Brd nameravajo izkoristiti biomase, ki bi jih pridobivali iz ostankov iz vinogradništva. Še najbolj pa je zanimiv projekt, s katerim bi odvažali prod iz potokov v Val-cellini oz. iz jezera v Barcisu in se pri tem sočasno izognili uporabi tovornjakov. Pri projektu sodelujeta tudi tržaška in videm-ska univerza in hipoteza je, da bi prod odvažali s pomočjo tekočega traku, ki bi deloval v predoru. (iž) VZPI - Pokrajinski odbor Po predstavitvi knjige o Marziju Pokrajinski odbor VZPI-ANPI za tržaško območje je pred kratkim predstavil knjigo Giorgio Marzi 1925 -2008 Amico e compagno esemplare - Zgledni prijatelj in tovariš. Knjiga, za katero je dal pobudo in jo uredil Boris Pangerc, prinaša bogat izbor priložnostnih člankov in pričevanj o bivšem pokrajinskem predsedniku združenja partizanov, v drugem delu pa vrsto govorov, ki jih je imel Marzi ob raznih, kongresih, komemora-cijah in drugih spominskih priložnostih. Po predgovoru Marzijeve naslednice Stanke Hro-vatin, so o njem pisali Federico Vincenti za deželni odbor VZPI za FJK, pokrajinski svetnik Fabio Vallon, podpredsednik tržaškega odbora VZPI Roberto Birsa, Silvano Bacicchi za vsedržavno predsedstvo in deželni odbor VZPI, Jože Gačnik v imenu Janeza Stanovnika, Elio Sfiligoj za Združenje antifašističnih borcev Izola, milj-ski župan Nerio Nesladek, Edvin Švab, Luciano Rapo-tez, Stojan Spetič in sam Boris Pangerc. Sledijo, kot rečeno, njegovi govori. Za prevode raznih prispevkov so poskrbeli Slavica Bandi, Majda Colja, Stanka Hrovatin, Marta Ivašič, Nori Jerič, Olga Lupinc, Kostanca Miku-lus, Dunja Nanut, Stojan Spetič in Mojca Švab. Pokrajinski odbor VZPI-ANPI je ob predstavitvi izrazil veliko zadovoljstvo ob tej knjižni pobudi. Izrekel je tudi pohvalo in zahvalo vsem, ki so pri pobudi sodelovali.. Na območju Botanjka nameravajo urediti rezervat (KROMA) BARCOLANA - Esimit Europe 2 Izbranim gostom predstavili ekipo, kateri napovedujejo zmago Na slavnostnem sprejemu na 4. pomolu je bila predstavitev zastavljena mednarodno, potekala je namreč izključno v angleščini kroma DESNA SREDINA Sedaj prepir, nato dogovor? Roberto Antonione Kdo naj izbere kandidata desne sredine za tržaškega župana? Predsednik Dežele Renzo Tondo meni, da mora pri tem imeti zadnjo in odločilno besedo Silvio Berlusconi, vladni podtaj-nik Roberto Menia pa podčrtu-je, da bo treba kandidata izbrati v Trstu in ne v Rimu. Menia po eni strani ne nasprotuje morebitni Antonionejevi kandidaturi, po drugi pa ne izključuje svoje županske kandidature. Velika zmešnjava, ki pa bo na koncu morda »obrodila« dogovor oziroma kompromis. Antonione naj bi z »blagoslovom« predsednika vlade kandidiral za župana, Marina Monassi naj bi postala spet predsednica pristaniške oblasti, aktualni župan Roberto Dipiazza pa bi v primeru spomladanskih volitev kandidiral za rimski parlament. Govorice in ugibanja ali pa realistični predvolilni scenarij? V Rimu delajo v to smer (glavni pobudnik tega scenarija naj bi bil zunanji minister Franco Frattini), v Trstu pa morajo o tem še prepričati Giulia Camberja. Edini, ki je lahko skoraj že stoodstotno prepričan v kandidaturo je na-brežinski župan Giorgio Ret, ki naj bi se spomladi na pokrajinskih volitvah pomeril z Mario Te-reso Basso Poropat. Desni sredini znata prekrižati račune Franco Bandelli, ki je že najavil svojo župansko kandidaturo, ter Menia. Bolj kot župansko mesto ga vsekakor zanima poslanski stolček. VZPI - Včeraj v Trstu stoglava skupina Zveze borcev za vrednote NOB Na obisku novogoriški gostje Ogledali so si Rižarno, Narodni dom, Parovelovo torklo, bazovsko gmajno in tipično turistično kmetijo Velika skupina Zveze borcev za vrednote NOB iz Nove Gorice je bila včeraj v Trstu, kjer jo je gostil krajevni VZPI-ANPI. Sto gostov je napolnilo kar dva avtobusa, skupina pa je ob spremstvu pokrajinskega podpredsednika VZPI Edvina Švaba obiskala razne zanimive kraje. Marsikateri izletnik je bil včeraj prvič v Rižarni, obiskovalce so celice in zgodovinska razlaga močno presunili. Novogoriška Zveza borcev se je žrtvam Ri-žarne poklonila z vencem. Sledil je ogled Parovelove torkle, kjer so se seznanili z oljkarskimi dejavnostmi v dolinski občini. V Narodnem domu v Ulici Filzi je goste sprejel ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, ki jim je predaval o zgodovini in simbolnem pomenu poslopja. Avtobusa sta zatem krenila proti Bazovici, člani borčevske organizacije so se na gmajni s polaganjem venca in komemoracijo spomnili bazoviških junakov. Tržaški obisk so sklenili s kosilom na turistični kmetiji v Samatorci. Edvin Švab je povedal, da ga je veliko število obiskovalcev in njihovo iskreno zanimanje ugodno presenetilo, medtem ko je novogo-riški predsednik borčevske organizacije Anton Veli-konja razložil, da so se za izlet v Trst odločili, da bi primerno obeležili trojno obletnico: 65-letnico osvoboditve, 90-letnico požiga Narodnega doma in 80-letni-co usmrtitve bazoviških junakov. (af) Gostje z Goriškega so počastili spomin na bazoviške junake kroma / TRST Nedelja, 10. oktobra 2010 5 MELARA - Obisk na setu italijansko-slovenske koprodukcije Silent Wars V Trstu zasnovan film z nepoklicnimi igralci V večjezični ekipi mnogo domačinov, prizori tudi v Gropadi, Ricmanjih, Lipici in tiskarni Edigraf V Trstu se v zadnjih letih redno pojavljajo režiserji, snemalci, igralci in tehniki iz drugih, bolj »filmskih« mest, kot so na primer Rim, Dunaj, Berlin ali Ljubljana. V slikovitem obmorskem mestu in njegovem zaledju posnamejo v nekaj tednih vse prizore in se nato odpravijo domov na montažo. Silent Wars (Tihe vojne) je s tega in drugih vidikov samosvoj film, ki je bil zasnovan in nastaja izključno na tem območju. Režiser Rodolfo Bisatti in scenarist Maurizio Pasetti sta se na film pripravljala že nekaj let, zdaj pa je napočil čas snemanja, ki od 20. septembra do 20. oktobra poteka v Trstu. Kamere so ali bodo ujele med drugim tudi Edigrafo-vo tiskarno v Ulici Montecchi, Melaro, staro mesto, pokrito tržnico v Ul. Car-ducci, studio TV Primorka v Novi Gorici, bencinsko črpalko pri Lipici, Gro-pado, Ricmanje itd. Celovečerni film za kino nastaja v sklopu italijansko-slo-venske koprodukcije, izvršni producent je donedavni ravnatelj Stalnega slovenskega gledališča Tomaž Ban, direktor fotografije pa Radovan Čok (nazadnje je sodeloval v Vojnovicevem Piran - Pirano). Zgodba se razvija okrog lika Angela, profesorja, ki s svojo družino stanuje v stanovanjskem kompleksu na Melari. Ko se družinska krivulja zaradi žalostnega dogodka obrne - sinček oslepi -, se Angelo zapre vase in opusti poklic. Na vrat na nos se odloči, da bo služil kruh kot raznašalec krajevnih dnevnih časopisov. Poleg družinske in osebne stiske pa zaobjema scenarij vojno na Balkanu, in sicer iz posebnega zornega kota. Angelo je namreč ustanovitelj združenja za pomoč mladim beguncem iz nekdanje Jugoslavije, več let po vojni pa se bo moral braniti obtožbe trgovine z ljudmi. Vlogo imajo v filmu tudi volkovi, ki so s prehajanjem meje na Krasu neke vrste prispodoba vojnih beguncev. Zanimivo, za film so v tiskarni v Ulici Montecchi natisnili posebno prvo stran Primorskega dnevnika. Ta teden se je celotna ekipa mudila v enem izmed neštetih stanovanj »labirinta« na Melari, kjer smo filmar-je obiskali. V tesnih prostorih so se podili igralci, statisti, tehnično osebje, režiser in njegovi pomočniki, takoj pa je bilo jasno, da gre za multikulturen film, saj je bilo na setu slišati italijanščino, slovenščino in hrvaščino. Tomaž Ban, ki je ob tej priložnosti odigral tudi vlogo statista, je med enim in drugim prizorom pojasnil, da je večinski partner v neodvisni koprodukciji tržaško združenje KineoFilm (predseduje mu sam režiser Bisatti), tretjinski delež ima slovenski Studio Arkadena, desetod-stotnega pa italijanski producent in režiser Gianluca Arcopinto, prava avtoriteta v krogih italijanskega neodvisnega filma. Studio Arkadena nudi tehnično ekipo, medtem ko bo Arcopin-to, če bo film dober, morda odprl vrata kakega filmskega festivala. Na setu se je šušljalo o beneškem festivalu, seveda pa je še vse pod vprašajem, saj naj bi film dokončali konec tega leta, nakar bo šel v digitalno in tradicionalno distribucijo. Na velikih platnih naj bi zaživel spomladi, ko bomo v kinu opazovali dobro znane pokrajine in najbrž tudi poznane obraze, saj v filmu nastopajo številni novopečeni igralci in statisti iz Trsta. Ban je še povedal, da je pred leti v Kulturnem domu spoznal Bisatti-ja, 50-letnega režiserja iz Padove, ki že pet let živi v Trstu. Zagotovil mu je sodelovanje SSG-ja v projektu, zdaj pa je izvršni producent, kot statisti pa nastopajo še nekateri uslužbenci gledališča. Značilnost filma je, da ni poklicnih igralcev, v njem nastopajo navadni ljudje, ki se s svetom filma večinoma soočajo prvič. V Angelovi vlogi nastopa francoski profesor filozofije in občasni igralec François Bruzzo, tu pa so še Laura Pellizzari, Nina Tenze, Eva Snemanje filma v stanovanju na Melari; v sredini je režiser Rodolfo Bisatti, v ozadju Tomaž Ban kroma Mauri, mali Giuseppe Cocevari (v vlogi 12-letnega slepega sina), Marco Cos-sutta idr. Pa tudi med osebjem, ki stoji za kamero, so poleg poklicnih tehnikov tudi mladi študentje, ki so obisko- vali tečaj filmske produkcije na tržaški univerzi (Fakulteta za izobraževalne vede in Deželni filmski sklad sta med pokrovitelji načrta). Pomočnica režiserja je tako 19-letna Tržačanka Laura Va- tovaz, scenografka pa 22-letna Rosalie El Hadj. Čez nekaj dni se bo ekipa preselila v Ricmanje (na kolesarsko stezo), Gropado (na nekdanji mejni prehod) in na Padriče (v kraško dolino). (af) ULICA CABOTO - Srhljiva nesreča v zgodnjih jutranjih urah Voznik v trčenju ob nogo 47-letnik iz Trsta se je s tovornjakom zaletel v parkiran priklopnik - Najprej na Katinaro, nato s helikopterjem v Pordenon V tržaškem predmestju se je včeraj zgodaj zjutraj s tovornjakom hladilnikom hudo ponesrečil voznik. Nekaj minut po 6. uri je 47-letni Alessandro Lo Nigro, doma iz Trsta, s tovornjakom iz nejasnih vzrokov zavozil s cestišča na Ulici Cabo-to. Ob robu ceste se je morda zaradi trenutne nepazljivosti (ali utrujenosti) zaletel v parkiran priklopnik in ostal vklenjen v svojem vozilu. V srhljivi nesreči mu je pomečkana pločevina odsekala spodnji del noge, zaradi česar je prišlo do izdatnega krvavenja. Iz tovornjaka so ponesrečenca previdno in s primerno opremo potegnili gasilci, služba 118 pa ga je prepeljala v katinarsko bolnišnico, medtem ko so se z okoliščinami trčenja ukvarjali miljski karabinjerji. Na reanimaciji je zdravstveno osebje stabiliziralo ponesre-čenčevo zdravstveno stanje, nakar ga je helikopter odpeljal v bolnišnico v Porde-non. Tam so s kirurškim posegom skušali rešiti njegov razmesarjeni spodnji ud. STV RAI - Posnetek koncerta Martina Feri in Tomaž Nedoh Slovenska televizija Rai bo danes zvečer ob 20.50 predvajala posnetek koncerta, na katerem sta nastopila Martina Feri in Tomaž Nedoh s svojo skupino. Koncert je bil vključen v spremljevalne pobude letošnjega Mednarodnega festivala kitare Kras 2010. Prvič sta se naši publiki skupaj predstavila pevka Martina Feri in saksofonist Tomaž Nedoh, ki sta skupaj nastopila na predizboru letošnje EME s pesmijo Le en dan. Glasbenikoma in njuni skupini je bila zaupana neformalna otvoritev koncertnega niza festivala v Ljudskem domu v Križu. Jazzovske atmosfere so obarvale celotni nastop: v prvem delu večera se je publiki predstavil Tomaž Nedoh z avtorskimi pesmimi s svojega cd-ja Bonaca. Instrumentalne skladbe so na kriški oder prinesle veter Mediterana in poslušalce zazibale v prijetno vzdušje poletnega večera. V drugem delu nastopa je ozračje ogrela še pevka Martina Feri, ki je za večer izbrala nekaj pesmi iz železnega repertoarja Stinga, Billie Holliday , Nata King Cole, Gershwina in Raya Charlesa. Na koncertu seveda ni mogla manjkati pesem z Eme: Le en dan. Glasbeno skupino so sestavljali Manuel Kos - bobni, Pietro Spanghero - bas kitara, Matej Barič - klaviature, Andrej Pirjevec - tolkala in Paolo Bembi - kitara. Pri realizacija posnetka je sodelovala zunanja ekipa RAI, za uredništvo so poskrbeli Katerina Citter, Boris Devetak in Martina Repinc, ki podpisuje tudi režijo. Koncert bo v ponovitvi na sporedu tudi v četrtek, 14. oktobra ob isti uri. DSI - Jutri zvečer ob 20.30 Miha Brejc in Igralec ragbija Igralec ragbija je roman, pravzaprav politični triler, ki ga je napisal sociolog in politik dr. Mihael Brejc. Izšel je pred kratkim pri Novi reviji v Ljubljani, jutri pa ga bodo predstavili na tradicionalnem ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, kjer bosta poleg avtorja o knjigi spregovorila še predstavnik založbe Tomaž Zalaznik in Igor Omerza. Dr. Miha Brejc je bil po demokratizaciji v Sloveniji v letih 1990-93 na čelu Varnostno informativne službe, v času Bajukove vlade je bil leta 2000 minister za delo, družino in socialne zadeve. Na volitvah istega leta je bil na listi Slovenske demokratske stranke izvoljen v Državni zbor, v letih 2004-09 pa je bil evropski poslanec SDS. Brejc je že leta 1994 izdal knjigo Vmesni čas, Varnostno informativna služba in nastajanje nove slovenske države 1990-1993, lani pa je izdal knjigo Prvi mandat. Tokrat se je pisanja lotil leposlovno: njegov Igralec ragbija je kriminalka ali srhljivka oz. napet ljubezenski roman s političnim ozadjem. Kot je sam povedal na ljubljanski predstavitvi, se je za to odločil, ker mu vse, kar je zvedel pri opravljanju svojih odgovornih služb, leži na duši in ker ne more o vsem napisati argumentirane znanstvene razprave, se je odločil za roman. Na jutrišnjem večeru DSI se torej obeta tudi zanimiv razgovor o finančnih in drugih skrivnih poslih komunističnih oblasti v zadnjih letih obstoja Jugoslavije. V Križu Šušmeljeva knjiga Kriška sekcija VZPI Evald Antončič - Stojan in SKD Vesna prirejata v petek, 15. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu predstavitev knjige Bitka za partizansko Trnovo (od 19. do 21. januarja 1945). Srečanja se bodo udeležili avtor, nekdanji generalni konzul RS v Trstu Jože Šušmelj, zgodovinar Branko Marušič in Vladimir Krpan, sekretar Združenja borcev Nova Gorica. Vsi toplo vabljeni! V Muzeju Revoltella o ženskem podjetništvu Jutri popoldne bo v avditoriju Muzeja Revoltella v Ul. Diaz ob 16. uri posvet z naslovom Trst in žensko podjetništvo, ki ga prireja komisija za enake možnosti Občine Trst. Po pozdravu predsednice komisije Giu-lie Berardi Borghese, občinske od-bornice za enake možnosti Marine Gruden Vlach in deželne odborni-ce za delo Angele Brandi bosta na temo ženskega podjetništva govorila Patrizia Verde, ki skrbi za usposabljanje in svetovanje tržaškim podjetjem terciarnega sektorja in predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Zasegli čevlje in obleke Patrulja obmejne policije je v petek popoldne na avtocestnem priključku ustavila vozilo fiat ducato, ki je bilo na poti proti Sloveniji. V okviru običajnih kontrol so policisti blizu zgoniškega izhoda odprli zadnja vrata fiata in v njem našli obilen tovor oblek in obutve prestižnih blagovnih znamk. Z nadaljnjim preverjanjem in s pomočjo računalnika so ugotovili, da je bil tovor ukraden. 36-letnega voznika, romunskega državljana, so zaradi prikrivanja aretirali, zasegli pa so kombi, 150 parov čevljev, 30 majic in 200 moških oblek. Napad s palico V petek popoldne je policija prijavila sodstvu 34-letnega Kosovca z dovoljenjem za bivanje v Italiji. F. G. je osumljen povzročanja telesnih poškodb v obteževalnih okoliščinah. V Ulici della Tesa so mimoidoči zgroženo opazovali, kako je F. G. z metrom dolgo palico napadel in pretepel moškega, nakar se je s kombijem oddaljil. Policisti so ga po klicu očividcev iskali po mestu, izsledili so ga v Ulici Co-roneo in ga ovadili na prostosti. Ugotovili so, da je hotel moški z nasiljem skleniti spor z znancem, pri čemer ga je znatno poškodoval. Palico so zasegli. Za Američanko dražji taksi Ameriška turistka, ki je Trst obiskala ob priložnosti Barcolane, se je v petek zjutraj pred parkirno hišo Silos pri železniški postaji usedla v taksi. Taksist jo je zapeljal do miramar-skega hotela in zaračunal okroglih 20 evrov. Turistke tarifa ni prepričala, opogumila se je in poklicala občinske policiste. Le-ti so potrdili, da cena ne bi smela preseči 13 evrov. Poklicali so taksista, ki se je izgovarjal, da je bil promet gost, kar pa ni držalo. Napisali so mu 77 evrov globe in poslali informativno noto na pristojni občinski urad. Zaradi ekstazija v pripor Mladega Miljčana je policija presenetila z manjšo količino ekstazija in ga zaradi suma razpečevanja odvedla v pripor. Policisti miljskega ko-misariata so se na Ul. Stazione pri Frneju približali 23-letnemu domačinu in njegovi 21-letni prijateljici. Fant je imel pri sebi majhno plastično prozorno vrečko z nekaj več kot tremi grami ekstazija. Vrečko je brez odlašanja izročil policistom. Dekle je prav tako izročilo vrečko s skoraj neznatno količino iste droge. Sledila je hišna preiskava v stanovanju, v katerem stanuje 23-letnik. Našli so precizno tehtnico in 40 prozornih vrečk, mladeniča so po izpolnitvi zapisnika priprli. 6 Nedelja, 10. oktobra 2010 ŠPORT / PROJEKT SPOZNAVANJA - Licej Antona Martina Slomška Obiskali so Bazovico V okviru ekskurzije pohod po Resslovi poti in postanek pri spomeniku bazoviškim junakom Kot vsako leto je tudi letos na pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška stekel projekt spoznavanja. V prvih dneh po začetku pouka se dijaki in profesorji odpravimo na sprehod, da se lahko družimo in spoznavamo, obenem pa odkrivamo kotičke Krasa, naravo in vasi. Tokrat smo se podali v Bazovico. V torek, 21. septembra, smo se malo pred deveto uro zbrali ob vhodu v vas in skupaj krenili na Resslo-vo pot, ki teče tik ob italijansko-slovenski meji. Ob prebiranju tabel, ki so postavljene ob poti, smo odkrili, da nosi pešpot ime po Josefu Resslu, avstrijskem naravoslovcu, ki je med drugim tudi izumil ladijski vijak. Za naše kraje pa je še bolj pomemben zato, ker je že sredi prve polovice 19. stoletja pripravil obsežen načrt za pogozdovanje Krasa, ki je bil do tedaj pust. Njemu gre torej zasluga, da smo se sprehajali v senci iglavcev. Odkrili smo tudi tipično kraško dolino, kjer smo pomalicali. Sošolci so imeli dovolj časa za pomenek o poletnih dogodivščinah, dijaki petih razredov pa smo se lahko nagledali prvošolčkov. Ker pa smo se navsezadnje odpravili na šolsko ekskurzijo, nas je pot (oziroma profesorji) vodila dlje. Napotili smo se k spomeniku bazoviških junakov. Tu smo se ustavili ter prisluhnili razlagam o TIGRu in prvem tržaškem procesu, fašističnem zatiranju in atentatih ter o usodi fantov, ki so bili toliko stari kot mi. Nato smo se nekoliko zamišljeni odpravili domov in novemu šolskemu letu naproti. Nastja Slavec, V.D Praprot: danes zaključek 15. Kraškega Oktoberfešta S pohodom Na Krasu je krasno in Kraškim Muzik-feštom se bo danes na prireditvenem prostoru v Pra-protu zaključil 15. Kraški Oktoberfešt v organizaciji SKD Vigred. Na prireditvenem prostoru bo od 9. ure do 9.45 zbiranje udeležencev, ki se bodo z avtobusom odpeljali v Tublje, kjer bo ob 10.10 stekel pohod, ki se bo zaključil na prireditvenem prostoru v Praprotu. Tam se bo ob 16. uri začel 15. Kraški Muzikfešt, tradicionalno srečanje ljudskih godcev in pevcev. Danes bodo kioski odprti že za kosilo, to je ob 13.uri. Kioski bodo nudili specialitete na žaru, klobase in zelje, kuhane štruklje, palačinke, odojka in druge poslastice ter pečene kostanje, vino in pivo. Od 15. do 18. ure bo otrokom in mladini na voljo taborniški kotiček tabornikov Rodu Modrega vala. Od 19. do 24. ure bo ples z ansamblom Kraški Muzikanti. TRŽAŠKA UNIVERZA - Leposlovna in filozofska fakulteta Slovenistika se predstavi V sredo ob 11. uri informativno srečanje na sedežu fakultete s predstavitvijo študija in drugih dejavnosti V sredo, 13. oktobra, bo na Leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu (Ul. Androna Campo Marzio 10) ob 11. uri v predavalnici D predstavitev slovenistike za študente in javnost oziroma za vse, ki jih zanima, kako bo v akademskem letu 2010/11 potekal slovenistični študij, kakšen bo študijski program, katere bodo do- klikni in izrazi svoje mnenje Ocenjujete, da je letošnja abonmajska ponudba Slovenskega stalnega gledališča bolj pestra kot v preteklosti? O Da O Ne O Je ne poznam O Me ne zanima datne dejavnosti in kakšne so prednosti, ki jih ponuja predmet slovenski jezik in književnost. O tem bo govoril profesor Miran Košuta, s katerim od lanskega študijskega leta sodelujeta profesorica slovenskega jezika Andreja Žele in lektorica mag. Rada Lečič. Slovenščino je na tržaški Filozofski fakulteti mogoče izbrati v okviru dodi-plomske študijske smeri Jeziki kot eno-predmetni diplomski predmet (3-letni študij), pa tudi kot drugi ali tretji jezik. V Trstu se slovenščina samo na tej fakulteti lahko študira kot glavni diplomski predmet, iz katerega je mogoče pripraviti diplomsko nalogo v slovenščini, lahko pa je tudi dopolnilni oziroma izbirni predmet z različnim številom kreditnih točk. Oddelek za slovenistiko tesno sodeluje s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, z Visoko šolo modernih jezikov za prevajalce in tolmače v Trstu in s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem, saj že vrsto let izvajajo skupne projekte, odlično pa je tudi sodelovanje s slovenskim generalnim konzulatom v Trstu in slovenskim veleposlaništvom v Rimu. Tako potekajo vsaki dve leti Svetovni dnevi slovenske literature, na katerih predstavijo bodisi slovenske avtorje in njihova dela, kot tudi slovenske filme, v letošnjem študijskem letu pa je znova predviden izbor in prevod del slovenskih avtorjev. Lani je bil tudi s sodelovanjem Narodne in študijske knjižnice v Trstu organiziran cikel petih predavanj z naslovom Slovenski jezik in kultura. Prof. Jože Pir-jevec je govoril o oblikovanju slovenskega jezika od Trubarja dalje in njegovem vključevanju v evropsko kulturno dediščino, prof. Martina Ožbot s Filozofske fakultete v Ljubljani o stičiščih italijanščine in slovenščine v sodobnem globaliziranem svetu, prof. Andreja Žele o osnovah in problemih slovenske skladnje, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. Vesna Mikolič o problemih medkulturnosti, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru prof. Marko Jesenšek pa o slovenskem jeziku v evropskih globalizacijskih procesih. Študentje se lahko vsako leto spomladi udeležijo tudi ekskurzije, ki jo organizirajo lektorji slovenskega jezika v Vidmu, Trstu, Padovi in Parizu. Program lanskoletne štiridnevne ekskurzije je vključeval ogled Trsta, Kopra, Sečovelj-skih solin, Pirana, Tonine hiše, Lipice, Škocjanskih jam, Tomaja in Kosovelove domačije ter Štanjela. Maja letos je bil na tržaški Filozofski fakulteti predstavljen priročnik Rade Le-čič Osnove slovenskega jezika oziroma njegov prevod v italijanščino z naslovom Fon-damenti della lingua slovena. V knjigi so na pregleden in enostaven način razložena slovnična pravila, dodatno pa je obogatena z več kot 180 fotografijami z motivi iz vse Slovenije. Študentje slovenistike na tržaški Filozofski fakulteti imajo tudi možnost štipendije za dvo- oziroma tritedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki poteka vsako leto v Ljubljani. Lani so jo izkoristili štirje študentje od skupno tridesetih, ki so hodili na predavanja in lektorat. Prof. Košuta je predaval o sodobni slovenski dramatiki, za kar se je odločil premišljeno, tudi zaradi kritičnega položaja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na oddelku je poleg tega delovala še štipendistka Ana Toroš, ki je raziskovala slovensko in italijansko pesništvo v Trstu v začetku 20. stoletja. Kaj se slove-nistično dobrega obeta v letošnjem študijskem letu, pa bo mogoče izvedeti na sredini predstavitvi. (RL) Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano v Ul.Donizetti 3 v Trstu na predstavitev knjige d i*. Mihaela Brejca IGRALEC RAGBIJA 0 svojevrstnem političnem trilerju bodo spregovorili raziskovalec Igor Omerza, predstavnik založbe Nova revija Tomaž Zalaznik in avtor. Začetek ob 20.30 Včeraj danes * Danes, NEDELJA, 10. oktobra 2010 DANIJEL Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 18.27 -Dolžina dneva 11.11 - Luna vzide ob 11.52 in zatone ob 20.32. Jutri, PONEDELJEK, 11. oktobra 2010 MILAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje C, zračni tlak 1022,4 mb raste, veter 28 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, burja, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 19,4 stopinje C. OKLICI: Roberto Pisu in Aleksandra Stan-kovič, Giampaolo Scaramagli in Anna Cri-smani, Roberto Cenni in Jessica Pellizzari. [12 Lekarne Nedelja, 10. oktobra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Korzo Italija 14, Zavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje 1. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Varda-basso 1 (040 766643), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Korzo Italija 14, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 (040 631661). Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mascagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M& Kino »Inception«; 10.55, 13.00, 15.15, 17.30, 20.00, 22.05 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; 11.00, 13.00 »Cani e gatti -La vendetta di Kitty 3D«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una sconfinata giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. KOPER - KOLOSEJ - 13.10, 15.50, 18.30, 21.10 »Jej, moli, ljubi«; 17.30, 19.40, 21.50 »Piran«; 13.30, 15.30 »Legenda sov-jega kraljestva 3D«; 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 »Mačeta«. KOPER - PLANET TUŠ 11.20, 16.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 14.00, 18.40, 21.00 »Odpleši svoje sanje 3D«; 12.10, 16.10, 18.30, 21.05 »Butec na večerji«; 12.00, 16.00, 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 12.20, 15.10, 18.00, 20.50 »Jej, moli, ljubi«; 21.20 »Scott Pilgrim proti vsem«; 11.10, 13.20, 15.20, 17.20, 19.20 »Legenda svojega kraljestva 3D«; 14.10, 17.00, 19.05, 21.10 »Piran«; 12.00 »Franček in zaklad želvjega jezera«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Innocenti bu-gie«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Step Up - 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The town«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Mangia, prega, ama«; 16.15 »Un weekend da bamboccioni«; 16.30 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«. SUPER - 15.45 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty«; 17.15, 19.40, 22.00 »Inception«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.10, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 16.00, 18.10, 20.20, 22.20 »Step up 3D«; Dvorana 3: 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Innocenti bugie«; Dvorana 4: 15.40, 17.30, 20.00, 22.00 »Una sconfinata giovinezza«; Dvorana 5: 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »The town«. M Izleti LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ organizirajo v soboto, 6. novembra, celodnevni izlet na Dolenjsko. Kdor se še ni vpisal, lahko to (še zadnjič) stori v četrtek, 14. oktobra, od 20. ure dalje, v Ljudskem domu v Trebčah. Na razpolago je še nekaj prostih mest. KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 17. oktobra, tradicionalni izlet na praznik kostanja Burnjak v Gorenji Tarbij. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.30, ki bo nadaljeval po poti Bazovica, Opčine, Sesljan, Krmin. Podrobne informacije in vpisovanje sprejemamo na sedežih Kmečke zveze v Trstu in Gorici ali na tel. 040362941, 0481-82570. Cena izleta 35,00 evrov (vsebuje prevoz, kosilo in 1 kg domačih beneških jabolk). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične tor-klje. Zainteresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, olj-kar oz. odjemalec. ¿i Čestitke AMBASCIATORI - 18.45, 21.15 »Inception«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »La pecora nera«. CINECITY - 11.00, 15.10, 17.35, 20.00, 22.05 »Innocenti bugie«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Step-Up 3D«; 14.50, 17.15, 19.40, 22.00 »The town«; 13.35, 15.00, 17.30, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«; 10.50, 13.00, 17.15 »Un weekend da bamboccioni«; 11.00, 14.45 »Il mondo di Patty«; 10.50, 15.30, 18.30, 20.00, 21.30 Vse, vse, vse najboljše in 36 poljubčkov moji mamici VANESSI, ki je v petek praznovala rojstni dan! Matija. Te dni slavita zlato obletnico poroke draga MERI in PNO iz Boljunca. Vse najboljše jima želi sin Denis z Majo. Včeraj sta praznovala 50-letnico poroke MERI in PNO iz Boljunca. Vse najboljše jima želijo cerkvene pevke. Jutri bosta slavila 40. obletnico poroke SONIA in VIKY. Vse najboljše jima iz srca želijo Anita, Sebastian, Dennis, Dario, Karin in Sara. Naša super nona, mama in žena SONIA bo jutri praznovala 60. rojstni dan. Zvrhan koš poljubčkov ji pošiljajo Karin in Sara ter vsi, ki jo imajo radi. Prebira Augiasa, Kafko, Voltairja, ga kaktusi zbadajo manj kakor radio maria, vince v čaši naj ogreje mu kri, vse najboljše DANILO za 25 X 3! Živijo, oj živijo mu jutri zapojemo vsi, saj nam naš po srcu in videzu mladostni GIDJO za svoj okrogli jubilej velikofešto priredi. Prijatelji mu iskreno segamo v dlan in želimo nepozaben rojstni dan. TRST Nedelja, 10. oktobra 2010 HI Jf. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE .t i^ty VABILO K ABONMAJU Vstopnice (6 € )in vpisovanje abonmajev na kraju prireditve Gledališče Koper v sodelovanju s SNG Nova Gorica Iztok Mlakar po motivih Moliera Duohtarpod mus! režija: Vito Taufer Sobota, 16 . oktobra ob 20.30 v veliki dvorani SSG Slovensko stalno gledališče Franco Perd O »Poročilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije«... režija: Franco Pero Nedelja, 17 . oktobra ob 18.00 v telovadnici v Zgoniku v sodelovanju z občino Zgonik ZAPELJIVE MEDIGRE Abonmajska kampanja 2010-2011 Vpisovanje abonmajev pri blagajni SSG vsak delavnik 10.00- 15.00/17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 H3 Obvestila POGREBNO PODJETJE LIPA Ob trenutku žalosti... diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. IPridemo tudi na dom. OPCINE - Narodna ul. 32 tel. 040.211399 • fax 040.2155392 lipa_opicina@yahoo.it ZELENA ŠTEVILKA 800 833 233 TRŽIČ - Ulica San Polo 83 tel. 0481 411723 • fax 0481 419252 ZELENA ŠTEVILKA 800 860 020 sanpoloo@yahoo.it OBČINA nni Ina Mala dvorana večnamenskega kulturnega centra "F. Prešeren" € li RAZSTAVA ROČNIH DEL V BRSklH ZENA V OKVIRU PROJEKTA »ZLATE ROKE-* ___________ otvoritev v petek, 15. oktobra 2010, ob 20.00 s sodelovanjem osnovnošolskih otrok, ki bodo peli ljudske pesmi in izštevanke, in srednješolskih otrok, ki bodo brali ljudske bajke in pripovedke. Umik razstave: Sobota, 16. oktobra 16.00-21.00 Nedelja, 17. oktobra 10.00 -14.00 in 16.00-20.00 TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden poteka po naslednjem urniku: ponedeljek in sreda 18.00-19.30; torek in četrtek 9.00-10.30 in 10.30-12.00; sreda 9.00-10.30. 60-LETNIKI IZ TRSTA, srečajmo se! Kje? Na agriturizmu na Krasu. V četrtek, 21. oktobra, ob 19. uri. Info v večernih urah 040433675 (Marinka) ali 338-7845845 (Nev-ja). Prijave do danes, 10. oktobra. GUSARJI IN PETER PAN NA BARCOLANI - ŠC Melanie Klein prireja v okviru letošnje Barcolane glasbene delavnice, srečanja s čarodejem in uprizoritev pravljice o Petru Panu. Danes, 10. oktobra, čaka otroke bogat program v stojnici pri Pomorski postaji. Podrobni program na www.melanieklein.org. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste pevce, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolce. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju, mentorja Aljoša Saksida in Nikol Starc. SKD VIGRED vabi danes, 10. oktobra, na 15. Kraški Oktoberfešt pod šotorom v Praprotu: ob 13. uri odprtje kioskov; od 9.00 do 9.45 zbirališče na pohod Na Krasu je krasno; ob 16.00 srečanje ljud- skih godcev in pevcev; ples z Kraškimi muzikanti. TEČAJ KLEKLANJA bo potekal pri SKD Tabor. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211870 (Dunja) po 20. uri. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. AŠD MLADINA sporoča, da bo v ponedeljek, 11. oktobra, v rekreatoriju v Križu prva vaja trebušnega plesa ob 18.30 in prva vaja bikram joge ob 20. uri. Info: 329-9751782. KRUT vabi v ponedeljek, 11. oktobra, ob 16. uri na srečanje Bralnega krožka, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo nadalje odvijal ob ponedeljkih, pod mentorstvom prof. Eveline Umek. Informacije in prijave v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAM-PERLE vabi vse odrasle na tečaj latino-ameriških in standardnih plesov. Prva vaja bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v društveni dvorani na štadjo-nu 1. Maj. Mentor Mitja Bitežnik iz plesne šole Terpsihora iz Šempetra. Za info: 349-7338101. TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek, 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 040-8990120-114 šele od ponedeljka 11. oktobra naprej. VPISOVANJE NA TEČAJE angleščine (I, II) in slovenščine (I, II), ki jih prireja Občina Dolina v sodelovanju z združenjem AUSER na šoli Gregorčič v Dolini, bo potekalo v ponedeljek, 11. in v petek, 15. oktobra, od 17. do 19. ure v občinski knjižnici v Boljuncu ter od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30 ter v torek in četrtek od 17.00 do 18.30 na sedežu Auser na Trgu Stare Mitnice 15. Začetek tečajev slovenščine 18., angleščine pa 20. oktobra. Info: 040-8329231. ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija obvešča, da se bo tečaj latinsko-ameriških plesov začel v ponedeljek, 11. oktobra, na Kontovelu ob 20.15. Info na tel. št.: 333-9072969. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda MiH Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Kati-nara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik -Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opči-ne - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. hačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). PRIPRAVA NA POROD - ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj namenjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel v torek, 12. oktobra. Prijave in info na tel. 328-4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. SK DEVIN vabi v srednjo šolo De Marc-hesetti v Sesljan na telovadbo z dodatno tehniko Body and mind. Začetek v torek, 12. oktobra, od 19. do 20. ure. Od 1. decembra ob sredah od 20. do 21. ure. TEČAJ YOGE, MASAŽE IN AVTOMASA-ŽE, organizira društvo Noe. Informacije na tel. št. 349-8419497 ali 040-299461. AŠD MLADINA sporoča, da bo prva vaja modernih plesov v ponedeljek, 11. oktobra, v rekreatoriju v Križu za osnovnošolce od 16.00 do 16.45, za otroke vrtca od 17.00 do 17.45; za srednješolce, višješolce in starejše bo poskusna vaja v sredo, 13. oktobra, od 20. do 21. ure. Info: 329-9751782. ELIC - SINTESI - Umetnostna šola za otroke obvešča, da se dejavnosti pričenjajo v sredo, 13. oktobra. Informacije na tel. št. 040-775486, 333-4784293 ali 338-3476253. JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suh-ljadi na jusarskih površinah KO Treb-če v sezoni 2010/11 v sredo, 13. in v petek, 15. oktobra, od 18. do 20. ure ter v nedeljo, 17. oktobra, od 10. do 12. ure v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure: 13. oktobra: »Z lista na list«; 15. oktobra: »Halinove pravljice«. Informacije: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKE URICE V Narodni in študijski knjižnici - Slovenske ljudske pravljice, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 13. oktobra, ob 17.00: Hvaležni medved; sreda, 10. novembra, ob 17.00: Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra., ob 17.00 praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SKD TABOR - V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sredo, 13. oktobra, ob 20.30 Bruno Križman - razstava »Berite svetovni dnevnik« - časopisi iz (skoraj) celega sveta in potopisno predavanje »Ke nako«! potovanje po Južni Afriki; v nedeljo, 17. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 18.00 »Openska glasbena srečanja«. Nastopa Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, dirigent Ambrož Čopi; v nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Georges Feydeau - Krojač za Dame, režija Sergej Verč. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN: Vadba za začetnike bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida Labuschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: mateja.saj-na@gmail.com. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 14. oktobra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo Ugodje in zdravje: genetika okusov in naša izbira v prehrani. Predaval bo univer- zitetni genetski zdravnik prof. Paolo Ga-sparini. Vabljeni! JUS NABREŽINA vabi člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 15. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Glavna točka: predstavitev in odobritev predloga transakcije z Občino Devin Nabrežina. Zaradi pomembnosti izrednega občnega zbora računamo na polnoštevilno prisotnost članov. TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru s sledečim urnikom: angleščina 3. stopnja -ponedeljek od 17.30 do 19.00, 2. stopnja - sreda od 18. do 19.30, začetniki - sreda od 19.30 do 21.00. Slovenščina začetniki - četrtek od 18. do 19.30, nadaljevalni - torek od 18. do 19.30. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se telovadba za gospe v zrelih letih vrši vsak torek in petek v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 9. uri. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo počutile in naredile kaj zase. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v nedeljo, 17. oktobra, 18. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusar-skih površinah do ponedeljka, 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Nabrežina Kamnolomi 12/D (Centro Ser-vizi) prvo nadstropje. SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane na dvodnevni tečaj za sečnjo, ki se bo odvijal v Boljuncu v sredo in četrtek, 17. in 18. novembra. Vpisovanje in vse podrobnejše informacije na sedežu srenje vsak torek od 9. do 12. ure, tel. št. 0408325175, pri članih odbora ali po elektronski pošti na naslov: srenja.bolju-nec.boljunz.comune@gmail.com do 20. oktobra. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. t Zapustila nas je Giovanna Debelis vd. Crancich stara 102 leti Žalostno vest sporočajo vsi sorodniki Pogreb bo v sredo, 13. oktobra, ob 9.40 v ulici Costalunga. Trst, 10. oktobra 2010 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa t ''Najin očka je odšel v nebe-sa.''Preminil je Marino Sedevcic star 42 let Žalostno vest sporočajo otroka Iacopo in Corinna, žena Manuela, mama Etta, brata Adriano z Valentino, Dario (Enzo) z Barbaro, nečaki, tasti, svaki, strici, bratranci in vsi sorodniki Pogreb bo v torek, 12. oktobra, ob 10.20 v kapeli v ulici Costalunga. Namesto cvetja darujte za Združenja za raziskave o raku. Trst, 10. oktobra 2010 Pogrebno podjetje Zimolo 10.10.2002 10.10.2010 Marija Stepančič Bandi Vedno v naših srcih. Tvoji najdražji Lakotišče, 10. oktobra 2010 Žalovanju za gospo MAJDO SREBOTNJAK OSTAN se pridružujejo Marija, Živka in Dani t Prerano nas je zapustil naš dragi Paolo Hmeljak ftV 4 Za njim žalujejo žena Sonja, sin Marko z Valentino, brat Roby in ostalo sorodstvo Sporočamo, da bo pogreb v torek, 12. oktobra. Žara pokojnega bo ležala od 11. ure dalje v nabrežinski cerkvi, nakar bo ob 12.30 sledil pogreb. Nabrežina, 10. oktobra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao nono Papo, tvoja Deva in Samuel Poslednji pozdrav svaku in stricu Paulotu Karlo in Sonja, Matej, Igor z Ireno in nona Santina Za dragim Paulotom žalujejo teta Vera, Miro, Anica in Marta Dragi Paulo, mnogo prerano si nas zapustil. Za vedno bomo pogrešali tvojo prijaznost in človekoljubnost do vseh nas. Sonji, Marku, Robiju in vsem v družini izrekamo naše najgloblje sožalje. Lučo in Marija, Darja in Marino ter Veronika in Petra Dragi Marko, v tem težkem trenutku smo ti ob strani in izrekamo tebi in družini iskreno sožalje. Jan in Mojca z družino Ob izgubi dragega očeta P. Hmelja-ka izražam iskreno sožalje Marku in družini. Lara Sirca Marko in družina, blizu sva vam ob tem težkem trenutku. Martina in Christian Dragi Paolo, tvoji prijaznost in dobrosrčnost bosta ostali v večnem spominu. Franco z družino Žalovanju se pridružujejo družine Rolli, Triolo in Cante Iskreno sožalje vsem svojcem izrekajo Franco in Ivan ter celotno osebje podjetja Edil Carso s.n.c. Ob izgubi ljubljenega očeta Paula Hmeljaka izrekamo našemu zvestemu igralcu in odborniku Marku ter vsem sorodnikom globoko in občuteno sožalje vsi pri Sokolu Sožalju se pridružujeta AŠZ Jadran in ŠD Kontovel Iskreno sožalje sinu Marku in družini. Radko in Magda 8 Nedelja, 10. oktobra 2010 ŠPORT / [TLID firimlti TFiiig fjhpli tiiiitf „lH.,rmijVk,i knmprHip« ¡fUlUWÈOLt t^jdiLitiEie Liifurmnrijtj ili iïïviï. k'îilurs^.il liiii> In vplsov-anjc nlïûnjinjjtv v Muvjuin: SSCî Iti.: 0039044342542 Bjc-j.pliina ItevJIki W^IIW odprta vsak delavnik z urnikom 10.00-15.00 f 17.00-20.00 OŠMOVNI PROGRAM i(iri Ain [nodutaifr 55ti in d^a ^iMii-i 3 IZEÎIRNJ SKE.OPT: -lïrimiki rom.infskni Krma glasba -Drimuki IjuÎWïnivi/ UKmdwflFTKri&i plvsi -Diramki raJmrljivi/ l.jhku. L-.l.i-t>ki POHITITE ÏH REZERVIRAJTE SVOJ SEDE^ Vpisovanje abonmajev do petka 22. oktobra ■'A Bambičeva galerija vabi v soboto, 16.10.2010, ob 20.30 na odprtje likovne razstave Luciana Plehana En plain air Predstavila jo bo mag. Jasna Merku Glasbeni utrinek: harmonikar Egon Taucer Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseškaul. 13 Razstava bo odprta do 3. novembra vsak dan 10h-12h in17h-19h, ob sobotah 10h-12h H Prireditve GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na Diplomski koncert - Petra Marega, flavta, razred prof. Erika Slama, klavirska spremljava prof. Claudia Sedmach, danes, 10. oktobra, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafa-ta 6. Vabljeni! KRUT vabi na skupinsko razstavo ljubiteljske umetnosti S cvetjem v jesen - ustvarjalno v vsaki dobi, v Umetnostnem in kulturnem centru Škerk, Trnovca 15 - Nabrežina. Urnik ogleda razstave: danes, 10. oktobra, od 15. do 20. ure. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072. SKD IGO GRUDEN vabi na javno generalko operne enodejanke Gianni Schicc-hi Giacoma Puccinija v izvedbi Operne akademije Križ, vodi Aleksander Švab, danes, 10. oktobra, ob 17. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini. TPK SIRENA vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Bar-kovljanki v društveni dvorani v Mira-marskem drevoredu št. 32 v Barkovljah. Ogled je možen do danes, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3 (TS), na predstavitev knjige dr. Mihaela Brejca »Igralec ragbija«. O svojevrstnem političnem trilerju bodo spregovorili raziskovalec slovenskih povojnih političnih in varnostno-obveščeval-nih procesov Igor Omerza, predstav- ZCPZ - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine In pod pokroviteljstvom SS0 vabi na koncert SlOVEHSKEGA komorn«* zbora vodi Martina Batič, orgle Gregor Klančič v soboto, 16. oktobra 2010, ob 20. liri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah nik založbe Nova revija Tomaž Zalaz-nik in avtor. Začetek ob 20.15. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled mednarodne likovne razstave Igraj se z mano - povabilo k druženju, skupni dejavnosti, povezovanju... Odprta bo do srede, 13. oktobra, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje o zgodovinski železniški povezavi Trst - Buje - Poreč, bolje poznano kot »Parenzana«. Gospod Srečko Gombač bo podrobno opisal kako je potekalo in razvijalo družbeno ekonomsko življenje ob tej mali a izredno pomembni progi za razvoj celotne Istre. Vabljeni v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na spominski večer Nadje Kriščak in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ŽPS Studi Ledi v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. O knjigi »Marko in note« ter avtorici bosta spregovorila ilustratorka Jasna Merku in Marko Tavčar. KRIŠKA SEKCIJA VZPI EVALD ANTON-ČIČ - STOJAN in SKD VESNA prirejata v petek, 15. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu predstavitev knjige Bitka za partizansko Trnovo (od 19. do 21. januarja 1945). Srečanja se bodo udeležili: avtor, bivši konzul Jože Šušmelj, zgodovinar Banko Marušič in Vladimir Krpan, sekretar Združenja borcev Nova Gorica. Vsi toplo vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA IN LICEJ A. M. SLOMŠEK vabita v petek, 15. oktobra, ob 18.00 v Ul. Frančiška 20 na predstavitev knjige Izbrana poglavja vzgoje za medije. O delu bo spregovorila avtorica Jasna Merku. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 16. oktobra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave Luciana Plehana En plain air. Predstavila jo bo mag. Jasna Merku. Glasbeni utrinek: harmonikar Egon Taucer. Op- čine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. eazstava bo odprta do 3. novembra. Urnik: vsak dan 10.00-12.00 in 17.00-19.00, ob sobotah 10.00-12.00. KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KOTNOVEL v sodelovanju s SDD Jaka Štoka vabi na srečanje z Borisom Pahorjem v nedeljo, 17. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. DOKUMENTARNA RAZSTAVA »Pore-čanka, včeraj: ozkotirna proga« je na ogled do konca decembra v Železniškem muzeju na Marsovem polju (Campo marzio), Ul. G. Cesare 1. Urnik: sreda, sobota in nedelja od 9. do 13. ure, brezplačni ogled samo razstave. B Mali oglasi DAJEM V NAJEM manjšo opremljeno hišo v Boljuncu; pritličje: kuhinja, dnevna soba, kopalnica; prvo nadstropje: dve spalnici. Ogrevanje na plin, klima naprava. Tel. št. 338-3440586. GOSPA pomaga starejšim osebam pri gospodinjskih opravilih. Imam 60 let, brez družinskih obveznosti. Tel. št.: 040-2171069 (Opčine). GOSPA Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Tel. št. 3279969360. IŠČEM knjigo za nižjo srednjo šolo, avtor Ipavec Soltar, Naraslovje 6 za 6. razred devetletke. Tel. št.: 040-212385 (v večernih urah). IŠČEM DELO kot negovalka na domu starejših oseb. Po potrebi tudi injekcije in druge usluge. Tel. št. 329-2618514. IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah, na Kontovelu, pri Obelisku ipd. Tel. 3355363818. PODARIM male mucke. Prosimo, da pokličete na tel. št. 333-1812855. PRODAM enkrat rabljeno ročno kosilnico alpina vip 21. Tel. 040 - 228736 ali 333-2874389. PRODAM otroško diatonično harmoniko, uglašena C - F - B. Tel. št.: 3281271086. PRODAM ALFA ROMEO 159 SW, 2.4 JTDM, 20 V, full optional, letnik 2006, prevoženih 83.400 km. Tel. št. 3484208079. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO - tel. št. 335-5387249. PRODAM SILOS iz steklenega vlakna z Primorski dnevnik išče raznašalko/ca za Gabrovec Tel. št.: 040-7786300 od 10. do 17. ure B Poslovni oglasi Ei Turistične kmetije FARMA KRALJIČ PRODAJA mlade kokoši. 335-6322701 IŠČEM DEKLE/FANTA za večur-no delo na osmici. Tel.040-281153 347-7217198 KMEČKI TURIZEM JE ODPRL UŠAJ v Nabrežini št.8. Odprto ob petkih, sobotah, nedeljah, ponedeljkih. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali varuška za starejše ljudi. Tel.00386-59974277 3460260631 SLAŠČIČARNA SAINT HONORÉ NA OPČINAH IŠČE 2 prodajalki. Urnik: torek-nedelja 8.00-14.00 Tel.: 040-213055 OŠTERIJA S PRENOČIŠČI NA PLANINCI Dane pri Divači, 2a -DIVAČA vam ponuja odlične domače kraške jedi in vrhunska vina v mirnem zelenem okolju. Odprto vsak petek od 17.00 do 22.00, soboto in nedeljo od 12.00 do 22.00. Tel. 00386-40508811 V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. št. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Škerk, Praprot 20. Tel. št.: 040-200156. OSMICO sta odprla Igor in eoberta, Gabrovec 27. PRI ŽUPANOVIH je osmica v Medjevasi št. 1. Tel. 040 - 208166. SLAŠČIČARNA BUKAVEC NA PROSEKU - odprta v nedeljo, 10. oktobra, zjutraj. Tel. 040-225220 Loterija 9. oktobra 2010 zmogljivostjo 60 kvintalov. Tel. št. 3356322701. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. PRODAM opel frontera, 2000 cc, 4x4, letnik 1998, modre metalizirane barve, bencin, hard top, full optional, nove gume, v zelo dobrem stanju, ugodna cena. Tel. 333-1218106. PRODAM punto diesel 1.300, letnik 2004 po ugodni ceni. Kličite ob uri kosila na tel. št. 335-6938143. PRODAM zimske gume 185/55 R15 v dobrem stanju. Tel. št. 348-2693442. UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri učenju matematike in fizike dijakom višjih in srednjih šol. Tel. št.: 3935030720 (po 19. uri). ZANESLJIVA GOSPA pomaga pri oskrbi starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. Bari 13 74 20 33 78 Cagliari 15 12 32 42 25 Firence 86 34 37 79 61 Genova 71 84 87 18 28 Milan 85 76 75 88 59 Neapelj 6 55 31 35 43 Palermo 1 81 66 5 61 Rim 67 84 83 45 78 Turin 54 27 34 63 19 Benetke 45 16 47 28 89 Nazionale 78 74 34 68 53 Super Enalotto Št. 121 24 30 42 54 84 85 jolly 75 Nagradni sklad 8.086.142,27 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 160.200.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 42 dobitnikov s 5 točkami 28.879,08 € 3.821 dobitnikov s 4 točkami 317,43 € 135.777 dobitnikov s 3 točkami 17,86 € [H Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. Superstar 9 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 31.743,00 € 751 dobitnikov s 3 točkami 1.786,00 € 9.875 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 65.446 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 156.100 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TDCT pomorska postaja I IvO I 16.-17. OKTOBRA 2010 SOBOTA 10.00 - 19.00 NEDELJA 10.00 - 19.00 triestesposa IZLOŽBA TVOJE POROKE lwww.triestesposa.it o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Na strankinem sedežu skupščina in volitve Slovenci v Demokratski stranki dobili vodstvo Goriški koordinator bo Aleš Waltritsch -»Nismo stranka v stranki, pač pa njen del« Slovenska komponenta Demokratske stranke (DS) na Goriškem je v petek imenovala svoje vodstvo. Pokrajinsko koordinacijo bo vodil Aleš Waltritsch, ki je bil soglasno izglasovan, ostali člani ožjega vodstva pa so Kristina Knez, Tamara Mizerit, David Peterin, Aljoša Sosol, Elena Cettul, Ana Custrin, Mauro Juren, Luisa Gergolet, Fabio Vizintin, Andrej Gergolet, Alenka Florenin in Marco Jarc. »Nismo stranka v stranki, pač pa njen del,« je povedal novoizvoljeni koordinator Waltritsch in nadaljeval: »Pomembna je povezava s teritorijem. Trenutno upravljamo občine Sovodnje in Doberdob, v Ronkah pa imamo slovensko predstavnico v občinskem svetu. Zato bomo morali čim bolj pomagati ron-ški levosredinski koaliciji, da ponovno zmaga na volitvah.« Waltritsch je pohvalil delovanje uprav sovodenjske in doberd-obske občine in poudaril, da mora biti na prihodnjih volitvah nujno potrjena prisotnost slovenskega predstavnika v pokrajinskem svetu. Skupščino, ki je potekala v petek na sedežu stranke v Gorici, je sklical in vodil deželni koordinator Slovencev v Demokratski stranki, Andrej Gergolet. »Za slovenske demokrate na Goriškem je bila izvolitev vodstva slovenske komponente zadnji formalni korak dolge kongresne faze,« je povedal Gergolet in spomnil na dosedanje delovanje deželnega vodstva, ki je po februarski izvolitvi med drugim prispevalo k reševanju šolske problematike v Špetru in Romjanu ter utrdilo sodelovanje s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo (SKGZ). »Sestava ožje ekipe, ki bo sledila pokrajinskim in občinskim volitvam, je velikega pomena. Želimo biti aktivno soudeleženi in dati svoj doprinos za zmago leve sredine tako na pokrajini kot v občinah Ronke in Tržič,« je poudaril Gergolet. O dobrih odnosih med slovensko in italijansko komponento Demokratske stranke na Goriškem je spregovoril pokrajinski tajnik Omar Greco in omenil tudi vprašanje krčenja števila okrožij, ki ogroža slovensko predstavništvo v pokrajinskem svetu. »Počakali bomo, da dežela določi volilna okrožja, nato pa bomo o tem razpravljali. Slovensko predstavništvo je treba nujno zagotoviti,« je povedal Greco in dodal, da načela Demokratske stranke o slovenskem predstavništvu morajo obveljati na vseh ravneh, vse do parlamentarne. Pokrajinski tajnik SKGZ Livio Se-molič je spomnil, da čaka slovensko komponento Demokratske stranke veliko izzivov in odgovornosti, deželni predsednik organizacije Rudi Pavšič pa je podčrtal dober odnos med SKGZ in slovensko komponento Demokratske stranke, ki mora po njegovih besedah postati bolj razpoznavna v sklopu manjšinske skupnosti. Pokrajinski svetnik Marko Jarc je izrazil potrebo po večji prisotnosti na teritoriju in s tem v zvezi predlagal ustanovitev samostojnega krožka v Števerjanu. Sovodenjski tajnik Mauro Juren je v nadaljevanju ocenil, da mora slovenska komponenta podpirati slovenske občinske uprave, doberdobski tajnik Fabio Vi-zintin pa je podčrtal, da Demokratska stranka s pospeškom pridobiva člane v Doberdobu. V razpravi, pri kateri je sodeloval tudi pokrajinski predsednik stranke Slovenske skupnosti (SSk) Silvan Primosig, je bil govor tudi o odnosih med Demokratsko stranko in SSk. Kot so sporočili iz goriškega vodstva slovenske komponente Demokratske stranke, je bila na skupščini izpostavljena »anomalija«, da se SSk - kljub obojestranski želji po medsebojnem sodelovanju - v parlamentu obrača na južnotirolske predstavnike, namesto da bi sodelovala s slovensko parlamentarko Demokratske stranke, senatorko Tamaro Blažina. Z desne Waltritsch, Gergolet in Greco bumbaca GRADIŠČE - V petek ponoči Z avtomobilom v hišo Za volanom je sedela 46-letna M.C.S. iz Gorice - Zaradi poškodb so jo s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico Posledice trka na hiši v Gradišču bumbaca Izgubila je nadzor nad svojim avtomobilom in z vso hitrostjo trčila v stavbo ob cesti. V noči med petkom in soboto je v Gradišču prišlo do spekta-kularne prometne nesreče, v kateri se je telesno poškodovala 46-letna voznica iz Gorice. Žensko so zaradi poškodb sprejeli na zdravljenje v videmski bolnišnici, kamor so jo prepeljali z rešilnim helikopterjem. Nesreča se je zgodila okrog 1.15 ponoči med Ulico Bidischini in Ulico Colombo v Gradišču. 46-letna M.C.S. iz Gorice se je s svojim avtomobilom znamke Fiat panda peljala v smeri iz Gradišča proti Moraru, v ozkem levem ovinku pa je izgubila nadzor nad vozilom. Avtomobil je z vso hitrostjo zapeljal skozi pločnik in dvorišče ter se silovito zaletel v stavbo na ovinku. Avtomobil je treščil v vhodna vrata umetnostne galerije Rubens, ki ima sedež v pritličju poslopja v Ulici Bidischini št. 37. Močan hrup je prebudil domačine, ki so poklicali na pomoč reševalce. Ženski, ki je utrpela hujše poškodbe, je prvo pomoč nudilo osebje rešilne službe 118. Na kraju je pristal rešilni helikopter, ki je 46-letnico prepeljal v vi-demsko bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje v oddelku za oživljanje. Okoliščine nesreče, do katere je po vsej verjetnosti prišlo zaradi neprilagojene hitrosti vožnje, preučuje goriška prometna policija. (Ale) TRST Nedelja, 10. oktobra 2010 APrimorski ~ dnevnik Aleksandrinkam kapelica Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink prireja danes ob 12. uri odprtje spominske kapelice aleksandrin-kam pred hišo št. 22 na Gradišču nad Prvačino. Ob odprtju bodo spregovorili podpredsednica društva Neva Leban, pisateljica Dorica Makuc in direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. Za kapelico se je zavzemal in daroval Dragotin Volk, potomec aleksandrinke, ploščo z napisom pa je daroval Vojko Mužina. (nn) Spazzapanova galerija V petek ob 18.30 bodo spet odprli galerijo Lojzeta Spazzapana v Gradišču, potem ko so jo obnovili in njen vhod prenesli v Ulico Ciotti, v obnovljenem mestnem središču, ki je namenjeno izključno pešcem. Galerijo, ki zaseda prostore v občinski palači Torriani, bodo vrnili ljubiteljem lepega z odprtjem razstave Spazza-panovih del iz zasebnih zbirk Accati in Villa, ki razkrivata turinsko obdobje goriškega likovnika. Abonmajska kampanja V občinskem gledališču v Gradišču je še danes možnost za potrditev lanskega abonmaja za novo gledališko sezono, v petek in soboto bodo abonenti lahko spreminjali abonma, od nedelje, 17. oktobra, pa bodo sprejemali nove abonente; informacije v blagajni ali na tel. 0481-969753. Tečaj prve pomoči v Ločniku Združenje La Salute prireja tečaj prve pomoči v dvorani Faidutti zadružne banke v Ločniku. Prva od desetih lekcij bo 3. novembra; vpisovanje od ponedeljka do petka po tel. 0481-391700 ali na sedežu združenja v Ulici Bersaglieri 5 v Ločniku med 15.30 in 17.30. Interactive Tokio v Novi Gorici V novogoriškem Kulturnem domu bo jutri ob 20.15 uri nastopil japonski ansambel Interactive Tokio. Na programu bo tudi Mihelčičevo novo delo Gospodična ali Kaplja kot solza, ki ga je slovenski skladatelj posvetil ansamblu. Koncert je nastal v sodelovanju s Kogojevimi dnevi 2010. (nn) Soočanje o Transumetnosti V Mestni galeriji Nova Gorica bo v torek ob 19. uri prvo soočanje iz ciklusa Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo v novi sezoni. Svojo monografijo z naslovom Transumetnost - kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih bo predstavila umetnica in teoretičarka Polona Tratnik. (nn) Nouvelle Vague na Damsu V Hiši filma na Travniku v Gorici se jutri, na pobudo filmske smeri Damsa, začenja niz filmov z naslovom »Nouvelle Vague - DalTEuropa agli USA«. Z začetkom ob 20.30 bodo vrteli film »Il segno del leone«. Vstop je prost, obvezna je rezervacija na tel. 0481-536069 ali na naslov elektronske pošte segreteria.eva@gmail.com. NOVA GORICA - V petek v mestni hiši Častni občan Prodi prihaja po priznanje Minilo je šest let od septembra 2004, ko je novogoriška mestna občina napovedala, da podeljuje naziv častnega občana Romanu Prodiju »za podporo čezmejnim projektom in tako izkazano naklonjenost goriškemu obmejnemu prostoru«. Prodi, ki se je istega leta kot predsednik Evropske komisije udeležil goriškega praznika ob širitvi EU, septembra ni prišel. Za to se je opravičil. Priznanje pa bo prišel prevzet v petek, 15. oktobra. V mestni hiši mu bo župan Mirko Brulc izročil model oz. repliko Rusjanovega letala, visoko protokolarno darilo, s katerim imajo navado, da počastijo častne občane. Nato bo Prodi gost novogoriške univerze, načrtujejo pa še obisk Trga Evrope - Transalpine. Romano Prodi Ob praznovanju petinosemdesetletnice pesnika akademika CIRILA ZLOBCA Vas vljudno vabimo na srečanje z njim, ki bo v torek, 12. oktobra 2010, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20) Uvodna misel: prof. Nadja MARINČIČ Predstavitev pesniške zbirke »Tiho romanje k zadnji pesmi« 10 Nedelja, 10. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V hiši ob obnovljenem trgu Neznosno sobivanje z vodo Stanovalci trdijo, da so se madeži začeli pojavljati po začetku gradbenih del GORICA - Spet kličejo na pomoč Festival folklore v finančni stiski in na pragu izginotja Po obnovitvenem posegu, ki je Trg Sv. Antona spremenil v morda res najlepši in najbolj priljubljen kraj v Gorici, so se stanovalci ene izmed tamkajšnjih hiš znašli v veliki stiski: voda na tleh, od-krušen omet na zidovih, madeži vlage vsepovsod. O tem smo sicer pred nekaj meseci že poročali, od takrat pa se je položaj dodatno poslabšal in, kdor bi moral, ni nič storil, da bi bil problem rešen. Po obilnem deževju, ki je septembra zajelo Goriško, je v stanovanje začelo pronicati še več vode, kar povzroča stanovalcem veliko škodo. Večji vlažni madeži so se na zidovih hiš na Trgu Sv. Antona začeli pojavljati maja 2009, ko je gradbeno podjetje Falcomer začelo z obnovitvenimi deli. Člani ene izmed tamkajšnjih družin so povedali, da niso goriški gasilci in vodni inštalaterji v stanovanjih našli nobene pokvarjene cevi, zato je moral biti vzrok pronicanja vode nekje drugje. Stanovalci so takoj pomislili na gradbena dela na trgu in zahtevali odškodnino: zavarovalnica goriške občine je odgovorila, da bi morebitno škodo moralo poravnati gradbeno podjetje, slednje pa je zavrglo vsakršno odgovornost. »Marca je občinska svetnica SSk Marilka Koršič opozorila na problem goriškega župana Ettoreja Romolija, ki je odgovoril, da je voda pronicala v stanovanja že pred začetkom del. Družina in podjetniki, ki delujejo na Trgu Sv. Antona, pa so nam zagotovili, da je bilo v preteklostih v tamkajšnjih stavbah le malo vlage,« je povedal goriški občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cin-golani, ki se je na lastne oči prepričal, da je problem vse prej kot zlahka rešljiv. »Družina, ki je utrpela škodo, ima le dve možnosti. Če se vda, bo morala sobiva-ti z vodo. Druga možnost je pravna pot, ki pa je dolga in draga,« pravi Giuseppe Cingolani in nadaljuje: »Izvedenci menijo, da bi bilo problem vode možno omiliti s tehničnim posegom. Goriškega župana Ettoreja Romolija pozivamo, naj se - ne glede na odgovornosti - zavzame za rešitev zgodovinskih stavb na Trgu Sv. Antona. Zavračanje krivde na druge ne vodi nikamor.« POTI SPOMINA Spravni dejanji v Šturjah in Redipulji Pri slovensko-italijanskem združenju Concordia et Pax bodo naredili nov korak na Poteh spomina in sprave. Tudi tokrat se bodo zbrali, da na krajih bolečih dogodkov iz bližnje zgodovine »očistijo« spomin in zbližajo ljudi. Gre za kraje, kjer so se zgodili zločini, nasilje in tragedije, ki so zaznamovali življenje mnogih ljudi in skupnosti, pravi Aleš Rupnik, predsednik čezmejnega združenja. V soboto, 16. oktobra, bodo obiskali dva kraja. V Šturjah (Ajdovščina) se bodo ob 14.30 spomnili na duhovnika Filipa Terčelja, ki je deloval na Goriškem. Po navajanju organizatorjev »je zapustil pomembno sled na vzgojnem in kulturnem področju, pa tudi pri uveljavljanju neodtujljivih pravic svojega naroda, ko je zavračal vsako obliko nasilja in krivičnosti. Preganjali so ga fašisti in komunisti, ki so ga skupaj z župnikom iz Davče, Francem Krašno, umorili«. Drugo dejanje na letošnji Poti spomina in sprave bo v Redipulji, pri zgornji Kapeli, kjer je monumentalna kostnica v prvi svetovni vojni padlih vojakov. Ob 16.30 se bodo tam »spomnili vseh mladih, ki so padli na evropskih bojiščih v prvi svetovni vojni, tudi tistih, ki so pokopani na drugih pokopališčih. Z molitvijo in s spoštovanjem bomo počastili njihovo žrtev«. l Voda na tleh, z vodo prepojene stene, odkrušen omet na zidovih, povsod madeži vlage: z vsem tem se morajo stanovalci spopadati po vsakem deževju v ■ Gorica tvega, da izgubi mednarodni festival folklore, ki je v zadnjih 45 letih vedno priklical v mesto na tisoče gledalcev. Javni prispevki, ki so bili dodeljeni združenju Pro loco, ne zadoščajo za kritje vseh stroškov, ki so jih prireditelji imeli imelo za organizacijo letošnjega mednarodnega dogodka. V primeru, da goriška občina in pokrajina ne bosta zagotovili združenju vsakoletne podpore, prihodnje leto ne bo folklornega festivala. Vsaj v Gorici ne. »V preteklosti so se v zvezi z znižanjem prispevkov za festival folklore že pojavile polemike. Rekli so nam, naj si privi-hamo rokave in naj znižamo organizacijske stroške, kar pa smo že storili. V zadnjih letih smo znižali število skupin, letos pa je bila prireditev tudi en dan krajša,« je povedal predsednik združenja Pro loco Sergio Piemonti. Letošnji festival je skupno stal 158.295 evrov, iz raznih virov pa so (ali bodo) organizatorji prejeli 135.932 evrov. »Imamo torej 22.363 evrov primanjkljaja, za katerega bom moral odgovarjati jaz, ki sem zakoniti zastopnik združenja,« je podčrtal Piemonti in se zaustavil predvsem pri dejstvu, da goriška občina in pokrajina letos nista finančno prispevali k organizaciji festivala. Lani je občina odštela 12.000 evrov, pokrajina je prispevala 5.000 evrov, letos pa nista namenila nikakršnega finančnega prispevka. »Obljube občinskega odbornika Antonia Devetaga so bile nekoliko drugačne,« so zagotovili predstavniki združenja Pro loco. »Naše združenje sestavljajo prostovoljci, ki se trudijo za prirejanje mednarodnega dogodka, ne da bi v zameno prejemali denar. Vsako leto prikliče festival na tisoče gledalcev, ki bi festivalu sledili tudi v primeru, da bi potekal drugje, na primer v Gradežu, Gradišču ali Krminu. Naj podčrtam, da si želimo ostati v Gorici, kjer festival poteka že 45 let in kjer so pogoji za izvedbo večerov in sprevoda optimalni, obenem pa moramo tudi upoštevati finančno plat in pripravljenost javnih uprav, da z nami sodelujejo.« Pie-monti je tudi izrazil prepričanje, da so javni prispevki, ki jih združenje porabi za festival, pravzaprav naložba v krajevno gospodarstvo in v turistično promocijo Goriške, zato upa, da se bosta pokrajina in občina premislili. (Ale) SOVODNJE Na soočanju Soča, Vipava in poplave Deseta postaja Kinoateljejeve čezmejne okoljske karavane Soča sooča bo v petek, 15. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči. Gosta večera bosta Janez Ivan Marušič z biotehniške fakultete v Ljubljani, sicer agronom in krajinski arhitekt, in Aldo Rupel, kaja-kaš, pohodnik, pedagog in publicist. Sledil bo dokumentarni film Trenutek reke avtoric Nadje Velušček in Anje Medved. Na sovodenjskem soočenju bodo s pomočjo gostov in seveda prebivalcev tega območja govorili o Soči, zlasti o njenem pritoku Vipavi, v kontekstu zadnjih vremenskih dogajanj - poplav. Soča sooča so pri Kinoatelje-ju poimenovali niz soočenj, katerih skupni imenovalec je film o Soči Trenutek reke. Ob projekcijah navadno tečejo pogovori z gosti omizij o protislovjih, ki jih danes živimo v odnosu do okolja. Soča od marca do oktobra sooča Slovence in Italijane, umetnike in znanstvenike, pragmatike in vizionarje, da skupaj razmislimo o vprašanjih ohranjanja ravnovesja med naravo in družbo. Posebna postaja karavane se je v septembru odvijala v Podgori, kjer so priredili forum in k sodelovanju povabili društva in organizacije, ki so povezane z reko Sočo; podgorskemu forumu sta prisostvovala tudi Mara Čenic, odbornica za okolje pri pokrajini Gorica, in Niko Jur-ca, načelnik oddelka za okolje in prostor pri mestni občini Nova Gorica. Po napovedih organizatorjev se bo karavana zaključila pri izlivu Soče, kamor bodo pripeljali ljudi, ki z reko ali ob reki živijo. VRH - Dobrodelni večer z vinsko dražbo v Lokandi Devetak Izkupiček presegel pričakovanja Čotovi so v sodelovanju s Stankom Radikonom ter drugimi gostinci in vinarji priredili enogastronomski dogodek Čotovi z Vrha slovijo po izvirni kulinarični ponudbi, pa tudi po posebnih dogodkih, ki jih prirejajo v svoji Lokandi De-vetak. Enkrat letno organizirajo večer, katerega izkupiček gre v dobrodelne namene, pretežno v podporo raziskavi rakastih bolezni in pomoči bolnikom. Ker letos slavijo na Vrhu tudi 140-letnico gostilne, so si Avgu-štin-Uštili, Gabriella in ostali želeli pripraviti nekaj edinstvenega. To jim je uspelo prejšnji ponedeljek, ko so priredili dobrodelni večer z imenitnimi gosti in posebno dražbo vin. Izkupiček je presegel tudi najbolj optimistična pričakovanja, saj so zbrali čez 10.000 evrov. Večer je nastal v sodelovanju z vinarjem in prijateljem Stankom Radikonom, ki je sicer tudi predsednik goriške Kmečke zveze. Avguštin in Stanko sta zbrala še nekaj prijateljev, gostincev in vinarjev in sestavila zares enkratno ekipo: v kuhinji sta Gabrielli in ostalim Devetakovim pomagali še Michela iz Rosenbarja in Carla iz restavracije Da Nando iz Mortegliana. Še posebno pisana je bila skupina vinarjev, med katerimi sta bila tudi Benjamin Zidarich in kmetija bratov Ben-sa La Castellada, ki ju je vinsko vodnik revije Espresso komaj uvrstil v sam vrh deželnih vinarjev. Namen večera je bilo zbiranje sredstev za onkološko središče CRO v Avianu. Ustanovo je predstavil Andrea Veronesi, eden izmed direktorjev središča, ki je ob zdravljenju obolelih za rakom usmerjen tudi v raziskovalno dejavnost. Le-ta pa zahteva velike Avguštin Devetak, Davide Paolini in Stanko Radikon foto a.w. vstote denarja, zato so pobude, kot je bila ponedeljkova, zelo dobrodošle. Družina Devetak si je v ta namen zamislila dražbo dragocenih vin. Že pred leti si je Avguštin zagotovil nekaj izredno cenjenih in redkih steklenic Merlota letnik 1990 Stanka Radikona, ki sodi morda med najbolje prodana rdeča vina iz naše dežele vseh časov. Že ob sami nabavi je Avguštin odločil, da bo steklenice izkoristil v dobrodelne namene. Poleg teh je zbral še nekaj Radikono-vih vin, zaboj s tremi steklenicami toskan-skega vina ter nekaj priložnostnih paketov kav Qubik, si zagotovil odličnega voditelja dražbe ter povabil na Vrh znance in stalne goste svojega gurmanskega raja. Devet dražb je vodil gurmanski izvedenec, gastronaut in enogastronomski novinar dnevnika Il Sole 24 ore in Radia 24 Davide Paolini. Kakovostne jedi seveda ne morejo brez vina. Avguštin je tako sestavil vrhunsko vinsko listo, v kuhinji pa so poskrbeli za celo vrsto presenečenj. Goste so sprejeli z brut in roze penino KK Edi-ja Kanteja in vitovsko Benjamina Zidaricha. Ta vina so spremljala celo vrsto prigrizkov, ki so jih pripravili šefica kuhinje restavracije Da Nando (pire in polži, polenta »cun-ciade« z belim tartufom ter z agrumi mariniran in naraven brancinov »carpaccio«), ustvarjalka kuhinje Rosenbara Michela (ma-rinirane sardele s krompirjevim pirejem in čebulo iz Tropee, polpete iz jajčevcev in paradižnikov, ražnič iz hobotnice, čičerkin pire in »sarde in savor«) ter gostiteljica Gabriella (tartarski zrezek na kruhku, jurčki, pena sira Tabor in frtaljin zavitek s kraškim sirom »caciotta«). Gabriella je med drugim včeraj v Forlimpopoliju dvignila nagrado Artusi, ki sodi med najbolj prestižne gastronomske nagrade. Ob mizi so servirali tri bela vina, in sicer že omenjeno vitovsko 2008 Benjamina Zidaricha, chardonnay Valterja Mlečnika letnik 2005 in rumeno rebulo 2007 posestva Franka Sošola Il Carpino. Ta so spremljala Michelini prve jedi, in sicer sendvič s triljo na skuti in ribjo juho. Gabriella je pripravila divjega prašiča s cmoki iz kuhanega testa z rdečim vinom, katerim je Uštili pritočil izvrstno zvrst Rosso Castellada Riserva Rosso 99 oslavskega posestva Bensa. Nekaj več kot sto prisotnih je lahko pokusilo tudi pravo redkost, Merlot Radikon 88, ki sta ga Avguštin in Piero Lovišček iz Rosenbara pretočila iz »mathusalem« (šeslitrske) steklenice. S tem vinom so servirali glavni hod restavracije bratov Uanetto in sicer kozlička s krompirčkom v peči. Sladoledu iz granatovca podjetja Dalla Negra iz Mortegliana sta sledila sira »Tabor« Sidonije Radetič iz Medje vasi in »Jamar« Daria Zidariča iz Praprota, ki so ju servirali s kraškim medom Sare De-vetak in ponovno mogočno vinsko steklenico. V drugo je Stanko Radikon prinesel tri-litrsko »jeroboam« slajšega Oslavje Rezerva 2008. Večer so še pred kavo, žganjem iz Grav-nerjevih grozdov in piškoti popestrile rezine 43 mesecev staranega sienskega svinjskega pršuta Lorenza D'Osvalda iz Krmina. (aw) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 10. oktobra 2010 1 1 GORICA - Dogovarjanje v zaključni fazi Slovensko stalno gledališče s ponudbo na okoliških odrih Napovedujejo ponovitve letošnjih uspešnic, kabaretni večer z žurom in vse nove produkcije Iz predstave o poročilu mešane komisije foto agnese divo Slovensko stalno gledališče (SSG) je v sklepni fazi dogovorov pred uradno predstavitvijo goriške ponudbe, ko bo vodstvo ustanove pojasnilo vsebine letošnjih gostovanj tržaškega teatra v deželi FJK. Goriški gledalci bodo v prihodnjih mesecih imeli na voljo vrsto predstav na pokrajinskem teritoriju. SSG bo v letošnji sezoni prisotno na goriških okoliških odrih s ponovitvami letošnjih uspešnic, komedije Dueti Petra Quil-terja in predstave Franca Peroja o Poročilu slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Prvi je novejši, humoristični tekst angleškega sodobnega avtorja, ki ga je v slovenski praizvedbi uprizoril režiser Matjaž Latin. Predstava je zabavala gledalce vseh starosti s štirimi komičnimi situacijami o težkem ravnovesju življenja v dvoje. Poučna Pe-rojeva predstava, ki je nastala v sodelovanju s pokrajino Trst, pa je dialog kuharice in njene pomočnice o zgodovini odnosov Slovencev in Italijanov v obmejnem, večkultur-nem prostoru. V Gorici bo letos zaživel tudi kabaretni večer z žurom, ki je namenjen predvsem - a vsekakor ne izključno - mlajši publiki. Pupkin kabarett, ki je že deset let priljubljena, nenadomestljiva tržaška stalnica in je pred kratkim napolnil veliko dvorano SSG z enkratnim, uspešnim gostovanjem, se bo tokrat selil na Goriško s svojimi zabavnimi skeči in glasbenimi točkami v izvedbi Niente band. Goriška publika si bo med sezono ogledala tudi vse nove produkcije SSG: Zlati zmaj Rolanda Schimmelpfenninga v režiji Janusza Kice, slovensko praizvedbo komedije Vlaha Stullija Kate Kapuralica v režiji Vita Tauferja, Cankarjeve igre Mihe Goloba in še Schnitzler-jev Vrtiljak v režiji Dina Mustafica. Štirje priznani režiserji se bodo v teh predstavah soočili s tekstom, s katerim je bil nemški avtor proglašen za najboljšega dramatika leta 2010, z vrhuncem hrvaške komediografske dediščine, s klasiki slovenske literature v aktualnem branju in še z znanim tekstom avstrijskega avtorja o sladkostih in grenkobah ljubezenskega vrtiljaka. Program bo dopolnila še ponudba za otroke, katerim bodo namenjene ponovitve produkcij SSG Bine Brvinc Marka Kravosa v režiji Marka Sosiča, ki bo po velikem uspehu izvirne različice debitirala letos v novi, posodobljeni preobleki, in še Ciciban po znanih pesmicah Otona Župančiča v režiji Primoža Beblerja. Vse podrobnosti o sezoni za goriške gledalce bodo v kratkem predstavljene novinarjem. SLOVIK - Multidisciplinarni program Zbrali devet študentov iz Trsta in Gorice GORICA - V Feiglovi knjižnici Za slončkom Elmerjem prihajajo gozdne živali Jutri na vrsti druga pravljična urica v novem šolskem letu Študentje multidisciplinarnega programa Martina Šolc med otroki v Feiglovi knjižnici V živo stopa študijsko leto izobraževalnega konzorcija Slovik. Včeraj se je uradno začel multidisciplinarni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom. Letos ga bo spremljalo devet novih študentov, ki prihajajo iz Gorice in Trsta; v glavnem obiskujejo prvi letnik univerze. Zanje so včeraj dopoldne priredili sprejem na goriškem sedežu Slovika, kjer bo potekalo izobraževanje. Pozdravila sta jih Ma-tejka Grgič, znanstvena direktorica konzorcija, in Boris Peric, njegov predsednik. Grgi-čeva je predstavila letošnji koledar dejavnosti v okviru multidisciplinarnega programa, ki bo ponujal poleg teoretične izobrazbe tudi delavnice in priložnosti soočanja z delovnim okoljem. Program bo trajal do konca aprila, v maju pa bodo na vrsti nekoliko lažje dejavnosti, med drugim obisk podjetja in večdnevni izlet v Rim; ta bo namenjen tudi takšnim študentom, ki so že zaključili Slovi-kov multidisciplinarni program. Po ustaljenem vzorcu bo ob koncu študijskega leta še slovesnost. Po včerajšnjem sprejemu študentov se bo izobraževalni program zanje začel 23. okt- bumbaca obra, in sicer s sklopom štirih predavanj na temo mednarodnega poslovanja. Ta sklop organizirajo v sodelovanju s fakulteto za management Univerze na Primorskem, ki bo letos postala članica goriškega konzorcija. Grgičeva je poudarila, da pri oblikovanju programa sodelujejo vsi člani konzorcija; med temi je Univerza v Novi Gorici, ki študentom tretjega letnika programa nudi možnost, da pri njih opravijo individualno raziskovalno delo. Sodelovanje z obema slovenskima univerzama omogoča hkrati pridobivanje kreditov, ki jih študentje lahko uveljavijo na svojih univerzah. Poleg omenjenega imajo študentje možnost, da med poletjem opravijo prakso v podjetju in se udeležijo »Discover management programa« na IEDC - Poslovni šoli Bled, med letom pa še tečaja poslovne komunikacije v angleškem in slovenskem jeziku, ki sta odprta tudi drugim študentom in mladim. Tečaj poslovne angleščine bo potekal ob petkih, predvidenih je deset srečanj po tri ure, prvo srečanje bo 22. oktobra; za informacije se lahko vsakdo obrne na Slovik preko elektronske pošte na naslovu info@slovik.org. »En, dva, tri in že smo v pravljični hiši.« S temi besedami se začenjajo pravljične urice v Feiglovi knjižnici v Gorici. Otroci se tako umirijo in predajo pripovedovanju. Skratka, stopijo v hišo pravljic, kjer domišljija ne pozna meja. Med prvo otroško urico v novem šolskem letu so se številni prisotni otroci spremenili v slončke. Ob začetku pravljice so vsi dobili prstne slončke, s katerimi so pomagali pravljičarki Martini Šolc pri pripovedovanju zgodbe o pisanem slončku El-merju. Sprehajali so se po džungli, zabavali z oponašanjem živalskih glasov in skupaj zaplesali »lambado«. Za zaključek pa so, ob brskanju po policah, lepili koščke pisanega blaga na velikega sivega slona iz kartona. Nastal je goriški pisani Elmer, ki je vsem na ogled v mladinski sobi Feiglove knjižnice. Jutri bo na vrsti pravljica z naslovom Doma je najlepše, ki jo bo pripovedovala Luisa Gergolet. Gozdne živali bodo ponovno imele glavno besedo in podoživljale občutke, ki jih imamo tudi ljudje. Otroke vabijo, da prisluhnejo novi pravljici, in sicer jutri ob 17. uri v Feiglovi knjižnici. GABRJE - Domačinova najdba Jeleni stalni gostje Krasa Nad Gabrjami, v sovodenjski občini, so našli okostje jelena, ki je poginil pred kakim mesecem, saj je njegovo meso skoraj v celoti razpadlo. Na pobočju pod vrhom, ki mu domačini pravijo Nad Logem, ga je odkril Bernard Florenin. V četrtek se je odpravil po gobe na svojo parcelo gozda, naenkrat pa je začutil močan smrad. Po nekaj minutah iskanja je našel okostje jelena z enim zelo velikim rogom, z drugim pa manjšim in ukrivljenim. Florenin je najdbo sporočil gabrskim lovcem, ki bodo okostje odstranili. Po vsej verjetnosti je jelen poginil po trku s kakim avtomobilom. Po nesreči je stekel v gozd, kjer je podlegel poškodbam. Jeleni so v zadnjih časih stalni gostje okolice Gabrij in drugih vasi na Krasu, znajo povedati domačini. Lovci so pred kratkim v dolini pod vrhom Nad Logem opazili tri velike jelene, kar potrjuje, da so na goriškem Krasu obiski te vrste divjadi vse bolj pogosti. Jelenovo rogovje na pobočju nad Gabrjami bumbaca TRGATEV V BRDIH Prihodnost briških vin v prodoru na tuje trge »Zaradi vremenskih neprilik to prav gotovo ne bo eden od letnikov, katerega vina bi lahko starali, zato pa bodo bela vina sveža in sadna z manj alkohola, kakršna so na trgu zelo iskana, kaj bo z rdečimi, pa bo jasno nekje po martinovem,« je ob zaključku letošnje trgatve v Goriških Brdih povedal direktor Vinske kleti na Dobrovem, Silvan Peršolja. V kleti so od 10. septembra do 7. oktobra sprejeli 7.400 ton grozdja, kar je za 15 odstotkov manj kot lani, že 15. leto pa so zadnjih nekaj grozdov prihranili za tradicionalno novinarsko trgatev. Za razliko od prejšnjih let, ko smo novinarji vedno trgali Pikolit v vinogradu pod gradom Dobrovo, je bila tokrat prvič na vrsti rebula, najstarejša brika. Pa ne kakršnakoli, ampak rebula iz vinograda Borisa Gašparina v Neblem, iz katerega prihaja tudi rebula vinske kraljice Slovenije, Andreje Erzetič. Simpatična in vedno nasmejana Brika nam je med trtami priskočila na pomoč kar v protokolarni noši. »Če bi imeli vsak dan tako vreme, bi bila letošnja trgatev povsem drugačna,« je prelep sončen dan komentiral lastnik vinograda, v katerem zagotovo še ni bilo toliko fotoaparatov, kamer, mikrofonov in diktafonov na kupu. Slabih trideset predstavnikov sedme sile se nas je v četrtek zbralo. Z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz Italije in Avstrije. V eni uri nam je uspelo potrgati še tistih zadnjih nekaj lepih in zdravih grozdov rebule, kar pa letos ni bilo pravilo, saj je rebula, tako direktor Peršolja, bolj slabo obrodila. »Še pred leti je bilo v Brdih 50 odstotkov rebule, zdaj pa le še četrtina,« je pojasnil in dodal, da med sortami v pozitivnem smislu letos izstopa chardonnay. Povedal je, da je v zadnjih letih manj povpraševanja po rdečih vinih in da, glede na gospodarsko krizo, upada tudi zanimanje za najdražja vina, zato pa se povečuje prodaja vina skozi trgovske mreže, kjer je briški Quer-cus zmagovita blagovna znamka.Na domačem trgu je potrošnja na splošno padla za 15 Novinarska trgatev foto n.n. odstotkov, na zunanjih trgih pa kljub krizi beležijo pozitivno rast. »Povpraševanje po slovenskih vinih se v tujini povečuje s prepoznavnostjo Slovenije. Letos so nam šli na roko uspehi slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v nogometu,« je poudaril. »Tržno zgodbo vidimo v izvozu. Trenutno prodamo 20 odstotkov vsega vina na tuje, predvsem v ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo, s prodiranjem na bolj eksotične, a zahtevne trge, kot sta Kitajska in Indija. pa si prizadevamo, da bi na tujem ustvarili 40 odstotkov vseh prihodkov,« je navedel in dodal, da trenutno izvažajo v 26 držav sveta. Zaradi velike konkurence na globalni ravni je izrazil potrebo po tesnejšem sodelovanju med slovenskimi vinarji, kar bi pripomoglo k zmanjševanju stroškov in učinkovitejšemu prodoru na tuja tržišča. Letošnja novinarska trgatev se je zaključila s potopom v tolmun Krčnik, iz katerega je vinska kraljica v spremstvu članov potapljaškega kluba Subrda potegnila na dan posebno polnitev Pikolita, ki je pod vodo zorel od lanske novinarske trgatve. Nace Novak 12 Nedelja, 10. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR Petdeset zlatih let Pred petdesetimi leti sta Elvia in Lojze stopila na skupno življenjsko pot, ki ju je velikokrat popeljala na tuje, saj sta prava svetovna popotnika, enako rada pa sta se vsakič vrnila v rodno Goriško. Živita v Ločniku, kjer sta si uredila dom, skupni jubilej pa sta praznovala v objemu sorodnikov in prijateljev. Elvia Saher, letnik 1939, je rojena v Gorici, do poroke je živela v Pevmi, 35 let in do upokojitve pa je bila zapo- Elvia Saher in Lojze (Luigi) Miklus sta se vzela v Pevmi 8. oktobra I960 slena v podgorski predilnici. Dne 8. oktobra 1960 je v pevmski cerkvi stopila v zakon z Lojzetom (Luigijem) Miklu-som, rojenim leta 1932 v Koprivnem; do poroke je Lojze prebival v Števerja-nu in tudi sam celih 35 delal v podgorski predilnici. Poleg posebnega veselja za potovanja ju je povezalo tudi čebelarstvo, saj v prostem času skrbita za panje in pridelujeta med za domačo rabo. Ker sta naša zvesta bralca, jima na tem zavidljivem cilju tudi mi izrekamo iskrene čestitke. JAVNI RAZPIS Priznanje Kazimir Humar 1«*- Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž In Združenje cerkvenih pevskih zborov podelujejo priznanje društvom In organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev In po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. 2«*» Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. 3«<- Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo In za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. 4«<- Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. 5«<» Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2010 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorlca-Gorlzia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: "Predlog za priznanje" [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 20.10 - 22.10 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 15.40 - 17.40 - 20.00 22.00 »Step up«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 19.50 22.00 »Quella sera dorata«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Step up«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »North Face - Una sto-ria vera«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.10 - 22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 16.00 - 18.10 - 20.20 -22.20 »Step up« (digital 3D). Dvorana 3: 15.40 - 17.45 - 20.00 -22.10 »Innocenti bugie«. Dvorana 4: 15.40 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Una sconfinata giovinezza«. Dvorana 5: 15.30 - 17.40 - 19.50 -22.00 »The Town«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 16.00 - 18.10 - 20.20 -22.20 »Step up« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »In-nocenti bugie«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Una sconfinata giovinezza«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Pietro«. Kam po bencin Razstave Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 15. oktobra, ob 11. uri odprtje skupinske likovne razstave laboratorija UTE iz Gorice z naslovom »Spoznavajmo naš teritorij: skozi umetnost, književnost, glasbo in zgodovino dežele Furlanije-Julijske krajine«. 12. FOTOSREČANJE v organizaciji Skupine 75: v soboto, 16. oktobra, ob 18.30 odprtje razstave v Galeriji 75 v Števerjanu. OB STOLETNICI SMRTI CARLA MICHEL-STAEDTERJA bo v nedeljo, 17. oktobra, ob 11. uri odprtje razstave »Far di se stes-so fiamma« v razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carduc-ci 2 v Gorici. 9 Šolske vesti AD FORMANDUM v Gorici sprejema vpise na tečaja pridobivanja in oblikovanja digitalnih slik (60 ur) in splošnega knjigovodstva (60 ur). Te- sela na krasu - jamlje - Petnajstič Krožni pohod mimo mejnikov V nedeljo, 17. oktobra, bo na Se-lah na Krasu in v Jamljah tradicionalni Kraški krožni pohod brez meja. Ja-meljski kulturni delavci društva Kre-menjak in seljanski prosvetni delavci društva Dren si prizadevajo, da bi 15. tovrstni pohod stekel na čim prijetnejši način, zato da bi pripomogli k rušenju še vedno motečih miselnih pregrad. Letošnji pohod se bo pričel na Selah na Krasu, kjer bodo odborniki društva Dren pri športnem parku od 9. ure dalje zbirali vpisovanja, ob 10. uri pa bo start. Pohodniki se bodo spustili do Ja-melj, kjer bo ob 11. uri v večnamenskem kulturnem centru poskrbljeno za malico. Tako okrepljeni se bodo spet odpravili proti Selam po starem kolovozu, ki je nekoč povezoval Sela z Jamljami. Prihod v Sela je predviden za 13. uro. Po kosilu se bodo gostje pomerili v družabnih igrah za prehodni pokal, sledila bo zabava s plesom ob zvokih Veselka. Organizatorji priporočajo primerno obutev in veljavni osebni dokument. (pz) Jameljci pripravljajo progo p.z. vabi na I Goriška Mohorjeva družba predstavitev knjige H Čestitke Marjana terpina PALER IZ BRD Iz ŽivljENJA TERpilNOVih ¡Z ŠtEVERJANA jutri, 11. oktobra 2010, ob 18. uri v galeriji Ars, Travnik 25, Gorica čaje sofinancira Evropski socialni sklad. Kotizacija znasa 1evro na uro tečaja; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu TEHNIKE UPRAVLJANJA IN PRODAJE TURISTIČNIH STORITEV: Ad formandum sprejema vpise na tečaj po maturi v sodelovanju s podjetji. Pogoji za vpis: status brezposelne osebe, opravljena matura na višji srednji šoli, bivališče v Furlaniji Julijski krajini; dopolnjenih 18 let; trajanje: 540 ur (300 ur v razredu in 240 ur delovne prakse); honorar za prisotnost na delovni praksi: 2,30 evra na uro. Tečaj je brezplačen. Potrdilo o obiskovanju; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.eu, www.ad-formandum.eu. Jj Obvestila S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spi-limbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 17. oktobra, tradicionalni izlet na praznik kostanja Burnjak v Gorenji Tarbij. Odhod avtobusa iz Krmina ob 9. uri, na križišču z državno cesto Gorica - Videm; informacije in vpisovanje sprejemajo na sedežih Kmečke zveze v Trstu in Gorici ali po tel. 040-362941 in 048182570. Cena izleta je 35 evrov in vsebuje prevoz, kosilo in 1 kg domačih beneških jabolk. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet ... na obisk k zverinicam iz Rezije« v soboto, 30. oktobra; informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ulica Montesanto 84, tel. 0481533495 od 14. do 17. ure. [H Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. KRUT obvešča, da bo goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). LETNIKI 1930 bodo praznovali s kosilom v gostilni pri Tomažu v Gabrjah danes, 10. oktobra, ob 13. uri; prijave in informacije po tel. 0481-21429 (Marija Cotič). PD ŠTANDREŽ vabi na prdvajanje posnetkov z izleta »Po lepi modri Donavi« v torek, 12. oktobra, ob 20.30 v spodnji župnijski dvorani doma Gregorčič v Štandrežu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Gorica - rekreacija bo tudi letos priredilo vsako sredo vadbo telesne vzgoje namenjeno svojim članom. Prvo srečanje bo v sredo, 13. oktobra, ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo Bauzon). OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ obvešča, da bo v sredo, 13. oktobra, prvo glasbeno srečanje za otroke od 4. leta starosti. Srečanja bodo potekala vsako sredo od 17. do 18. ure v kulturnem domu A. Budal v Štandrežu; informacije po tel. 328-0309219 (Tanja). KD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. SEKCIJA KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 v Sovodnjah človekoljubno baklado; prostovoljne prispevke bodo zbirali za ho-spic »Via Di Natale« pri CRO v Avianu. DRUŽABNOST OB KOSTANJU v organizaciji SPDG bo v nedeljo, 24. oktobra, na Štekarjevi domačiji na Valerišču v Šte-verjanu od 12. ure do mraka. V okviru prireditve bosta tudi pohod in vožnja z gorskimi kolesi. Zbirališče udeležencev pohoda in vožnje (za katero je obvezna čelada) bo ob 9.45 pri športni hali v Pod-gori, start ob 10. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno marti-novanje v nedeljo, 7. novembra, v Go-njačah (pri spomeniku); vpisovanje po tel. 0481-390697 (Marija Č.) ali 3471042156 (Rozina F.). 0 Prireditve GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA prireja predstavitev knjige Marjana Terpina »Paler iz Brd. Iz življenja Terpinovih v Števerjanu« v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Go- / Hip-hip-hura, MICAELA danes 6. rojstni dan ima! Da bi bila vedno še naprej tako vesela in nasmejana ji iz srca želijo in ji voščijo vse najboljše »nonabis« Ivanka, nono Luciano, nona Marica in stric Christian z Ilenio. Četrt stoletja od tega je nekdo na Oslavju pokukal na svet. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi, še posebno Leo in Ciccio. Skñ7 Mirko Brulc: upravljanje "čezmejne občine Petek, 15. oktober 2010, ob 18. uri Čitalnica knjižnice D. Feigel KBcenter - Gorica rici. Z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Erika Jazbar. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v torek, 12. oktobra, ob 20.30 operna predstava v enem dejanju Giaco-ma Puccinija »Gianni Schicchi«. Nastopali bodo pevci Operne akademije Križ. Pred predstavo, ob 19.15, bo Aleksander Švab predstavil načrt in vsebino svojega tečaja solopetja, ki bo začel na SCGV Emil Komel v drugi polovici oktobra. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH vabi otroke, ki radi poslušajo pravljice, v sredo, 13. oktobra, ob 14.30. Pravljičarka Laura Antonitti bo pripovedovala pravljico Zgodbe o zvezdnem prahu. V KNJIŽNICI V RONKAH prirejajo srečanja s pravljicami v italijanščini in slovenščini za otroke med 3. in 7. letom starosti: v sredo, 13. oktobra ob 16.30 »Zgodbe o zvezdnem prahu«; v četrtek, 14. oktobra, ob 16.30 »Storie da ridere«; v sredo, 20. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o fižolih«; v četrtek, 21. oktobra, ob 16.30 »Storie di gno-mi e fate«; v sredo, 27. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o kraljevih sinovih«; v četrtek, 28. oktobra, ob 16.30 »Storie di cani e gat-ti«; informacije po tel. 0481-477205. 0 Mali oglasi IŠČEM KNJIGI Biologija 1 - Celica in Pred-sokratiki - Sovre; tel. 0481 882592 ali 3387124855. Prispevki V spomin na pokojne svojce darujeta Vida in Ciril z Vrha 50 evrov za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj. V spomin na Guida Pinausiga daruje Edi Maligoj 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Podgori. Ob 20. obletnici smrti Emila Mučiča daruje Stana z družino 50 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Štandrežu. Pogrebi JUTRI V KRMINU: 14.55, Clementina Mo-cibob (sestra Nardina) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. JUTRI V MEDEI: 10.30, Gisella Gallas vd. Gallas v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Elena Brunelli vd. Gruppi iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. 8.10.1990 8.10.2010 Emil Mučič (nono) Vedno v naših srcih. Tvoji dragi Štandrež, 10. oktobra 2010 Nedelja, 10. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik 1C.1C.1C 42. BARCOLANA 42. BARCOLANA - Danes start ob 10.00 uri Zajadralo bo 1842 jadrnic a O S VIGILIJA Na treningu z Esimitom Europo 2 Z gumenjakom smo jo s težavo dohajali Danes, 10. 10. 2010 ob 10. uri, bo salva topa naznanila start 42. Barcola-ne. Jadrnice vseh velikosti bodo zajadrale proti cilju, vsaka s svojimi cilji in s svojo zgodbo. Čeprav fotografski objektivi in kamere ne bodo ujeli vseh udeležencev, bodo protagonistke čisto vse, saj bi brez vsake sleherne jadrnice Bar-colana ne bila to, kar je danes. Tudi včeraj je Trst dihal z Barco-lano. Na nabrežju se je med šotori trlo ljudi, ki so si ob raznoliki ponudbi lahko od blizu ogledali tudi glavne »favo-ritke« letošnjega jesenskega pokala. Esimit Europo 2 in Maxi Jeno sta bili namreč včeraj privezani v osrčju jadralsko-poslovne šotorske vasi. V njihovi bližini pa so se nekateri »vipi« zbirali pod velikim šotorom, kjer je bilo do večernih ur niz predavanj in predstavitev. Na oder so stopili med drugmi tudi jadralci jadrnic Amori - Idee in Maxi Jene z glavnima gostoma pisateljem Federico Moccio in igralko Veronico Olivier. VPISI - Ob 20.00 se je vpisalo 1842 jadrnic, približno sto več kot lani. Kot ponavadi slovenska Maxi Jena se je vpisala med zadnjimi (ob 18.00 je ni bilo še na seznamu super maksijev). Po zadnjih podakih zgleda, da bo letos na startu tudi jadrnica iz Hong Konga. FAVORITI - Letos bo Barcolana nedvomno znova govorila slovensko, saj prvi dve mesti sta že oddani, in sicer potegovali se bosta lanska zmagovalka Maxi Jena (sivkasto jadro z velikim napisom Amori) in pa Esimt Evropa 2 (plavo jadro). VREMENSKA NAPOVED - Burin in jasno nebo. Vremenoslovci ne dvomijo, da bo tudi 42. izvedba Barcolane minila v znamenju lepega vremena. V jutranjih urah bo burja pihala s hitrostjo med 10 in 12 vozli s sunki tudi do 25 vozlov. Med dnevom bo burja ošibila, pihala bo s hitrostjo 5 vozlov, s sunki do 10 vozlov, na odprtem morju pa bo lahko zavladala tudi bonaca. FRANCESCO DE ANGELIS - Letošnja bo četrta Barcolana bivšega krmarja slovite jadrnice Luna rossa Frances-ca De Angelisa, ki bo skrbel za taktiko na krovu jadrnice Comet 50R Verve Dahlia tv. DANIELE SILVESTRI IN IAZADI -V okviru pobude Barcolana Music Festival je sinoči na Velikem trgu nastopil italijanski kantavtor Daniele Silvestri, ki je s tem zaključil svojo poletno turnejo. Njegov nastop, ki je na trg privabil veliko oboževalcev, je popestrila tudi skupina Iazadi s t.i. »flash mob« akcijo. Drugače je skupina v popoldanskih urah poskrbela tudi za nenavadno »človeško« regato na Velikem trgu, poimenovano Velika camminata velica. NEPOSREDNI PRENOS - Barcola-ni bo mogoče slediti v neposrednem prenosu bodisi po televiziji kot po internetu. Televizijski neposredni prenos bo tako danes med 9.30 in 12.30 na digitalnem televizijskem programu Rai Sport 2, med 10. in 11. uro pa po deželni mreži Rai 3. Celotnemu poteku regate pa bo mogoče slediti na uradni spletni strani manifestacije www.bar-colana.it. PRVI ZMAGOVALCI - Alien Da-nieli je zmagovalec Nočne Barcolane Jo-tun (Barcolana di notte), Couch y Bondhu Paola Zangherija iz leta 1936 pa »kraljica »Barcolane Classic«. Podminister Castelli vdrl na regatno polje Včerajšnji trening pred svetovno znano regato v Tržaškem zalivu za Roberta Castellija ni bil spodbuden. Podminister za infrastrukture in veljak Severne lige je za krmilom jadrnice Vento del nord (»Severni veter«) zašel na regatno polje regate za starodobne jadrnice Barcolana Classic. Castellijevo jadrnico sta z vodnima skuterjema spremljala policista. Vdor je oviral udeležence regate, ki so se pošteno razjezili in predstavnika vlade glasno pozvali, naj spoštuje pravila. Jadrnica Vento del nord je nato zapustila območje in skupaj s policijo odvihrala dalje. Vigilijo 42. Barcolane smo letos preživeli na nekoliko drugačen način, in sicer na morju, kjer smo spremljali trening Esimita Europe 2. Pogled, ki se nam je odprl, takoj ko smo zapustili tržaško pristanišče, je bil enkraten. Tržaški zaliv so namreč preplavile stare lepotice, ki so regatirale na tradicionalni regati »Portopiccolo Bar-colana Classic«, vendar je nad vsemi v ozadju izstopalo modro jadro Esimita Europe 2. V bistvu je šlo kot za nekakšno prelivanje iz starih, lesenih jadrnic v novo, tehnološko dovršeno formulo ena. Esimit Europa 2 je dejansko plesala na valoviti vodni gladini in kljub temu, da smo imeli izredno hiter gumenjak, smo jo s težavo dohajali. Gazpromova formula je jadrala s hitrostjo kar 26 vozlov (veter je pihal s hitrostjo med 10 in 15 vozli), morska pena, ki se je tvorila ob barki, pa je v sončnih žarkih pripravila krasne mavrice. Posadka je preizkušala regatno polje in na startni liniji naredila več obratov, tako da je testirala prožnost jadrnice prav v vseh pogojih, potem pa je švignila proti slovenskim vodam. V bistvu je plava velikanka današnje regatno polje preja-drala dvakrat in potem so je počasi vrnila v pristan. Na regatnem polju pa smo včeraj videli tudi Maxi Amori Je- no, ki se je prav tako pripravljala na današnjo Barcolano in celo jadrnico Severne Lige, ki je bila varovana kot Fort Knox, saj sta jo »non stop« spremljala vodna skuterja italijanske policije. (RAS) Moja b alB r b c K o g l b Ab n fen a o Boste spremljali letošnjo Barcolano in njene spremne prireditve? Kot radovedni gledalec na nabrežju, z okna ali terase vašega doma, na obronkih Krasa ali celo med protagonisti na morju? Vaše fotografije bomo rade volje objavili na naši spletni strani. Pošljite jih na naš dnevnik preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskar-na@primorski.eu, lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. .po. i POTOVALNI URAD - , ¿■4 Aurora viaggi TRIESTE Od daljnega 1963. vestno skrbimo za vasa potovanja in pocitnice Nudimo vam največ in najboljše, od enodnevnega izleta do večdnevnega potovanja z avtobusom, vlakom ali letalom IZBIRAJTE IZ NAŠE PESTRE PONUDBE Olimje in muzej v Rogatcu 17.10. Verona in Gardsko jezero 22. - 24.10. Plitviška jezera 23. - 24.10. Tintoretto v Benetkah 24.10. Martinovanje v Brdih 14.11. Vicenza in Palladio 28.11. Dunaj 30.10.-01.11. Budimpešta 30.10.-01.11. Zagreb in Varaždin 31.10.-01.11. ZAKLJUČNI IZLET 06. - 08.12. Strasburg, Frieburg, Colmar in Luzern 08.-12.12. Bavarske adventne stojnice 04. - 06.12. Innsbruck, Bočen in Trento 07. - 08.12. Padova in božično naselje Flover 05.12. Ljubljana z muzejskim vlakom 11.12. Ljubljana in Škof ja loka 19.12. POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MILAN0,20 TRST TEI 040 631300 FAX 040 365587 E-MAIL aurora@auroraviaggi.com Ur www.auroraviaggi.com URNIK: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30 četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 - 12.00 Zaupajte izkušenosti! POTOVANJA Z LETALOM Libija: 24.-30.10. Tripolitanija in Ghadames — Libijska Sahara Sicilija — velika tura Mehika in Gvatemala Indonezija Oman in Emirati Yemen — velika tura Otok Socotra (Yemen) Argentina in Patagonija Malezija in Borneo Myanmar 29.10.-05.11. 30.10.-13.11. 19.11.-03.12. 25.11.-04.12. 15.-25.01.11 22.-29.01.11 22.01.-03.02.11 06. - 20.02.11 18.-29.03.11 AURORAFEST 2010 enkratne ponudbe tedenskega bivanja v termah, prevoz vključen: RADENCI 10. - 17. oktober 473,00 € ŠMARJEŠKE TOPLICE 07. - 14. november 392,00 € Iz našega kataloga WELLNESS & MONTI MARI: vsako nedeljo avtobus za slovenska zdravilišča z izredno ugodnimi cenami za tedenska bivanja. Izkoristite izredne cene za jesenski oddih v TUNIZIJI, odlična ponudba in zagotovljen avtobusni prevoz do Brnika! 1 4 Nedelja, 10. oktobra 2010 BARCOLANA 2010 / POGLEDI - Kaj je Barcolana? več fotografij na WWW.primorski.eu Regata, fešta in priložnost, da vsakdo spozna pomorski svet Kaj je Barcolana? Regata, fešta ali še kaj več? Svoje doživljanje so nam zaupali član Maxi Jene, petnajstletnica, rekreativni jadralci in bivša olimpijka. »Barcolana je regata, ki pa jo kot domačin doživljam v drugačni luči. Nikjer drugje te na morju ali na cilju ne pričaka taka množica ljudi,« pravi Peter Sedmak, Križan, ki bo letošnjo Barcolano doživljal že šestič zapored na krovu Maxi Jene. »Kot jadralec na Maxi Jeni jemljem Barcolano kot vsako drugo regato, sicer pa je to predvsem praznik morja.« Peter Sedmak, 37 let, ki na jadrnici vrti mlinčke, na katerih so navezane škote jader, ugotavlja, da se v šestih letih ni veliko spremenilo na krovu jadrnice: »Morda tehnika jadranja in jadrnice so hitrejše, drugih bistvenih sprememb pa ne opažam. Tri leta je na krovu tudi enaka ekipa, ki je zelo homogena in se ujema,« še dodaja Peter, ki je v otroških letih jadral v Kopru, nato pa opustil tekmovalno jadranje. Šele pred nekaj leti se mu je spet približal: poslovno je stopil v stik z Mitjo Kosmina in se pridružil posadki. Kako pa je doživljal domačin zmago na Barcolani? »Bilo je enkratno, saj smo zmago pričakovali že nekaj let. Doma ni bilo posebne fe-šte, dobil pa sem veliko pohval.« Petnajstletna Isabel Costlunger bo letos Barcolano prvič doživljala z regatnega polja na jadrnici Brown sugar: »Doslej sem Barcolano spremljala vedno na nabrežju, zato je bila zame predvsem priložnost za druženje s prijatelji. Letos pa sem spreje- M Peter Sedmak la povabilo na jadrnico: vem, da bo zabavno, saj bo dobra družba. Kot vsako leto pa bo Barcolana tudi priložnost za sprehod po šotorski vasi in udeležbo na koncertu,« je povedala Isabel, ki je jadrala na optimistu, zdaj pa občasno pomaga pri Čupi med poletnimi tečaji. Na Brown sugarju bo ob Isabel tudi šestnajstletni Matia Ugrin, jadralec Sirene, ki doživlja Barcolano izključno z morja: »Če je na jadrnici bolj fešta ali regata, je odvisno od tega, s kom jadram. Lani je bilo s prijatelji bolj zabavno, letos pa bo na krovu bolj resno in torej bom Bar-colano doživljal kot regato,« pravi Matia, ki tačas jadra s Čupinim jadralcem Mirkom Juretičem v razredu 420. Letos bo na regatnem polju Barcolane četrtič, spremljevalni dogodki pa ga ne privlačijo. Dvakratna udeleženka olimpijskih iger, tačas športna direktorica pri tržaškem pomorskem klubu Sirena Arianna Bo-gatec ima Barcolano skorajda »v krvi«: »Je Isabel Castlunger Hugo Farneti že del mojega življenja. Že od mladih nog sem spremljala regato, saj je oče na njej stalno sodeloval,« poudarja Arianna. Barcolana je za jadralko iz Križa praznik jadranja, na katerem lahko sodeluje vsakdo, hkrati pa je priložnost za spoznavanje pomorskega sveta: »Tudi stojnice na nabrežju omogočajo, da širše občinstvo spoznava jadralno kulturo. Vsak dan imamo namreč morje pred nosom, malokdo pa se med letom približa jadralnemu svetu.« Arianna je na Barcolani večkrat sodelovala, leta 2002 tudi z dijaki Jadranskega zavoda združenega sveta. Letos še ne ve, ali bo na jadrnici, vsekakor je v Barcolano že vživeta. Pri matičnem klubu Sirena Barcolano že cel teden spremljajo »v živo«, saj so nenazadnje sosedje organizatorjev Societa velica Barcola Grignano: »Skratka: smo v prazniku. Sosedom dajemo na razpolago Matia Ugrin sedež, posojamo jim gumenjake. Vsi, ki se vpišejo, pridejo tudi mimo našega sedeža.« Letos so pri Sireni popestrili ponudbo še s fotografsko razstavo Miloša Zida-riča o jadrnicah velikankah, tako da je pretok ljudi še večji. Igorju Pertotu iz Doline pomeni Barcolana predvsem praznik jadranja: IMMOBILIARI 'prntoCaga ' V^Mira Bole^5^) (T A cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it »Menim, da je Barcolana regata predvsem za najhitrejših sto jadrnic, - to so posadke z mnogimi izkušnjami, za ostale pa naj bo Barcolana predvsem druženje. Torej je bolje, da bi ostale jadrnice jemale Barcolano manj resno, torej kot »fe-što«, saj so sicer možne nesreče in trki.« Igor, sicer rekreativni jadralec, se regat udeležuje predvsem zato, ker je to priložnost učenja in nabiranja izkušenj, sicer pa ima raje jadralna potovanja. Letos ga na Barcolani sicer ne bo, ker ga čaka čez teden dni Viška regata (Vis-Split-Vis), na katero je že odpotoval. Za Goričana, 50 let (ki noče biti imenovan) je Barcolana mali »problem«: »Iz različnih razlogov nikoli ni prave volje, da bi se Barcolane udeležili. Naposled pa se vedno udeležim oktobrske regate s svojo jadrnico. Vedno se pripeti, da pustijo moji sosedje svoje jadrnice privezane in se Barcolane udeležijo z mojo. Vsekakor pa je Barcolana zame predvsem priložnost za druženje in izlet v Trst. Tekmovalnosti na krovu sploh ni.« Predznaka Barcolane - kanček tekmovalnost in veliko zabave - se na krovu jadrnice Huga Farnetija povsem spojita: »Barcolana je vsekakor regata, zato na morju nikomur nič ne podarimo, sicer pa je predvsem fešta in zabava.« Tako opisuje svojo Barcolano Hugo, lastnik »Barke Fraske«, ki bo letos z mlado posadko praznovala deseto obletnico in tudi deseto udeležbo na Barcolani: »Jadrnica ima namreč na krovu »frasko,« ne manjka pa niti salame, pršuta in pijače ter seveda veliko dobre volje, pojasni Hugo in dodaja: »Krmar je tisti, ki ne reže pršuta.« Tudi letos bo posadka nosila oranžne majice, ob okrogli obletnici je bila naključno tudi med vpisanimi 1.000 po vrsti. Veronika Sossa h O Fotostudio BP 08 Prosek 212 - Trst 328 9430124 fotograf p o h S t V HRR na Opčinah, ul. Carsia, 45, tel. 040.213579 SmKAhb'c oto c>oo Q\LLESELLA / BARCOLANA 2010 ŠPORT IN POSLOVNI SVET Užitek, od katerega ■ ■I • š V9V V B • V lahko iztržiš se kaj vec ¡gor Simčič je pri stricu Borisu Terpinu doumel poslovne izzive jadranja M SORA La finestra e ben piu di uno sguardo Igor Simčič kroma Pred tremi leti sem v članku z naslovom »O naši navezanosti na morje ne govori samo poezija o Lepi Vidi...« pisal o človeku, ki je odločilno prispeval, da danes govorimo o Igorju Simči-ču, svetli zvezdi na tukajšnjem in morda celo sredozemskem jadralskem nebu. Takole sem ga sklenil: »Boris Terpin je pokopan v Solkanu. O njem doslej ni bila zapisana niti ena sama beseda; vsaj jaz ne vem zanjo. Niti ena, da je dosegel tako ugledne jadralne uspehe in živel v elitnih družbah, niti ene o njegovi smrti pred petimi leti. Ne vem zakaj? Morda se nam je odtujil, odšel v tujino ob nepravem času. Bil je svojevrsten bohem, zagotovo je neskončno ljubil svobodo in z njo povezano avanturo. Če kaj lahko razumem in sklepam, je bil nemiren duh, po svoje ustvarjalen, zagotovo sanjsko zagledan v daljave, ki drugim niso bile dostopne in jih morda niti slutiti niso zmogli. Kdo ve za njegovo resnično zgodbo: meni ostaja samo ugibanje. Človeške usode so zapisane v zvezdah, do katerih mi ne sežemo.« Ko se je Boris Terpin poslovil od Herberta von Karajana, najslavnejšega dirigenta vseh časov, lastnika najpre-stižnejše jadrnice tistih časov, 16-metr-ske Helisare, na kateri je bil dolgoletni skiper, se je vrnil v Solkan, svoj rojstni kraj. Povezal se je s poslovnežem Bigo-tom, svojim sošolcem, ki je zgradil marino v Gradežu, in mu na osnovi lastnih izkušenj svetoval, naj začenja prirejati prestižne regate, ki podobno kot golf, ne zbližujejo samo športne navdušence, ampak tudi poslovneže. Bigot je res kupil jadrnico Rainbow, sestrsko jadrnico Karajanove Helisare, na katero je po na- svetu Igorja Simčiča, Borisovega nečaka, povabil celotno ekipo Ivana Štrau-sa s krmarjem Dušanom Puhom, med katero se je znašel tudi inž. Janko Slo-kar iz Solkana, član Čupe. V tej skupini sta izstopali dve ose-bosti: Dušan Puh, ki se je razvil v vrhunskega skiperja, in Igor Simčič, ki je k svojim že utečenim poslom dodal mladostne sanje, saj je že takrat vedel, da je v vrhunskem jadralstvu prisoten velik denar. Dušan Puh je zablestel 1978. leta na Barkolani z zmago v svoji kategoriji na jadrnici Ona njenega lastnika pokojnega Nika Kosmine, doma iz Na-brežine, ustanovitelja kluba Čupa. Igor Simčič, ki je pri svojem stricu Borisu Trpinu na Azurni obali doumel poslovne izzive, ki jih prinaša ta šport, je v svoji karieri z jadrnicama Esimit in Esimit Europa najprej dobil gospodarske interesente v Evropski uniji, z velikanko Esimit Euripa 2 pa še v Rusiji. Za moj pogled se navtika, ta očarljivi šport, prikazuje z dvema obrazoma. V enem se prepoznavamo športniki; nam gre za zmage in za užitek, ki nam napolni dušo. V drugem se prepoznajo poslovneži, ki jim gre tudi za zmago in užitek, vendar znajo iz nje iztržiti še kaj več. Prav ti inovativni poslovneži so zaslužni za podiranje meja in gospodarsko sodelovanje na evropski celini. Gorazd Vesel Okno je več kot pogled www.m-sora.eu zastopnik M-SORAv Nabrežini Nabrežlna, 106/A 34011 Devin Nabrežlna tel. e fax.:++39 040 46 cell.: ++39 346 51 85 Tvrtfeo/TEVtKICO MAKSICH Mavčne plošče • Izolacije • Zaščitne cevi • Opeke Plastične cevi • Ploščice Laterzi • Gradbeni material Prodaja izdelkov Torggler * Železni na Sprejemamo plačila z BANC0MAT-om in kreditno Kartico TRST, UL. DELL'INDUSTRIA 38 - TEL. 040 767016 FAX 040 767091 GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZG0NIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it SINSERT i ninnn II JUI1U Vanja Devetak I ŠEMPOLflJ 1 /D6, TS TEL. B4B-2BB312 MOB. 347-6282B79 IZDELAVA, POPRAVILA ^ IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in obnovljivi energetski viri Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva, pel let...) znamke Adrici ADRIAENERGY - 0MV - ZRAVEN OBRTNE CONE "ZG0NIK" - II. 040-225007 ^ AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO 16 Nedelja, 10. oktobra 2010 NEDELJSKE TEME / Na fotografiji pod naslovom: zločinska Collottijeva banda, Gaetano Collotti je peti z leve v drugi vrsti, označen s puščico; na drugi stani zgoraj je poslopje prvega sedeža posebnega policijskega inšpektorata, zloglasna »Villa triste« v Ul. Bellosguardo, kjer so strahovito mučili pripadnike osvobodilnega gibanja; na spodnji fotografiji poslopje v Ul. Cologna, drugem sedežu posebnega policijskega inšpektorata. PRIHODNJO NEDELJO ODKRITJE OBELEŽJA VZPI V UL. COLOGNA Sedeža posebnega inšpektorata, kraja trpljenja borcev za svobodo Samo Pahor V predvidevanju, da bo s pomladjo narasla partizanska dejavnost je februarja 1942 prišel v Trst generalni inšpektor policije Saverio Polito (r. 8. 11.1879), vodja policijskega generalnega inšpektorata pri Glavnem ravnateljstvu za vojne storitve, in 6. marca 1942 so poslali iz Rima dopis, po katerem naj bi ustanovili za boj proti partizanom posebne premične enote. Zaenkrat naj bi ustanovili dve enoti za boj proti partizanom na obrambnem področju Trsta in eno na obrambnem področju Vidma. V Vipavo so poslali višjega komisarja policije Fortunata Lo Castra (r. 11.10. 1896), da bi vodil prvi oddelek s 25 policisti in 25 karabi-njerji. Oddelku so dodelili dva avtobusa SPA 25 ali SPA C 10, ki sta bila še 4. aprila 1942 brez voznikov. Istega dne je tržaški prefekt sporočil, da je potrebno ustanoviti take oddelke še v Idriji, na Razdrtem, v Št.Petru na Krasu in v Ilirski Bistrici. Generalni inšpektor Polito je 7. aprila 1942 postavil Lo Castra za načelnika tržaškega odseka Generalnega inšpektorata. Nato sta 27. aprila 1942 začela delovati oddelka na Razdrtem in v Košani, 4. maja 1942 pa še oddelek v Postojni. Ministrstvo za notranje zadeve je 16. maja 1942 sporočilo, da je imenovalo za načelnika protipartizanskega delovanja generalnega inšpektorja Giuseppeja Guelija (r. 3.9.1887) in 29. maja 1942 je sporočilo, da je Gueli zadolžen za koordiniranje proti-partizanske dejavnosti v tržaški, goriški, reški in puljski pokrajini. Dne 2. junija 1942 je bil Gueli že v Trstu. Ker je bil generalni inšpektor, je njegov urad dobil ime Generalni inšpektorat in šele 11. februarja 1943 je bil preimenovan v Posebni inšpektorat. Vse kaže, da je spopad s skupino partizanov na Nanosu 18. aprila 1942 prepričal oblasti, da so za boj proti partizanom potrebne mnogo večje sile in so za- to namesto višjega komisarja policije Lo Castra postavile za vodjo generalnega inšpektorja policije Guelija. Petnajstega junija 1942 je bil ustanovljen 23. armadni zbor s sedežem v Trstu, ki sta mu bili podrejeni dve okupacijski diviziji (brez topniških in inženirskih enot): 157. divizija »Novara« in 159. divizija »Veneto«. Obe diviziji so formirali na Primorskem, toda za eno je zapisano, da je namenjena za zasedbo Francije, za drugo pa so že bile v teku priprave za premestitev v Piemont. Medtem ko je bil oddelek v Vipavi 31. maja 1942 ukinjen, so bili 10. junija ustanovljeni trije premični oddelki (v Kanalu, Črničah in Volčji dragi), 12. junija 1942 štirje premični oddelki (v Idriji, v Štanjelu, v Št. Petru na Krasu, v Ilirski Bistrici), 1. avgusta 1942 šest premičnih oddelkov (v Kojskem, v Cerknem in štirje na Opči-nah: od teh je eden šel v Landol, drugi v Rupo pri Mirnu, tretji v Senožeče, četrti pa verjetno v Petelinje). Skupno je bilo v letu 1942 ustanovljenih 14 premičnih oddelkov. V letu 1943 pa so bili ustanovljeni še sledeči: 1. februarja v Šempasu, 6. februarja v Trstu (kasneje v Bovcu), 14. februarja na Herpeljah-Kozini, 1. marca v Tržiču (kasneje na Premu) in v Trstu (kasneje v Komnu), 2. julija v Dolenji vasi pri Senožečah, v Avberju in na Štjaku in 17. julija v Orehku in v Velikem Ubeljskem. Ni znano, kdaj so bili ustanovljeni premični oddelki v Lanišcu (kasneje v Buzetu), v La-binu (kasneje v Lanišcu in še kasneje v Ra-ši) in v Prestranku. Znani so tudi sedeži premičnih oddelkov v Bazovici, v gradu Podbrje pri Šentvidu pri Vipavi (danes Podnanos) in v Opatjem selu. Skupno bi 28 premičnih oddelkov imelo 1.400 mož, toda nekaj oddelkov je bilo ukinjenih in avgusta 1943 so znani podatki samo za 13 premičnih oddelkov, ki so imeli skupno 581 mož. Vsak premični oddelek je imel za prevoz dve vozili znamke SPA, ki jih pogosto označujeo z izrazom »torpedone«. Šlo je za vozila brez strehe za prevoz 23, 25 ali celo 30 oseb. Na zadnji strani vozila je bila ploščad za prevoz dveh ali treh policijskih psov. Prva dva psa sta bila dodeljena že 17. marca 1942. Oddelki so razpolagali tudi s številnimi motocikli, od katerih so bili nekateri s prikolico in z nekakšnim ščitom (»motocicli scudati«). Sedež inšpektorata je bila zaplenjena vila judovske družine Arnstein v ulici Bellosguardo 8. Poleg Guelija se je tu od začetka izkazal vicekomisar Domenico Miano (r. 14.4.1911), 7. septembra 1942 pa sta bila premeščena na inšpektorat vice-komisar adjunkt Gaetano Collotti (r. 24.3.1917) iz Palerma in višji komisar Giuseppe Sigillo (r. 20.12.1886) iz Vidma. Aretirane osebe so od samega začetka obdelovali s trdo roko. Prvo pričevanje o tem se nanaša na julij 1942, podala pa ga je Elena Plaia iz Palerma, ki je stanovala v bližini in jo je vznemirilo strahovito vpitje mučene ženske. Aretiranke so bile zaprte v ženskem zaporu v nekdanjem jezuitskem zavodu, aretiranci pa v zaporu v ulici Coroneo. Od tam so jih vodili na sedež inšpektorata na zaslišanja. V zapor so se vračali z očitnimi posledicami mučenja. Nune, ki so službovale v ženske zaporu, so poročale škofu, ki je 12. marca 1943 pisal podtajniku na notranjem ministrstvu Guidu Buffarini Guidi (temu je že 5. februarja 1943 nasledil Umberto Albini), naj posreduje, da bo prenehalo nečloveško ravnanje, ki škodi dobremu imenu Italije. (priloga 1). Baje je bil zadolžen za inšpekcijo generalni inšpektor Giuseppe Cocchia (r. 24.4.1874), ki pa je ugotovil, da gre za politično vprašanje in ni videl nobene nepravilnosti. Kruto ravnanje z aretiranimi osebami se je zato nadaljevalo vse do konca delovanja inšpektorata. Predvsem so osebe v preiskavi pogosto slekli do golega, jih obešali za roke, jih pretepali, proti golim za roke obešenim osebam so nahujskali policijske pse, po raznih delih telesa so osumljence smodili s cigaretnimi ogorki, pulili jim dlake in podobno. Najhujša muka pa je bila »kišta/cassetta«: golega človeka so položili s hrbtom na leseno ploskev tako, da so noge in glava visele. Te so povezali pod ploskvijo in nato so osebi vtaknili v usta gumijasto cev in začeli točiti vodo. Ko je bila oseba polna vode, so jo začeli pretepati po trebuhu, da je voda uhajala skozi usta in nos (priloga 2). Kasneje so izdelali poseben stroj, da so osebe med zasliševanjem mučili z elektriko, da bi jih prisilili, da govorijo. Da so se muči-telji zavedali grozovitosti tega početja, dokazuje pričevanje, da je eden od njih dejal aretiranki: »Dobro vem, kaj mi bodo naredili partizani, če me ujamejo: odprli mi bodo trebuh in vanj zašili živo podgano«. Koliko aretirancev je umrlo med mučenjem ali po mučenju ni znano in verjetno ne bo mogoče nikoli ugotoviti. Znano je pričevanje, da so njihova trupla metali v jame, zaradi česar niso zabeležena niti kot trupla neznancev na nobenem pokopališču. Mogoče je prava izjema primer Anto-nie Zoch poročene Segaia, katere truplo so našli 29. septembra 1944 na obali v Se-sljanu. V obdobju pred kapitulacijo so are-tirance po zaslišanjih poslali v internacijo ali v zapore. Krajevni zapori pa so bili kmalu prepolni in so zato zapornike premeščali v zapore v notranjosti Italije. Od 156 oseb, ki so bile aretirane v januarju in februarju 1943 po znamenitem izdajstvu, je bilo v zaporu v Forli 59 oseb, v Ravenni 30 oseb, v Firencah 20 oseb, v Bellunu 9, v Modeni 8 in v Cremoni 8. Aretirance so najprej internirali v raznih manjših krajih. Tako so 18. decembra 1942 aretirane prebivalce Podrage internirali v kraju Sasso-ferrato (pokrajina Ancona). Kasneje so želeli imeti aretirance zbrane v enem samem kraju v koncentracijskem taborišču. Tako je inšpektorat 28. februarja 1943 interniral 156 moških in 44 žensk v nekdanjem taborišču za vojne ujetnika v Cairo Mon-tenotte (pokrajina Savona). Toda ženske so že kmalu premestili v še ne dokončano taborišče Fraschette v občini Alatri (pokrajina Frosinone). Od marca 1943, ko so internirali 500 oseb, so pošiljali moške v Cairo Montenotte in ženske v Fraschette di Ala-tri. Aprila je bilo interniranih 352 oseb, maja 331 oseb, junija 275 oseb, julija 376 oseb, avgusta 175 oseb. V prvem tednu septembra so utegnili internirati še 43 oseb. Skupno so internirali v 34 transportih 2.252 oseb. Med moškimi, ki so bili v Cairo Montenotte so bili le trije primeri smrti, toda po kapitulaciji jih je doletela dodatna nesreča, da so jih izročili Nemcem, ki so jih odpeljali v Nemčijo. Isto se je zgodilo zapornikom v Forli. Med ženskami, ki so bile v Fraschette di Alatri naj bi bilo več mrtvih. Toda poleg umrlih v taborišču, lahko računamo na nekaj mrtvih na poti domov. Oblasti so namreč zapustile taborišče takoj po kapitulaciji in ženske so si morale same pomagati tako za prehrano kot za pot domov. Več vlakov, s katerimi so se vozile povratnice iz tega taborišča, je bilo bombardiranih na področju Rima in gotovo je bila med številnimi mrtvimi tudi kakšna interniranka iz naših krajev. Posebno poglavje so hudodelstva premičnih oddelkov, ki so jih ustanavljali vse do srede julija 1943, ko sta bila ustanovljena 27. in 28. oddelek z moštvom iz vrst finančne straže. Ob nasilju nad areti-ranci na sedežih teh oddelkov so hudodelstva ob akcijah teh oddelkov. Izpričano je nasilje nad povsem nedolžno osebo avgusta 1942 premičnega oddelka, ki je bil nastanjen na gradu Podbrje na Vipavskem in spomladi 1943 premičnega oddelka v Štanjelu. Štirje policijski premični oddelki so nastopili 8. marca 1943, ko so bili izgnani prebivalci Erzelja na Vipavskem, po številu tovornjakov lahko računamo na 7 policijskih premičnih oddelkov 10. marca 1943 na bližnjih Gočah, kjer so bili enako izgnani vse prebivalci. Obe vasi sta imeli skupno skoraj 800 prebivalcev. Kar dvajset premičnih oddelkov naj bi bilo 13. marca 1943 na Kozjanah, kjer so po spopadu s partizani aretirali 192 moških in požgali del vasi. Ni znano, kdo je 31. marca 1943 izgnal prebivalce Gaberij in Planine v Vipavski dolini ter Bele in Sanabora v bližini Cola. Izgon skoraj 1000 ljudi pa bi utegnil biti delo inšpektorata, saj sta Planina in Gaberje soseda Erzelja. Po napadu partizanske enote na tovornjak fašistične milice v Raši 16. maja 1943 so pripadniki inšpektorata 17. maja požgali vasi Ravnje, Selo, Razguri in Dolenje pri Štjaku ter pobili 13 talcev. Po napadu oddelka Gregočičeve bri- gade 22. junija 1943 pri Vojskem na tovornjak premičnega oddelka iz Idrije je prišlo na Vojsko 23. junija 7 premičnih oddelkov, ki so požgali 38 hiš, aretirali 24 oseb, 4 pa ustrelili na mestu. Po padcu fašizma 25. julija 1943 so v začetku avgusta vsi preostali premični oddelki prešli pod poveljstvo vojske. Šest premičnih oddelkov, ki so se zbrali v Čedadu, je bilo podrejenih 24. korpusu s sedežem v Vidmu, pet premičnih oddelkov, ki so ostali na svojih sedežih (Šmartno, Cerkno, Kanal, Volčja draga in Čepovan), so podredili karabinjerski skupini v Gorici, premična oddelka, ki so ju sestavljali finančni stražniki, sta bila tudi dodeljena 24. korpusu, vendar sta ostala na prejšnjih sedežih, ker so ju uporabljali za nadzor nad mejnimi prehodi. Po plačilnih seznamih, ki so ohranjeni v osrednjem državnem arhivu v Rimu, je mogoče sklepati, da je služba pri inšpektoratu predvidevala znatno doklado h redni plači. Po odvzemu premičnih oddelkov naj bi na inšpektoratu ostali samo Giuseppe Gueli, Giuseppe Sigillo in Domenico Mia-no od policijskih funkcionarjev ter kara-binjerski major Raffaele Lombardi, finan-carski stotnik Antonio Rosito in milični-ški centurion Bernardino De Petris. Ni znano, kdaj je bil Gueli poklican v Rim, da prevzame varstvo aretiranega Mussolinija, možna je domneva, da po 16. avgustu, ko se je v prometni nesreči poškodoval prejšnji varuh, nam še znani Sa-verio Polito. Vsekakor je bil od 28. avgusta do 12. septembra 1943 v spremstvu Mussolinija, 14. septembra pa naj bi bil z njim na Dunaju. Po povratku v Italijo naj bi zaprosil za upokojitev in predlagal ukinitev Posebnega inšpektorata. Med odsotnostjo ga je nadomeščal Luciano Palmisani. Po nekem poznejšem viru je inšpektoratu na sedežu v Trstu ostalo samo še kakih 180 mož. Toda februarja 1944 je bil ustanovljen poseben oddelek pomožnih agentov, ki ga je sestavljalo 200 škvadristov. Ta oddelek, ki je imel sedež v ulici S.Mic-hele 24, so septembra 1944 razpustili. Proti koncu vojne je inšpektorat razpolagal s 415 policisti. V ožji Collottijevi skupini je bilo 35 policistov, poleg teh pa je bilo še 100 rednih policistov in 280 pomožnih policistov. Zelo verjetno se je Posebnemu inšpektoratu tudi zmanjšalo operacijsko področje, ki je prej obsegalo celo Primorsko. Po znanih podatkih je bil po kapitulaciji Italije od Trsta najbolj oddaljen poseg udeležba pri hajki na področju Dekanov in Gabrovice 28. maja 1944. Leta 1944 je Posebni inšpektorat dobil še en sedež. Dne 25. julija tega leta so Nemci ukinili karabinjersko legijo in stavbi v ulici Kolonja 6 in 8 sta bili verjetno že takrat dani na razpolago inšpektoratu. Kdaj se je inšpektorat v celoti preselil na ta sedež, še ni ugotovljeno. Podatek, da se je preselil potem, ko je bil prvi sedež poškodovan med bombardiranjem, ne pove dosti, ker sta bili najhujši bombardiranji 10. junija 1944 in 17. februarja 1945. To pa je veliko pred časom, ki izhaja iz omemb selitve, in veliko kasneje. Na koncu se postavlja vprašanje števila žrtev delovanja Posebnega inšpektorata javne varnosti. Za obdobje do kapitulacije Italije je znano število 2.252 in-ternirancev, kateremu je treba prišteti verjetno še ugotovljivo število tistih, ki so kapitulacijo Italije dočakali v zaporih. Samo med tistimi, ki jih je Posebno sodišče za zaščito države prepustilo vojaškemu sodišču v Trstu, jih je verjetno več stotin. Potem se zdi veliko teže ugotovljivo število tistih, ki jih je inšpektorat predal vojski za vključitev v posebne bataljone. Skratka, za skoraj 15 mesecev delovanja v prvem obdobju, lahko računamo na kakih 3.000 žrtev. V drugem obdobju, po kapitulaciji Italije, je inšpektorat deloval na zelo omejenem ozemlju, toda udeležba v narodnoosvobodilnem gibanju se je znatno pomnožila. Treba bi bilo pregledati sezname zaprtih v tržaškem zaporu, sezname od-gnanih v taborišča v Nemčiji (za tržaško pokrajino v današnjih mejah je bilo naštetih 1.470 umrlih v Nemčiji) in sezname pobitih talcev, da bi lahko ugotovili vsaj približno število žrtev inšpektorata v tem obdobju. Verjetno bi dobili marsikateri dragocen podatek v prijavah, ki so bile predložene Državni komisiji za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih po-magačev. Seveda je treba preveriti, koliko od vseh ugotovljenih žrtev je aretiralo osebje Posebnega inšpektorata. Verjetno je na osnovi zgornjih sklepanj utemeljena domneva, da je skupno število žrtev Posebnega inšpektorata preseglo število 5.000 oseb. Samo Pahor / NEDELJSKE TEME Nedelja, 10. oktobra 2010 17 Priloga 1 Pismo škofa Antonia Santina podtajniku na notranjem ministrstvu 12.3.1943 »E' da tempo che si sente che coloro che ven-gono fermati vengono violentemente percossi perche parlino. Queste voci in questi ultimi tempi si sono fatte piu insistenti. Vi posso as-sicurare che vi e nella popolazione un sordo malcontento ed una viva indignazione per quesro trattamento. Ció e contrario alle leg-gi dell'umanitá e pregiudica il buon nome italiano. In un primo tempo non volevo credere a simili voci. Le ritenevo delle esagerazio-ni. Ma ora non piu. Me ne parlano persone serie, degne di fiducia, E, recentissimamen-te, queste cose le ho sapute da fonte diretta, per cui posso dire con certezza che le voci ri-spondono a veritá. Uomini e donne vengono seviziati nel modo piu bestiale. Vi sono dei par-ticolari che fanno inorridire. Giovani donne e perfino minorenni vengono denudate completamente e si abusa di loro in modo osce-no e crudele. Pieni di lividure, uomini e donne sentono il piu vivo disprezzo per coloro che cosi li martoriano. Questi fatti sono inoppugnabili e per l'onore dell'umanitá e per il buon nome d'Ita-lia, per il rispetto della legge e dell'autoritá, de-vono cessare. La veritá che sotto i tormenti viene alla luce e la piu incerta, perche fra le se-vizie e facile dire anche quello che non e vero, pur di liberarsi dalle sofferenze. Senza contare che quando, contro la legge, da chi rappresenta la legge, viene usata vio-lenza e ingiustizia, tutto crolla. Tutto crolla nella mentalitá e nella fiducia del popolo. Ne vi ha piu forza sulla terra che possa sostenere un edificio demolito dalla sue fondamenta. Quando il cittadino si sente indifeso inco-mincia a pensare che deve difendersi da se. E siamo all'anarchia. Quando la persona umana non ha piu nessun diritto, si rivolta violentemente, perche non ha piu nulla da perdere. Perció io guardo con spavento a questi fatti. Vi prego Eccellenza, di parlare con chi puó e deve impedire tali delitti. Vi prego di portare a chi deve intervenire, il senso di disagio e di disapprovazione, prima che degli al-tri, che penseranno a noi come a dei barbari, dei cittadini italiani di Trieste.« (Elio Apih, Dal regime alla resistenza, Udine 1960, str. 129-131) Priloga 2 Iz pričevanja Tržačanke G.R. na procesu proti Giuseppeju Gueliju ... Istega dne so me popolnoma slekli v Collottijevem uradu in me pretepli z železnimi penderki in z brcami. Grobo so me pretepali več kot eno uro in večkrat sem se one-svetila. Dne 17. maja 1943 so me ponovno slekli do golega, me položili na »kišto« za mučenje in me živinsko pretepli s penderkom. S cigaretami in s cigarami so me ožgali po podplatih in tudi po spolovilu, izruvali so mi dlake z dimeljnice eno po eno z vzmetnimi kleščicami. Tudi po dojkah so me ožgali s cigaretami ... To mučenje je trajalo dve uri ... V zaporu pri Jezuitih me je naslednji dan pregledal vojaški zdravnik ... kateremu sem povedala, kakšno mučenje sem prestala, ker sem v veliki meri krvavela iz spolovila. Ta kri je bila posledica dejstva, da je takrat, ko sem bila pretepena v Collottijevi pisarni, medtem ko sem bila na tleh potrta in naga, Collotti stopil z vso svojo težo na moj trebuh ... Zdravnik je rekel, da ne more storiti nič proti agentom iz ulice Bellosguardo ... Dne 27. maja so me ponovno peljali v ulico Bellosguardo, bila sem slečena in mučena s »kišto«, mučenje je trajalo več kot dve uri ... Tretjič sem bila mučena s »kišto« 27. junija ... Izvedela sem tudi za zapornika, nekega C. iz Vipave, ki je pokazal poškodbe na spolovilu, ki so jih povzročili ugrizi psa, ki so ga proti njemu na-hujskali mučitelji iz ulice Bellosguardo. (Elio Apih, Dal regime alla resistenza, Udine 1960, str. 126) Priloga 3 Sedeža Posebnega inšpektorata 1) ... Leta 1882 se je priselil v Trst Karl Arnstein, rojen v vasi Dolni Hbity 17 km vjv od Pribrama na Češkem 6.3.1854. Po- svetil se je trgovini s kavo in pri tem si je pridobil velik ugled. Konec stoletja je bil lastnik uveljavljenega podjetja za uvoz in čiščenje kave, kasneje je bil kot strokovnjak prisednik pri trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu in član upravnega sveta Avstrijskega Lloyda. Dne 3.4.1911 je kupil 8.400 m2 veliko zemljišče ob ulici Bellosguardo in 13.4.1911 je predložil načrt za razkošno vilo, ki je dobila hišno številko 12, leta 1940 pa hišno številko 8. Za Karlove dediče je bilo usodno leto 1938 in njegov mlajši sin Hans je tega leta emigriral v Brazilijo. Vila je bila rekvirirana in tako je bila na razpolago za sedež Posebnega inšpektorata. Po vojni je bilo 11.3.1954 podpisano prvo pooblastilo za prodajo, 13.4. 1959 pa je bil izdelan načrt za razparceli-ranje zemljišča. Sledile so kupno-prodajne pogodei z dne 6.5., 8. 6. In 26.10.1959 in usoda razkošne vile, ki je dobila vzdevek »Villa triste«, je bila zapečatena. 2) ... Trst je bil sedež 7. Pokrajinskega poveljstva orožnikov za Avstrijsko-ilir-sko Primorje. Za sedež tega poveljstva sta dal drugemu kreditne obveznice in vrednosti v gotovini (2) V nekem tipkanem zapisu, ki ga je objavil neki anonimen informator odporniškega gibanja in nosi datum 30. oktobra 1944, beremo, da »je bil Inšpektorat premeščen v ulico Cologna: trenutno je še v teku njegova ureditev« (3); medtem ko je agent Giuseppe Giacomini izjavil na procesu, da se je Inšpektorat preselil v ulico Cologna »prve dni decembra«. (4) V mnogih pričevanjih, vključenih v spise preiskave proti članom Inšpektorata, ki jih je vodilo javno tožilstvo v v Ajdovščini, beremo, da so aretirance vodili v ulico Bellosguardo do konca novembra 1944. (5) V enem od teh zapisov beremo, da sta Collottijeva agenta Luciani in Cerlenco aretirala Wilmo Varich in jo zaprla v ulici Bellosguardo, kjer so jo mučili, nato so jo odpeljali v zapor pri Jezuitih in jo kasneje imeli zaprto 80 dni spet v Inšpektoratu, toda v ulici Cologna, preden so jo odvedli v Koroneo in nato v Nemčijo. Lahko torej sklepamo, da je Aretacije bili pristojni Mejna grofija Istra in Pokne-žena grofija Goriško-Gradiščanska, poveljstvo pa se je selilo iz ene državne stavbe v drugo. Konec leta 1914 je bila zabeležena v zemljiški knjigi prednost pri nakupu zemljišča ob ulici Kolonja, ki je merilo 1.090 m2. Že 8.2.1915 sta bili vpisani kot lastnici Mejna grofija Istra (60/100) in Pok-nežena grofija Goriško-Gradiščanska (40/100). Ob ulici so zgradili stavbo z povšino 390 m2, na nasprotni strani zemljišča pa stavbo, ki z vmesnim dvoriščem meri 700 m2. Sprednja stavba je dobila hišno številko 6, notranja stavba pa številko 6a. Leta 1940 je notranja stavba dobila številko 8. Po prvi svetovni vojni sta bili stavbi do leta 1933 sedež poveljstva karabinjerske legije, po odselitvi tega poveljstva v novo palačo na Istrski ulici pa sta stavbi postali sedež nižjega karabinjerskega poveljstva (»tenenza«). Po drugi svetovni sta bili stavbi sedež okrajnega poveljstva (»distretto«) Civilne policije in po letu 1954 ponovno sedež karabinjerjev. Na osnovi dokumenta z dne 30.12.1927 je bila 3.2.1933 vpisana kot lastnica deleža Poknežene grofije Goriško-Gradiščanske Tržaška pokrajina. Mejna grofija Istra je prenehala biti lastnica šele z razsodbo z dne 22.3. 2000. Premestitev inšpektorata iz ulice Bellosguardo v ulico Cologna Konec leta 1944 je Posebni inšpektorat javne varnosti za Julijsko Benečijo zapustil vilo v ulici Bellosguardo in premestil svoj sedež v ulico Cologna, v nekdanjo vojašnico karabinjerjev (ki so jih nemške oblasti razpustile z odlokom z dne 25.7.1944). Ni nam uspelo rekonstruirati točen trenutek, ko se je inšpektorat preselil v ulico Cologna, in tudi ne razlogov, ki so privedli do zamenjave sedeža. Ena od hipotez je, da je bila vila poškodovana med bombardiranjem. V nekem pričevanju med preiskovalnim delom procesa proti »Gueliju in pajdašem« je rečeno, »da so stanovalci hiš v bližini Ville Triste, kjer je bil sedež Inšpektorata ( ... ) od 15. junija 1942 do decembra 1944, slišali podnevi in ponoči krike zapornikov, moških in žensk, ki so jih mučili«. (1) Sedež Inspektorata je bil 18. oktobra 1944 gotovo še v ulici Bellosquardo, ker je s tistega dne »predajni zapisnik«, ki sta ga v uradih Inšpektorata v ulici Bellosguardo 8 podpisala Carmelo Bonfanti, »upravnik policijskega oddelka iz ulice S.Michele 1820«, in »dr. Collotti Gaetano, šef političnega oddelka«, in s katerim je prvi pre- dejanska premestitev potekala decembra in da je Inšpektorat za določen čas uporabljal oba sedeža. Atentati na Collottija Giorgio Marzi je pripovedoval o spodletelem atentatu na Gaetana Collottija. Komisar je leta 1944 stanoval v ulici Piccardi in vsako jutro so ga prišli iskat z avtomobilom, da bi ga odpeljali v ulico Bellosguardo. Nekega dne v začetku septembra je skupina gapovcev (6) počakala, da je avtomobil odpeljal s Collottijem na krovu, nakar so ga blokirali s tovornjakom pogrebnega podjetja Zimolo. Toda orožje, ki naj bi streljalo, se je zataknilo in atentat je šel po vodi. Po Marzijevem mnenju se je Inšpektorat malo po tem atentatu preselil iz ulice Bellos-guardo v ulico Cologna (7). Po preselitvi Inšpektorata se je Collotti namestil skupaj s svojo družico Pierino Mar-torelli v neko stanovanje, ki so ga uredili zno- Po vsej verjetnosti so šli vsi, ki jih je Inšpektorat aretiral med racijamim od januarja 1945 do konca vojne, skozi vojašnico v ulici Cologna. Naj omenimo večje operacije. Med 27.12.1944 in 2.1.1945 so bile med akcijo na področju Podlonjerja aretirane naslednje osebe, o katerih obstajajo podatki: Carlo Grgič, z ilegalnim imenom Filtro, delavec v pivovarni Dreher in aktivist Osvobodilne fronte, je bil aretiran zvečer 27. decembra 1944 v gostilni Bellavista na Lo-njerski cesti. Izpustili so ga skoraj takoj. Bruno Kavčič, letnik 1922, aretiran 31. decembra 1944 na Lonjerski cesti, zaslišan in mučen do 15. aprila 1945. Odveden v Ko-roneo je bil ustreljen 28. aprila 1945 na Op-činah. Giuseppe Kavčič, Brunov oče, aretiran istega dne in odveden v ulico Cologna, zaslišan, mučen, po treh dneh premeščen k Jezuitom in nato v Koroneo; 24.2.1945 so ga odpeljali v Dachau, kjer je umrl 18.4.1945. Brunova mati Antonia Kavčič, aretirana 1.1.1945 na domu sestre, kamor se je zatekla po aretaciji moža. Odvedena v ulico Cologna, nato zaprta pri Jezuitih in v Ko-roneu; 24.2.1945 so jo odpeljali v Nemčijo, osvobojena od Angležev se je vrnila v Trst 15.8.1945. Pri teh aretacijah naj bi po obtožbah, ki so jih zbrali v Ajdovščini, sodelovali agenti Cerlenco, Luciani, Nussak in Soranzio. Med 8. in 10. januarjem 1945 je potekala velika čistka v Borštu. V nekaterih poročilih Inšpektorata smo našli naslednja imena aretiranih: Anna Pettirosso, Albina Mat-tioli, Giuseppina Roiz, Vladimiro Zeriali, Michele Zahar, Rocco Zahar, Luigi Zaccaria, Francesco Cok, Giuseppe Strain (10) in Milan Auer, označeni kot »sumljivi«; Gilda Presel, Maria Presel in Luigia Salvi - »ku-rirke«; Lorenzo Zobec - »komandir čete«; Maria Pellizon - »pomagač«; Piero Petti-rosso in Valentino Ota (11) - »partizana«; Daniele Pettirosso - »član gospodarske komisije«; Servolo Michelcich - »oskrbovalec«; Vincenzo Soncini »komandir Ceca« (tako v poročilu: morda bi moralo pisati »četa«?); Romano Rapotec, Giordano Zatter, Giuseppe Furlan in Luigi Kenda - »člani čete«; Andreina Kraizer in Angela Kraizer - »ku-rirki«; Francesco Pockar - »obveščevalec«; Giuseppina in Augusta Cic - »pomočnici« in Dario Pettirosso - »oskrbovalec živeža za partizane (12). Tu ne zasledimo imena šestnajstletnega Jordana Zaharja, ki so ga aretirali 10. januarja, privedli v ulico Cologna in mučili. Tako je povedal: »Na dolgem hodniku Collottijeva vojašnice so nas prešteli in razdelili; na sredi je ležal Romano Rapotec, bloden od mrzlice, na stolu zraven njega je bil Danilo Pettirosso, hudo ranjen v trebuh, okrog njiju pa šestnajst deklet, žensk in starih, ki so molče zrli v praznino pred sabo. 13. marca 1945 je potekala racija v Ri-cmanjih. traj kasarne v ulici Cologna. Komisar se je vsako jutro udeleževal maše v cerkvi jezuitov v ulici Ronco, blizu ulice Cologna, in GAP je v določenem trenutku nameraval organizirat atentat prav v cerkvi, a zamisel so takoj opustili zaradi posledic, ki bi jih to lahko imelo s političnega vidika (8). O nekem drugem atentatu, ki so ga načrtovali spomladi leta 1945, pa je pripovedoval Nerino Gobbo (9): načrt je bil, da bi se poslužili grezničnih cevi začenši pri Ro-tondi, približno dva kilometra od ulice Co-logna, in da bi namestili eksploziv pod sedežem Inšpektorata. Tudi to zamisel so opustili, ker so spomladanska deževja napolnila potoke in se ni dalo priti v greznično omrežje, predvsem pa zato, ker je bilo v vojašnici zaprtih veliko partizanov in bi eksplozija pobila tudi nje. Aretirani so bili »Angelo Mihalic, letnik 1922 iz Doline, pripadnik partizanske komande za Istro; Antonio Pet-tirosso »Terenz« (13) iz Ricmanj; Albino Pettirosso, Carlo Chiuderi, Giuseppe Comari, Sergio Coretti - vsi pripadniki delavske čete za gradnjo bunkerja; Maria Coretti, kurirka VDV (14) in 18 drugih ljudi, ki so bili osumljeni sodelovanja s partizanskimi bandami (15). Med aretiranimi je bil tudi štirinajstletni Bogdan Berdon. Ker je bil še mladoleten, so ga zaprli v Koroneo in izpustili 20. aprila skupaj z osemnajstlet-no Mario Coretti, ker je nemška oblast imela navado ob Hitlerjevem rojstnem dnevu izkazovati velikodušnost z izpustitvijo mladoletnih in žensk. Dne 14. marca 1945 so med akcijo na področju Guardiella San Cilino aretirali Ruggera Haasa in njegovo ženo Albino Brana, ki so ju zaprli v ulici Cologna, nato v Ko-roneu in nato ustrelili 28. 4.1945 na Opči-nah; aretirali so tudi Ruggerovo sestro Emilio, ki pa je hudo bolna umrla nekaj dni kasneje. Dne 21. marca 1945je racija v Lonjerju zahtevala smrt štirih partizanov; v poročilih, ki smo jih videli, ni seznama aretiranih, imamo pa pričevanje Milke Čok (Ljube), ki je bila stara šestnajst let, ko so jo aretirali in mučili v ulici Cologna. V teku procesa proti Gueliju (leta 1947) je agent Giacomini povedal: »Dve ali tri ženske so s samomorilnimi nameni skočile z okna zadnjega nadstropja v ulici Bel-losguardo, ena pa je skočila z okna v ulici Cologna, kamor se je prve dni decembra 1944 preselil Inšpektorat. Te ženske so umrle« (16). Ena od teh je bila Maria Merlach, par-tizanka Komande mesta Trst, po rodu iz Škednja, s partizanskim imenom »Maja«, stara 33 let. Uradni podatki pravijo: »umrla 1. februarja 1945, potem ko je skočila skozi okno Inšpektorata v ulici Cologna«. Ada Benvenuti, zaprta pri Jezuitih, je pustila to pričevanje: Maria Merlach je povedala vsem zapornica celice št. 40 o mukah, ki jih je pretrpela, »mučili so jo z električnim strojem in dejala je, da ima raje smrt, kot da bi imela opravka s tistimi ljudmi. Ko so prišli agenti spet ponjo, da bi jo odvedli na Inšpektorat, je Merlachova v napadu živčne zmede bruhnila v jok in ponavljala 'gorje meni, molite, ker jaz umrem'« (17). Inšpektorat je aretiral tudi nekatere pripadnike italijanskega CLN (18). Med njimi naj omenimo: Paola Blasija, urednika demokrš-čanskega ilegalnega tiska, ki so ga aretirali 9.2.1945; Carla Dell'Antonia, predstavnika CLN, namestnika poveljnika divizije »Domenico Rossetti« in načelnika obveščevalne službe KD (19), ki so ga aretirali v sredini februarja 1945; tako Blasi kot Dell'Antonio naj bi zbežala iz ulice Cologna. Nadalje so bili v ulici Cologna zaprti: odv. Ferruccio Lauri, aretiran 15.1.1945; Maria Carli, aretirana 17.1.1945; žena in hči Maria Maovaza (kurirja Akcijske stranke, ki so ga domnevno aretirali 16.1.1945 in ustrelili 28.4.1945); Alice Mao-vaz in njeno mater, katere imena nismo našli, so aretirali dan kasneje, ju odpeljali v ulico Cologna in ju mučili. Claudia Cernigoi (1) Elena Plaia v »zapisniku procesa Gue-li« (arhiv IRSMLT, št. 914). (2) Zapisnik, vključen v fascikel, ki vsebuje kopijo dela dokumentov, odvzetih Collottiju ob njegovi aretaciji s strani partizanov iz Carbonere pri Trevisu, in ohranjenih v arhivu VZPI-ANPI v Trstu (ovojnica 10). (3) Beležka iz arhiva VZPI-ANPI v Trstu (ovojnica 10) (4) Dokumenti procesa proti Gueliju (arhiv IRSMLT, št. 914). (5) V Arhivu Slovenije, SI AS 1827, fasci-kel 34. Gre za spise Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, javnega tožilstva.v Ajdovščini, referent dr. Vladimir Fran-tar. (6) pripadniki udarnih skupin »Gruppi di azione patriottica«. (7) Pričevanje Giorgia Marzija (nekdanjega pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI v Trstu) Claudii Cernigoi, julija 2003. (8) Pričevanje Giorgia Marzija Claudii Cernigoi, julija 2003. (9) Nerino Gobbo »Gino«, voditelj Delavske enotnosti, nato komandant 2. mestnega sektorja maja 1945. Pričevanje zapisala Claudia Cernigoi, avgusta 1998. (10) Strajn Giuseppe, rojen v Borštu 22.3.1898, interniran v Dachau in Allach, umrl 1.2.1945 (Suppl. G.U. , n. 130, 22.5.1968, p. 699). (11) Razen če ne gre za homonimijo, so Valentina Oto vrgli 28.4.1945 skupaj z ženo Andreanno Petaros in taščo Giu-seppino v vodnjak gostilne v Borštu; Lavoratore je 9.6.1947 poročal o odkritju trupel in ga označil za »bivšega partizana, ki je pristopil k SS«. (12) Poročili, ki ju je podpisal Gueli 12.1.1945 in 15.1.1945. (13) Izraz »terenc« pomeni aktivista, ki dela na terenu. (14) Vojske državne varnosti. (15) Poročilo, ki ga je podpisal Gueli 14.3.1945. (16) Pričevanje Giuseppeja Giacominija na procesu Gueli, cit.. (17) Poročilo Ade Benvenuti z dne 6.2.1945 na procesu Gueli, cit. (18) Comitato di liberazione nazionale (Odbor narodne osvoboditve). (19) Krščanske demokracije. 18 Nedelja, 10. oktobra 2010 NEDELJSKE TEME Na slikah: pod naslovom pogled na Sonderborg, spodaj levo oskrunjeni nagrobniki v Trakiji in protest turške manjšine. / MLADINSKA ORGANIZACIJA YEN: SONDERBORG NAJ BO KULTURNA PRESTOLNICA EVROPE Mladi manjšinci o odnosih med Slovaško in Madžarsko in o izgonu Romov iz Francije Bojan Brezigar I 'I Letošnje tradicionalno srečanje mladih vodilnih kadrov narodnih manjšin, ki ga prireja mladinska organizacija YEN, nekdanja mladinska skupina manjšinske zveze FUEN, je potekalo v septembra v Pliber-ku na Koroškem, na vabilo Narodnega sveta koroških Slovencev. Mladi so teden dni razpravljali o manjšinskih vprašanjih in se ob tej priložnosti seznanili s problemi koroških Slovencev. O tem jim je spregovoril predsednik Narodnega sveta dr. Valentin Inzko, sicer pa je na seminarju sodelovalo veliko drugih predstavnikov. Udeleženci so tudi obiskali ve- liko krajev na Koroškem, pripravili so vrsto delavnic o aktualnih manjšinskih vprašanjih in svoje delo organizirali nadvse dinamično. Geslo tega seminarja je bilo »Ne bojimo se«, kar je že samo po sebi pokazalo na veliko samozavest številnih udeležencev. YEN povezuje skupno 37 mladinskih organizacij narodnih manjšin iz 20 evropskih držav. Vsako leto prireja dva seminarja: ob velikonočnih praznikih tradicionalni velikonočni seminar, namenjen večjemu številu mladih predstavnikov manjšinskih organizacij, v jeseni pa seminar za kadre, ki je tudi nekakšna šola za bodoče voditelje manjšin. Letos so govorili predvsem o boju proti socialni emarginaciji manjšin, še posebej pa so se posvetili vprašanju Romov, kajti seminar je potekal prav v dneh, ko so francoske oblasti nasilno izseljevale romunske Rome. O tem vprašanju so na seminarju sprejeli posebno resolucijo, z resolucijo so tudi ocenili dogajanja v zvezi z madžarsko manjšino na Slovaškem, končno pa so formalno podprli pobudo, da bi mesto Sonderborg na jugu Danske, kjer je aktivno prisotna tudi nemška manjšina, postalo leta 2017 kulturna prestolnica Evrope. Leta 2017 bosta namreč Danska in Ciper izbrala dve mesti, ki si bosta delili naziv Kulturna prestolnica Evrope. Na Danskem se za kandidaturo potegujeta dve mesti, znano staro univerzitetno mesto Aarhus, sedež ene najstarejših univerz v Evropi, in mesto Sonderborg, nedaleč ob meje z Nemčcijo, ki je predlagalo, da bi se dogajanja v primeru uspešne kandidature v tistem letu odvijala v celotni regiji vzdolž meje z Nemčijo, pa tudi na nemški strani meje, kjer je prisotna močna in dobro organizirana danske manjšina. Program prireditev pa naj bi bil osredotočen na kulturno raznolikost, tudi glede na prisotnost manjšin, kar je glavna postavka kandidature Sonderborga. V svoji resoluciji mladi predstavniki evropskih manjšin opozarjajo, da na tistem območju živijo tri manjšine, poleg dveh že omenjenih tudi frizijska manjšina v nemški zvezni deželi SchleswigHolstein in da vse manjšine močno podpirajo kandidaturo Sonderborga. Ta kandidatura že sedaj izpostavlja vlogo manjšin in opozarja na težave, ki jih povzročajo kršenja državnih sredstev za manjšine; potrditev te kandidature bi tako bistveno prispevala k izboljšanju stanja manjšin, ker bi oblasti opozorila na njihovo vlogo in obenem na njihove probleme. »Če bo ta kandidatura sprejeta, bomo lahko dvignili problematiko manjšin s krajevne na evropsko raven in torej pozitivno vplivali na evropsko javnost ter jo osveščali s problemi manjšin in njihovo kulturno vlogo,« so med drugim zapisali v resoluciji. Dodali so, da bo kulturna raznolikost regije ena tistih značilnosti, ki bo dala kulturni prestolnici Evrope poseben pomen. Sicer pa so manjšine že sedaj soudeležene pri pripravah kandidature, saj je ena ključnih osebnosti te pobude prav nekdanji predsednik organizacija YEN Stephan Kleinschmidt, ki je sedaj odgovorni za kulturo pri občini Sonderborg. Njegovo dosedanje delo je jasen dokaz, da lahko predstavnik manjšine uspešno deluje tudi v večinskem kontekstu. Z resolucijo o slovaško-madžarskih odnosih je želela organizacija YEN opozoriti predvsem na nujnost uveljavljanja politike dobrega sosedstva med državami članicami Evropske unije ter obenem poudariti načelo solidarnosti med manjšinami. Z obžalovanjem so vzeli na znanje ponavljajočo sre napetost med Madžarsko in Slovaško v zvezi z zaščito manjšin in so pozdravili politične spremembe, ki nakazujejo večjo odprtost odnosov in sodelovanje med državama po volitvah na Slovaškem v juniju in juliju letos. Še zlasti so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da je bila madžarska stranka Hid-Most, ki zastopa interese madžarske manjšine na Slovaškem in ki poudarja načela miroljubnega sožitja, povabljena, da vstopi v novo slovaško vlado. V resoluciji YEN poziva vladi obeh držav, naj nadaljujeta z vzpostavljanjem odnosov sodelovanja in dobrega sosedstva z namenom, da zagotovita v obeh državah ustrezno zaščito manjšin na vzajemni ravni, pa tudi izpolnjevanj mednarodnih obvez, ki med drugim izhajajo iz Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin in iz Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike. V nadaljevanju YEN poziva obe državi, naj rešita problem dvojnega državljanstva v skladu z mednarodnim pravom, predvsem na osnovi evropske konvencije o državljanstvu, evropskega pravnega reda in načela nediskriminacije državljanov Evropske unije. Politične stranke v obeh državah poziva, naj izolirajo skrajne desne nacionalistične in ek-stremistične organizacije, naj se odpovejo kakršnemukoli političnemu sodelovanju z njimi in naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za omejitev njihovega političnega in družbenega vpliva. Mladi predstavniki evropskih manjšin tudi pozivajo Evropsko unijo naj stalno preverja zagotavljanje pravic manjšin, ne samo v državah kandidatkah, ampak tudi v državah članicah ter naj posreduje pri reševanju sporov med državami v zvezi z narodnimi manjšinami. Evropsko komisijo pa pozivajo, naj sproži postopek za evropsko zakonsko ureditev teh vprašanj ter ustrezno politiko programov in ukrepov za zaščito pravic pripadnikov manjšin, kot je to zapisano v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji. Gre za temeljno vrednoto evropske integracije in zato mora Evropska unija pridobiti ustrezno pristojnost in možnost odločanja, tudi z namenom, da omeji državam možnost enostranskega ukrepanja za krčenje pravic manjšin. V tretji resoluciji predstavniki mladinskih organizacij narodnih manjšin uvodoma poudarjajo, da ta organizacija deluje za demokratično in strpno sožitje v Evropi. Potrebna so skupna prizadevanja v evropskem prostoru za kljubovanje izzivom časa z zagotavljanjem ustreznih človekovih pravic in pravic manjšin. Ob tem YEN opozarja na stanje Romov v Franciji. Po uradnih podatkih živi v Franciji približno 15.000 Romov, ki so se tja preselili iz Romunije in Bolgarije. Romi, ki živijo v Franciji, imajo pravico, da tam ostanejo tri mesece, ne da bi jim bilo treba dokazati, da so zaposleni. Ob tem YEN opozarja na načelo prepovedi rasne diskriminacije in na določilo o enakem ravnanju z državljani, kot je zapisano v Listini EU za temeljne pravice in v pravnem redu Evropske unije. Francija trdi, da se je za deportacijo Romov odločila zaradi varnosti v državi, vendar evropski pravni red določa, da se je treba za deportacije odločati na individualni ravni ter ne dopušča kolektivnih deportacij, za katere se je odločila francoska vlada. YEN obsoja to politiko, ki jo razume kot kršitev človekovih pravic,m še zlasti pravico do bivanja in pravico do premikanja. Zato tudi zahteva spoštovanje načel o človekovih pravicah ter poziva Francijo, naj spoštuje človekove pravice in pravice manjšin; temeljni pogoj za to je priznanje manjšin v Franciji. Ob tem YEN pozdravlja in podpira stališča komisarke za pravosodje Viviane Reding in odločitev evropske komisije, da sproži pravni postopek proti Franciji zaradi njenih kršitev temeljnih evropskih svoboščin iz rasnih vzgibov. V zvezi s tem dogajanjem YEN tudi poziva evropsko komisijo, naj nadaljuje z razvijanjem evropske politike do Romov in naj okrepi svoja prizadevanja za zaščito manjšin. Po skrunitvi nagrobnikov tirška manjšina v Grčiji zahteva, • I--I •• I • • I I • I • v v • • • v • naj Evropska unija vendar pristopi k dejanski zaščiti manjšin Francija ni edina evropska država, ki ne priznava manjšin. Na to opozarja osrednja organizacija turške manjšine v Trakiji, regiji na skrajnem vzhodu Grčije, kjer živi dokaj številna turška manjšina. V tem sporočilu so med drugim opozorili na nadutost, s katero nekatere države obravnavajo vprašanje manjšin, v očitnem nasprotju s temeljnimi načeli človekovega dostojanstva. Izgon Romov iz Francije je seveda zadnji najbolj poznan primer, vendar ni mogoče pozabiti, da v Grčiji turško manjšino še vedno obravnavajo samo kot »muslimansko manjšino«, medtem ko druge manjšine, kot na primer albanska ali makedonska, sploh niso priznane. Ker jih država ne priznava ne uživajo niti najosnovnejših manjšinskih pravic; država pravi, da ne obstajajo, statistični podatki pa kažejo drugače. Kar pa zadeva Evropsko unijo Turki v Grčiji opozarjajo, da je njena politika hinavska, ker je od držav kandidatk zahtevala spoštovanje pravic manjšin ne da bi enako zahtevala tudi od svojih članic. Kakšen odnos imajo Grki do manjšin kažeta tudi dogodka v mestecih Pospos in Ifestos v Trakiji, v okraju mesta Komotini, kjer so v avgustu neznanci uničili več kot 20 nagrobnikov na grobovih, v katerih so pokopani pripadniki turške manjšine. Razbite nagrobnike so tudi pre-mazali z žaljivimi gesli. Proti tej skrunitvi je z demonstracijo v središču Komotinija demonstriralo približno 500 pripadnikov turške manjšine. Dogodek je sicer grška vlada obsodila; njen uradni govorec George Pelotis ga je minimiziral s tem, da je dejal, da gre za marginalne skupine in da so taka dejanja proti nacionalnemu interesu Grčije. O tem dogajanju je obširno govoril tudi predsednik federacije Turkov v Zahodni Trakiji Halit Habipoglu, ki je opozoril, da Evropska unija ni oblikova- la dejanskih pravil za vse državljane in da ni nobenih mehanizmov, s katerimi bi preverjali spoštovanje pravic manjšin v državah članicah. Turški manjšini, ki je obravnavana zgolj kot muslimanska verska skupnost, so tako odvzete možnosti, da se sama identificira kot manjšina; Evropska unija bi morala biti po njegovi oceni glede tega vprašanja odločnejša. Kar pa zadeva skrunitev grobov je Habipoglu poleg obsodbe dejal, da gre za napad na versko svobodo, ki je sledil napadu na turški konzulat v Komo-tiniju. Po njegovi oceni ne gre za osamljeno provokacijo, ampak za načrtno in organizirano nasilje proti turški manjšini, ki pa na te provokacije ne bo odgovarjala z nasiljem. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 10. oktobra 2010 19 Izredno pomembna je pogosta, najmanj dvakrat tedenska kontrola zdravstvenega stanja povretega mošta, ki mu že lahko rečemo novo vino. Če zaznamo vonj ali okus po žveplovodiku (gnilih jajcih) ali druge neprijetne vonje, ki jih vino dobi od usedline, na kateri leži, je nujen zračni pretok. Najnevarnejši pa je omenjeni vonj po žveplovodiku, ki se lahko pretvori v še trdovratnejše spojine merkaptane. ZELO POMEMBNI POSEGI V VINSKIH KLETEH Nega mošta in novega vina Svetovalna služba Kmečke zveze IZLET KMEČKE ZVEZE - 1 7. oktobra Vabilo na Burnjak v Gorenji Tarbij Kmečka zveza vabi člane, da se udeležijo izleta, ki ga prireja v nedeljo 17. oktobra t.l. na tradicionalni praznik kostanja Burnjak, ki se odvija v Gorenjem Tarbiju in spada med tradicionalne prireditve Nadiških dolin, kjer se že peto leto zapored srečujejo slovenski kmetje iz treh dežel: Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske Krajine. 07:30 - odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo nadaljeval po tradicionalni poti ( Bazovica, Opčine, Sesljan, Krmin); 9.00 - Krmin, na križišču z državno cesto Gorica - Videm, za udeležence iz goriškega; 09:30 - ogled Stare gore; 11:00 - prihod v Gorenji Tarbij; 11.30 - slovesna sv. maša in procesija (pel bo mešani zbor „Pod lipo"); 13:30 - kosilo; 14.30 - srečanje diatoničnih harmonikarjev ; 15:00 - ogled kmetijske tržnice po vasi; 16.00 - Kogojevi dnevi - Mednarodni festival sodobne glasbe - Brass kvintet iz Ri- jeke (HR); 18:00 - ogled mesta Čedad; 19:30 - odhod proti Trstu. Cena izleta je 35 € in vsebuje prevoz, kosilo in 1 kg domačih beneških jabolk. Zainteresirane naprošamo, da se iz organizacijskih razlogov čim prej vpišejo v uradih Kmečke zveze, tudi telefonsko, od ponedeljka do petka od 8.00 do 13:00 ure v Trstu (040 362941) ali ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 15.00 v Gorici (0481 82570). Trgatev je za nami. V kleteh se izteka vrenje mošta, zato so pričujoča navodila namenjena posegom, ki sledijo temu biološkemu procesu. Ko je sladkor povret, moramo posodo takoj doliti in preprečiti, da pride v vino kisik, ki začne prodirati, ko v posodi nad vinom ni več zaščitne plasti ogljikovega dvo-kisa. Mošt je po končanem vrenju poln ok-sidacijskih encimov in lahko hitro oksidira. Zato bomo po pretoku dodali moštu 3-4 gr/hl metabisulfita, da preprečimo oksida-cijo zgornje plasti vina. Izredno pomembna je pogosta, najmanj dvakrat tedenska kontrola zdravstvenega stanja povretega mošta, ki mu že lahko rečemo novo vino. Če zaznamo vonj ali V TOREK Vabilo na predavanje o vinogradništvu Kmečka zveza vabi člane vinogradnike na čezmejno strokovno srečanje slovenskih in italijanskih strokovnjakov, ki bo v torek 12. oktobra t.l. v razstavni dvorani Zadružne kraške banke ob 19. uri. Tema srečanja, ki nosi naslov »Vpliv gojitvene oblike trte na kakovost grozdja«, je vsekakor aktualna in prinaša vinogradnikom vrsto koristnih informacij. Predavali bosta področni strokovnjakinji dipl. inž. agronomije Majda Brdnik in agro-nomka Natascia Riggi. okus po žveplovodiku (gnilih jajcih) ali druge neprijetne vonje, ki jih vino dobi od usedline, na kateri leži, je nujen zračni pretok. Najnevarnejši pa je omenjeni vonj po žve-plovodiku, ki se lahko pretvori v še trdo-vratnejše spojine merkaptane. Ob prisotnosti žveplovodika H2S opravimo, kot rečeno, zračni pretok ne glede na to, če mošt še vre. Pretok naj spremlja žveplanje. Če pa ne pride do tega pojava , kot je želeti, bomo še nekaj časa počakali do prvega pretoka. Pred pretokom bomo opravili prvo kontrolo v novem vinu, kemijsko in or-ganoleptično. S kemijsko analizo ugotovimo skupno kislost, vsebnost skupnega in prostega žveplovega dvokisa (SO2), količino etilnega alkohola ter po potrebi hlapno kislino. Podatki analize so potrebni za morebitne posege v novem vinu, še posebej s KMEČKA ZVEZA Danes kmetijska tržnica na prazniku kostanja v Bardu Kmečka zveza videmske pokrajine je soudeležna pri organizaciji tržnice kmečkih in obrtniških pridelkov in izdelkov v Bardu (Terska dolina), ki bo v nedeljo 10. oktobra (danes) v okviru Praznika kostanja. Slednjega že vrsto let prireja Združenje bivših emigrantov iz omenjene vasi. Kmetje iz Nadiških dolin, člani Kmečke zveze videmske pokrajine bodo prisotni na prazniku s svojimi stojnicami. To prisotnost je omogočila deželna uprava na pobudo deželnega svetnika Igorja Gabrovca. Tudi ta prireditev je pomembna prilika za uveljavljanje slovenskih kmetov iz Benečije in je zato želena prisotnost čim večjega števila zamejskih kmetov. kalijevim metabisulfitom, če je vsebnost prostega žveplovega dvokisa pod minimalno količino, ki je potrebna za obstojnost novega vina. Ta količina je okvirno 15 - 20 mg na liter. Da jo dosežemo, žveplamo vino z 12 - 14 grami kalijevega metabisulfita na hl vina. Pri tem pa moramo upoštevati, da smo že v prejšnjih predelovalnih fazah dodali določene količine metabisulfita, zato je ta odmerek lahko nižji, važno pa je, da je v vinu prisotna omenjena količina prostega žve-plovega dvokisa. Zato nam lahko samo analiza mošta pove, kakšen naj bo odmerek me-tabisulfita, ki ga moramo dodati moštu ali novemu vino, da ga primerno zavarujemo. Ta odmerek naj na osnovi analize določi strokovnjak, tudi zaradi tega, ker je vsebnost SO2 v vinu odvisna tudi od drugih dejavnikov, ki jih mora vinar primerno upoštevati. Tako je na primer odvisna od materiala, iz katerega je izdelana posoda (v posodi iz plemenitega jekla so npr. potrebni nižji odmerki kot v leseni) in predvsem od kislosti vina. Ob visoki kislosti, npr. pH 3,2 je učinek prostega SO2 večji kot pri nižji. Glede na letošnje zdravstveno stanje grozdja, ki ga je v večji ali manjši meri napadla gniloba, bodo v določenih primerih za ustrezno zavarovanje mošta potrebne večje količine žveplovega dvokisa, zato utegnejo biti potrebni odmerki metabisul-fita višji od navedenih. Nič manj važna ni organoleptična kontrola, na podlagi katere preverjamo zdravstveno stanje mladega vina. Ugotovimo, ali se vino nagiba k mlečnemu ciku, vlečljivosti, ocetnemu ciku, oksidiranosti, bekserju itd. Vse te morebitne bolezni in napake lahko močno poslabšajo kakovost vina, če jih ne opazimo in pravočasno ukrepamo. Organoleptično kontrolo naj spremlja preizkus na zrak zaradi porjavitve in po-črnitve vina. V prisotnosti ene ali druge napake vino pravočasno zavarujemo z žveplom, ki ga določimo na podlagi analize in ne približno. MOTOVILEC Zdravilna zelenjadnica, ki jo je lahko gojiti Še je čas, da sejemo motovilec. Znanstveno ime zelenjadnice je Vale-rianella locusta in pripada družini Valerianaceae. Motovilec je tipična zimska zelenjadnica. Vsebuje nekatere snovi, ki delujejo pomirjevalno na živce in pomagajo proti visokemu krvnemu pritisku. Obenem vsebuje veliko vitaminov A, B1, B2, PP, C in klorofila. Bogat je tudi na mineralih, kot so kalcij, kalij, fosfor, železo in magnezij. Najbolje je, da ga uživamo svežega, zelo zdravilen je tudi za otroke. Motovilec je zelo lahko gojiti. S sejanjem lahko začnemo že proti koncu avgusta. Za setev sta primerna predvsem september in oktober, v novembru in decembru ga lahko tudi še sejemo, a le, če razpolagamo z rastlinjakom. Ko je temperatura nižja od 15 stopinj Celzija, ne sejemo več na prosto. Proti koncu zime ga lahko spet sejemo za spomladanski pridelek. Poznejša setev ni priporočljiva, saj gre motovilec od junija dalje v seme. Je namreč kratkodnevna rastlina. Da vzklije, potrebuje minimalno temperaturo 7 stopinj Celzija. Še najbolje je, da ga sejemo postopoma. Na ta način si zagotovimo pridelek za vse zimske mesece. Če na primer sejemo sedaj, ga bomo, v primeru mile zime, pobirali vse do pomladi. Motovilec se prilagodi vsakim tlom, vendar mu najbolj ustrezajo srednje težka. Zelo dobro raste tudi v bolj težkih, glinastih tleh, kot so pogostokrat naša. Vendar moramo v teh pogojih dobro pomisliti na drenažo in nekoliko dvigniti gredice, da voda ne zastaja. Zelo važno je tudi, da dobro zravnamo površino, da ne bi voda zastajala v posameznih točkah, drugače lahko listi porumenijo. Motovilec raste v nevtralnih in rahlo kislih tleh. Bolje je, da z njim koloba-rimo in ga ponovno sadimo na isto mesto vsaki dve leti. Motovilec sejemo na sončno lego, pa čeprav dobro uspeva tudi v senci. Sorte motovilca v glavnem delimo v dve skupini: tiste, ki imajo zaokrožene, svetlejše zelene liste in tiste, ki imajo bolj temno zelene liste. Med tistimi, ki imajo zelene liste, je najbolj razširjen holandski širokolistni motovilec. Slednji je tudi najbolj primeren za naše kraje, ima večje in bolj mesnate liste. Primeren je za vlažnnejša in mrzla območja. Ljubljanski motovilec ima srednje velike liste in je tudi odporen mrazu. Pred sejanjem zemljo površinsko obdelamo, največ do globine 15 do 20 cm. Tik pred setvijo pa zemljo zrahljamo. Najbolje je, da motovilec sejemo v vrste med seboj oddaljene 8 do 15 cm. Sejemo približno 1 gram na kvadratni meter in precej površinsko. Če porabimo manj semena, bomo dobili nekoliko večje rastlinice. Seme naj bo dobro zadelano v zemljo. Takoj po setvi zalijemo, če je to potrebno, in zalivamo vse dokler seme ne vzklije. Vedno je priporočljivo pokriti setveno površino s pajčevinastim vlaknom, posebno, ko sejemo v tem času. To pripomore k rahlemu povišanju temperature tal, kar pozitivno deluje na vzkli-tje. Le če smo pregosto sejali, je koristno redčenje. S tem dobimo bolj kakovosten pridelek. Glede gnojenja rastlina ni zahtevna. V majhnih vrtovih pred setvijo sploh ni treba gnojiti. Dobro je, če ga sejemo na zemljišče, kjer je prej uspevala kaka vrtnina, ki smo jo dobro pognojili, kot na primer krompir, paradižnik in ostale plodovke. Dognojevati tudi ni treba, posebno ne z dušikom, da se ne bi v listih čezmerno kopičili nitrati. Motovilec težko prenaša plevel, zato moramo slednjega stalno odstranjevati. Zaradi tega je koristno sejanje v vrstah, da ga lahko okopavamo. Motovi-lec ni zahteven za vodo, vsekakor pa moramo za boljši pridelek po potrebi zalivati, posebno v primeru, ko ga gojimo pod tunelom. Z zalivanjem pa ne smemo pretiravati.V primeru mile zime motovilec raste na prostem brez večjih problemov. Če pa je pozimi zelo hladno, je bolje, da ga zavarujemo s tunelom ali rastlinjakom. To velja tudi za kraško planoto. Pravzaprav v plastičnem tunelu motovilec odlično raste. Na ta način imamo pridelek celo zimo. V primeru nizkih temperatur je koristno, da ga tudi pod tunelom čez noč pokrijemo s pajče-vinastim vlaknom. Zjutraj moramo polietilensko tkanino odkriti, da dobi mo-tovilec zadostno svetlobo. Večkrat pa moramo tunel ali rastlinjak prezračiti, da se zemlja nekoliko posuši in da se ne bi tvorile kapljice zaradi čezmerne vlage. Zemlja mora ostati le vlažna, rastline pa suhe. Koristno je tudi, da tla občasno okopavamo, da voda prodre v globino. Včasih zadostuje le, da motovilec pokrijemo s pajčevinastim vlaknom, slamo ali s kakim drugim materialom. Motovilec pobiramo tako, da spodrezujemo, ker se ponovno obraste. Lahko režemo tudi celo rastlino, z malo koreninami, posebno če hočemo pridelek prodajati. Pobiramo proti večeru, ko so rastline bolj suhe. Moto-vilec je zelo trpežna rastlina, zato nimamo večjih težav glede varstva, včasih pa lahko imamo problem s polži. Magda Šturman Št. 112 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu MJKl.V-.tl m-L-r 1 -^H.uHrnf; 10. 10. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA MD Gorica in ŠC M. Klein Intenzivni tečaj »čarobne angleščine« V Mladinskem domu so zaključili intenzivno dvotedensko jezikovno delavnico angleškega jezika "Magic English" namenjeno lastnim gojencem. Tečaj je vodila 14. Goriški vrtiljak abonma Mali polžek Kulturni center Lojze Bratuž V torek, 12. oktobra 2010 se bo v KC Lojze Bratuž začel 14. Goriški vrtiljak - Mali polžek za šolsko leto 2010/2011, ki vrtcu in osnovni šoli ponuja štiri odrske predstave, v sodelovanju s SNG Nova Gorica. Letos so tudi novosti z obliko abnomaja in pri tem, da je cena abonmaja znižana za drugega otroka. Če pa je v družini tretji ali četrti otrok, je na voljo zastonjski abonma. Prva predstava bo, kot rečeno, v torek, 12. oktobra v KC Lojze Bra-tuž v Gorici. Gledališče Koper bo izvedlo igro »Mali modri Huhu«, ki jo je napisala Maja Aduša Vidmar, za režijo pa je poskrbela Katja Pegan. Huhu je mali soviček, ki se znajde sam pred vrati koko-šnjaka in se sprašuje o samem sebi. Na koncu ga prepozna mama sova, ki mu odgovori na vprašanje, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce. izvedenka na jezikovem področju, Ivana Šolc, v sodelovanju s ŠC Melanie Klein. Osnovnošolci so na igriv način spoznavali osnove angleščine in izdelali svoj prvi angleško slovenski slovarček. Otroci so spoznavali jezik preko tehnik nevro-lingvističnega programiranja, z zabavnimi in logičnimi igrami ter z barvanjem man-dal. Srednješolci pa so ob začetku šolskega leta osvežili znanje in ga utrdili. Mladi tečajniki so ponovili slovnična pravila, obogatili svoj besedni zaklad in osnovne pogovorne vzorce. Tečaj je bil prilagojen obema starostnima skupinama, tako da so vsi uspešno sledili programu in odnesli čim več. Veronika je povedala, da ji je bilo zelo všeč, ker je angleščina veliko več kot le šolski predmet, saj je ključnega pomena pri razumevanju besedil vseh mogočih pesmi in za sporazumevanje s prijatelji iz različnih koncev sveta. Erik pa je navdušeno izjavil, da je angleščina postala njegov najljubši predmet. Večer o Porški progi MD Boljunec i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it Mladinski dom Boljunec vabi na predavanje o zgodovini želežniške povezave Trst - Buje - Poreč, bolje poznano kot "Parenzana", ki bo v torek, 12. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih. Gospod Srečko Gombač bo predstavil potek in razvoj življenja ob tej mali, a pomembni progi pri razvoju Istre. Zametki proge namreč segajo v leto 1880, gradnja pa se je začela leta 1900 in je trajala do leta 1902. 1. aprila istega leta je bil svečano odprt odsek med Trstom in Bujami, ki so ga italijanski predstavniki bojkotirali zaradi dvojezičnih napisov. Prvi vlak med Bujami in Porečem pa je zapeljal 15. decembra istega leta. Ob progi se je gospodarstvo zelo razvilo, predvsem je prišlo na račun trgovanje s kmetijskimi prideliki. Po 1. svetovni vojni se je sedež družbe, ki je upravljala železnico preselil iz Dunaja v Pulj, ker je celotno ozemlje prešlo pod Italijo. A nadaljno delovanje železnice je onemogočila gospodarska kriza iz leta 1929, konkurenčnost prevozov po morju in z avtobusi ter odločitev takratnih rimskih oblasti o preki-tnitvi proge. Zadnji vlak je po progi peljal 31. avgusta 1935. SKPD F. B. Sedej 3. številka števerjanskega Vestnika Pred kakšnim dnevom je izšla tretja številka števerjanskega Vestnika, ki ga izdaja SKPD F. B. Sedej iz Števerjana. Glasilo briške vasi nad Gorico prinaša tudi tokrat bogato vsebino iz tamkajšnjega dogajanja. Na prvih straneh je pozornost posvečena poletnemu 40. Festivalu domače glasbe »Števerjan 2010«, njegovi zgodovini in pa letošnjim zamagovalkam iz ansambla »Iskrice«. V nadaljevanju so članki o raznih dogodkih, ki so doma ali drugod zadevali števerjansko stvarnost. Opisani so medobčinski športni teden, eno-gastronomska pobuda Zvezdnate čaše, filmsko snemanje animirane igre »Povodni mož« in števerjanske stojnice na goriški mednarodni prireditvi »Okusi brez meja«. Sledi prijeten pogovor z gospo Judito Koršič ter živahne otroške misli učencev osnovne šole Alojza Gradnika. Otroci števerjanske šole pišejo o poletnih počitnicah, skavtskem taborjenju, pravljicah in njihovih domačih ljubljencih. V nadaljevanju so še čestitke, rojstva in smrti ter poroke, katerih je bilo od avgusta sem kar pet. V zaključku je še kuharski kotiček in pa stran za kratek čas. Opera »Gianni Schicchi« v KC L. Bratuž SCGV Emil Komel, Arsatelier in ZSKP V sklopu sodelovanja med SCGV Emil Komel iz Gorice in opernim pevcem Aleksandrom Švabom, bo v torek, 12. oktobra 2010 ob 20.30, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici izvedba opere v enem dejanju »Gianni Schicchi«, ki jo je napisal znani skladatelj Giacomo Puccini. Opero bodo izvedli pevci Operne akademije Križ. Pri dogodku sta soudeležena tu- di Mednarodni center za glasbo in umetnost Arsatelier in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Vstop je prost. Pred predstavo, ob 19.15, bo Aleksander Švab na razpolago za informativne pogovore o tečaju liričnega petja, ki ga bo vodil pri SCGV Emil Komel. Več informacij je na voljo na uradu SCGV Emil Komel (0481-547569). j? 1 W « * f v i- i -i' * ^ H T Novinar Ezio Gosgnac nov urednik lista Dom V mesecu oktobru je na uredništvu kulturno verskega lista Dom prišlo do pomembnih novosti. Vlogo glavnega urednika je sprejel novinar Ezio Gos-gnac, ki je bil do nedavnega glavni urednik tedenskega glasila videmske nadškofije »La Vita Cattolica«. Novemu uredniku čestitamo in mu voščimo najboljše delo pri vodenju štirinajstdnevnika Dom, obenem gre zahvala Giorgiu Banchigu, ki je beneški list vodil vse do danes. Slovenska stran na videmskem škofijskem tedniku »La Vita Cattolica« Združenje »Blankin« Združenje »Blankin« iz Čedada sodeluje od leta 2000 z videmskim škofijskim tednikom »La Vita Cattolica« pri poročanju o Slovencih v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Pri tem pripravlja mesečno slovensko prilogo, ki nosi ime »PO SLOVENSKO«. Zadnjo tako prilogo najdemo v prvi oktobrski izdaji videmskega škofijskega tednika. V prilogi je glavni članek posvečen problematiki avtonomije Nediških dolin, o kateri piše Giorgio Banchig. Ob tem sta še dva krajša članka o vpisu otrok na dvojezično šolo v Špetru in o blagoslovu obnovljene kapelice v Reziji. Pri strani so krajše novice o dogodkih iz Benečije. Radijska oddaja » »Okno v Benečijo« Oktoberski Pastirček na šolskih klopeh Na šolske klopi je spet prišel Pastirček, ki ga izdaja zadruga Goriška Mohorjeva iz Gorice. Oktobrska številka mladinske revije je posvečena dogodkom v mesecu, ki nosi lepo slovensko ime »vinotok«. Urednik g. Marjan Markežič na drugi strani lepo ponazori vsebino druge številke v šolskem letu 2010/2011: Mesec oktober je res bogat - ne le zato, ker kmetje in vinogradniki pobirajo sadove svojega dela ... ANGELI VARUHI (2. oktobra) so vedno pripravljeni, da nas budno spremljajo in varujejo. Vse nas vabi ROŽENVENSKA MATI BOŽJA (3. oktobra), da ponovno odkrijemo in ovrednotimo molitev rožnega venca - vsaj de-setko na dan ... Molitev je kot ograja, ki pomaga, da gremo korajžno in veselo korak za korakom po stopnicah življenja. Veliki svetnik, ekolog in mi-rovnik FRANČIŠEK ASIŠKI (4. oktober) vabi ki spoštovanju narave in upoštevanju njenih vedno veljavnih zakonov. Tretja nedelja oktobra je MIS-JONSKA NEDELJA. Vabi nas k molitvi za misjo-narje, k spoznavanju njihovega dela in seveda podpori z našimi prispevki ... Mogoče bomo zbirali znamke, denar, igrače ali šolske potrebščine ... Ob koncu meseca je tudi DAN VARČEVANJA. Zgled so nam mravljice, ki pridno zbirajo in ne razmetavajo ničesar, ne le denarja .. » Zadruga Most, Dom in Združenje Blankin Od konca septembra je spet na radijskih valovih oddaja »Okno v Benečijo«, ki jo prenaša radijska postaja videmske nadškofije »Radio Spazio 103«. Oddaja poteka že več kot dve leti in je na sporedu vsako nedeljo ob 14.30. Za oddajo skrbijo zadruga Most, uredništvo kulturno-verskega lista Dom in Združenje »Blankin. Pripravlja in vodi jo novinar Ezio Gos-gnach. Oddajo »Okno v Benečijo« je mogoče poslušati na sledečih radijskih frekvencah: 103,7 za Videm in nizko Fur-lanijo; 103,9 v osrednji Furlaniji; 97,4 - 91,0 - 103,6 v Karniji; 95,7 v Kanalski dolini; 98,2 v Železni dolini; 97,5 - 91,9 na Goriškem. Oddajo je mogoče poslušati tudi na medmrežju (internetu), preko spleta www.radiospazio103.it in je dostopna vsaki dan ob katerikoli uri. gorica Goriška Mohorjeva družba vabi v ponedeljek, 11. oktobra 2010 ob 18.00 v Galerijo Ars nad Katoliško knjigarno (Travnik 25 - Gorica) na predstavitev knjige »Paler iz Brd« avtorja Marjana Terpina. Z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Erika Jazbar. trst Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 11. oktobra 2010 ob 20.15, v Peterlinovo dvorano (Ul. Donizetti 3 - Trst) na predstavitev knjige dr. Miha Brejca »Igralec ragbija«. Polega avtorja bosta spregovorila raziskovalec Igor Omerza in Tomaž Zalaznik, predstavnik založbe Nova revija. SKD Barkovlje vabi v četrtek, 14. oktobra 2010 na predstavitev knjige pok. Nadje Kriščak. Ilustracije Jasne Merku. Predstavitev: Marko Tavčar in Jasna Merku. Glasbena kulisa: ženska pevska skupina STU LEDI. Začetek ob 20.30 v Ul. Bonafa 6, Barkovje. KULTURNI Št. 222 — mm Nedelja, 10. oktobra 2010 Fundacija Z glavo na zabavo Fundacija Z glavo na zabavo je nevladna organizacija, ki s preventivno-zabavnimi vsebinami vseskozi dokazuje, da se je mogoče odlično zabavati brez alkohola, tobaka in prepovedanih drog ter hkrati opozarja na nezdružljivost uživanja alkohola in drog z aktivno udeležbo v cestnem prometu.Zabave s pozitivno vsebino, ki jih Fundacija »Z glavo na zabavo« programsko iz leta v leto spreminja in dopolnjuje, so tako med mladimi kot tudi v širši javnosti odlično sprejete in mladi obiskovalci bi si jih želeli še več. Pri ZGNZ so prepričani, da so prav mladi med 12. in 15. letom v najbolj občutljivem obdobju odraščanja, ko se začnejo že tudi eksperimentiranja z alkoholom in prepovedanimi drogami. Spodbujajo jih k bolj zdravemu preživljanju prostega časa in hkrati ponujajo alternative prevladujočemu Generacija Nulanula s predsednikom republike Slovenije dr. Danilom Türkom življenjskemu slogu, ki ga intenzivno kreira interes kapitala ob izdatni pomoči medijev. Z glavo na zabavo predstavlja uveljavljeno blagovno znamko, ki je pozitivno sprejeta tako med mladimi kot tu- di v širši slovenski javnosti. Pomen poslanstva Fundacije ZGNZ je prepoznal tudi predsednik Republike Slovenije dr.Danilo Türk, ki je že pred časom sprejel častno pokroviteljstvo nad njihovim delovanjem. Mladi in filozofija šanka Po nekaterih podatkih vemo, da mladi popijejo celo več alkohola kot pred leti, pri tem pa se nevarno povečuje predvsem obseg tveganega pitja. To je posledica visoke tolerance celotne družbe do škodljive rabe alkohola, še bolj pa pro- fitnega interesa industrije zabave, ki s pomočjo medijev in idolov mlade generacije, mladostnike, pa tudi starejše, uspešno privablja v gostinske lokale in na množične javne prireditve, kjer še naprej prevladuje "filozofija šanka'. Generacija nulanula Glavni akterji prireditve so mladi animatorji generacije Nulanula: duhoviti voditelj in mojster rimane besede Pižama, požiralec ognja in čarodej Sam Sebastijan, DJ Zok, žonglerka in klovnesa Petruška, maskota Zdravko Korenjak - simbol zdravja, improligaš in voditelj Vid, fotograf ter animatorji Matic, Urša, Sara, Daša, Urška, Miha, Teja, Anita in številni drugi. Maskota Zdravko Korenjak z mladimi animatorji Generacije Nulanula Animatorji zabavajo mlado publiko Odlična zabava, v okviru katere animatorji in glasbeniki Generacije Nula-nula izvajajo poseben multimedijski performance, kjer je ob pozitivni energiji, popularni glasbi, gibu, animaciji in vključevanju občinstva poudarek predvsem na osnovnem sporočilu, da se je mogoče odlično zabavati brez škodljivih pomagal. Generacija Nulanula je skupina talentiranih posameznikov, ki učinkovito promovi-rajo zdrav življenski slog, aktivno preživljanje prostega časa in zdravo zabavo. Sreda, 13.10.2010 ZGNZ v Gorici Pihaj, pihaj! 13. oktober, Evropski dan varnosti na cestah, bomo obeleželi s krstnim nastopom Fundacije ZGNZ v zamejstvu. Na prireditvi bosta prisotna svetovalec republike Slovenije za zdravstvo, socialo in humanitarna vprašanja, mag. Franc Hočevar in varuhinja človekovih pravic, dr. Zdenka Čebašek-Travnik. Poskus vožnje na mopedu Enoinpolurna trajajoča prireditev vključuje atraktivno animacijo, glasbeno spremljavo, nastop posameznih članov Generacije Nulanula v živo, DJ glasba, video projekcije, promocijo poučnih TV oddaj Z glavo na zabavo, izvedbo poučnega anketiranja,nagrade, preizkušnje, poučne dejavnosti in SUPER ZABAVO! jir **2I Pravi žur!!! Prireditev, ki bo 13.10.2010 ob 10. uri v Kulturnem domu v Gorici, si bo ogledalo približno 300 dijakov, ki obiskujejo druge in tretje razrede nižjih srednjih šol iz Špetra, Gorice, Doberdoba ter prve razrede goriškega slovenskega šolskega centra ulice Puccini v Gorici. agenda RADIJSKE ODDAJE V SLOVENŠČINI BENEČIJI Začela se je nova sezona radijskih oddaj, ki jih prireja Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju s furlansko Radio Onde furlane iz Vidma in z Radiom Alpski val iz Kobarida. Gre za oddaje Pismo iz Benečije - Letaris de Slavie furlane na radio Onde furlane - (90.00 MHz; Karnija: 90.20, Colonia Caroya 106.50 MHz) vsak petek ob 14.00 in Pismo iz zamejstva na radiu Alpski val - (88,3 -105,1Mhz) vsako soboto ob 9.15. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu 22 Nedelja, 10. oktobra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu RIM - V današnjem velikem finalu ob 21.00 se bosta za svetovni prestol pomerili Brazilija in Kuba. »Azzurrom« v polni rimski športni dvorani PalaLotto-matica ni uspel veliki met: objektivno boljši Brazilci so upravičili vlogo favoritov in se uvrstili v finale. Predvsem v prvem in četrtem nizu so italijanski od-bojkarji zaigrali brez prave motivacije, tudi napak je bilo preveč (na servisu skupno 16, 19 pa v napadu), kar so Brazilci izkoristili. V prvem nizu so »azzurrom« dopustili le 15 točk, v četrtem pa 17. V drugem in tretjem nizu pa je bilo razmerje sil bolj izenačeno. Prvo vodstvo je italijanska izbrana vrsta dosegla šele v tretjem nizu, ki so ga z veliko borbenostjo tudi osvojili. Niti goriški odbojkar Matej Černic, ki ga je selektor Anastasi vključil na koncu prvega niza in nato pustil na igrišču do konca, ko so Brazilci že vodili 13:22. Razočaranje je bilo za slovenskega odboj-karja veliko: »Res škoda, saj je bila Brazilija povsem premagljiva. Mi nismo bili dovolj borbeni in zagrizeni,« je dejal Černic in dodal, da bo današnja tekma za 3. mesto najbrž zadnja v dresu »azzurrov.« Italija bo danes ob 17.00 igrala proti Srbiji, ki je včeraj izgubila proti Kubi. Karibska država si je mesto v finalu priigrala po dvajsetih letih. Niti veterana Grbic in Miljkovič nista uspela iztržiti zmage mladi postavi Kube (srednja starost 23 let), ki je iz tekme v tekmo pridobivala večjo samozavest in formo. Dvoboj je bil izredno negotov, tudi Srbi, pri katerih je bil razpoložen pred- Svetovno prvenstvo v Italiji Italija in Srbija za 3. mesto Brazilija premočna za »azzurre« - Kuba v finalu po 20 letih Goričan Matej Černic, na sliki pred blokom Brazilca Leandra Nevesa Vissotta, ne bo igral v finalu ansa vsem Ivan Miljkovic (30 točk), so imeli svoje priložnosti. Če je v prvem setu prevladala Srbija z napadi Miljkoviča in Ko-vačeviča ter bloki Stankoviča in Podraš-čanina, je v drugem setu pobudo prevzeli mladi karibski odbojkarji z načelu 17-le-tnim Leonom. V tretjem nizu so Srbi zapravili kar štiri zaključne žoge in prepu- stili zmago Kubi, v petem setu pa so že vodili s 13:11, a prav Miljkovič je na koncu storil nekaj napak. Včeraj so odigrali tudi odločilne tekme za razvrstitev od 5. do 12. mesta: peto mesto je pripadlo Rusiji, ki je s 3:0 premagala ZDA, sledijo: Bolgarija, Nemčija, Argentina, Češka, Francija in Španija. IZIDI Srbija - Kuba 2:3 (25:22, 17, 25, 29:31, 25:22, 14:16) SRBIJA: Kovačevič 21, Janič 6, Stankovič 10, Grbič 5, Miljkovič 30, Podraščanin 7, Posič (L), Petkovič, Stankovič, n.v. Nikič, Rasič, Starovič. Trener: Kolakovič. KUBA: Leon 23, Leal 21, Gutierrez (L), Camejo 11, Simon 17, Heirrezuelo 4, Hernandez 13, Diaz, Bell, n.v. Cepeda, Ortiz. Trener: Blackwood. Italija - Brazilija 1:3 (15:25, 22:25, 25:23, 17:25) ITALIJA: Mastrangelo 12, Pa-rodi, Vermiglio 1, Savani 9, Fei 20, Marra (L), Sala 1, Lasko 2, Travica 2, Birarelli 6, Černic 9, Zaytsev. Trener: Anastasi. BRAZILIJA: Rezende 2, Vissotto 24, Enres 10, Santana 4, Saatkamp 7, Amaral 16, Da Silva (L), Mu-ragati 1, Fabricio 3, Bravo Pereira, n.v. Dos Santos, Godoy. Trener: Rezende. OSTALI IZIDI: od 5. do 8. mesta: Bolgarija - Nemčija 3:0, Rusija -ZDA 3:0; od 9. do 12. mesta: Španija - Francija 1:3, Argentina - Češka 3:1. Vrstni red: 5. Rusija, 6. ZDA, 7. Bolgarija, 8. Nemčija, 9. Argentina, 10. Češka, 11. Francija, 12. Španija. DANES: ob 17.00 za 3. mesto: Italija - Srbija, ob 21.00 finale: Brazilija - Kuba. FORMULA 1 Zaradi dežja kvalifikacije in dirka danes SUZUKA - Prireditelji 16. dirke svetovnega prvenstva v formuli 1 za veliko nagrado Japonske v Suzuki so morali zaradi močnega dežja včerajšnje kvalifikacije najprej preložiti, nato pa jih odpovedati ter prestaviti na danes (v noči na nedeljo op. ur.). Dirkališče je namreč zaradi obilnega deževja preveč spolzko, zato bi bilo prenevarno dirkati. Kvalifikacije so bile tako na sporedu pred tekmo, dirka pa se bo v predvidoma začela ob 15. uri (ob 8. uri zjutraj po srednjeevropskem času). To je šele drugič v zgodovini formule 1, da je vreme tako krojilo spored dirkanja. Tudi leta 2004 so kvalifikacije in dirko za VN Japonske izvedli v enem dnevu. Zaradi menjave menjalnika pa bo Lewis Hamilton, trenutno tret-jeuvrščeni v skupnem seštevku, dirko začel s pet mest slabšega štartnega položaja, kot ga bo dosegel v kvalifikacijah. LORENZO S PRVEGA MESTA - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha), vodilni v skupni razvrstitvi mo-tociklističnega svetovnega prvenstva v razredu motoGP, si je na dirkališču v Sepangu privozil najboljši startni položaj pred dirko za VN Malezije. Drugi je bil Američan Nicky Hayden (Ducati), s tretjega pa Italijan Andrea Dovizioso (Honda). 23-letni Lorenzo bi lahko že ta konec tedna, torej tri dirke pred koncem, prevzel krono svetovnega prvaka. Lorenzo za zmago v SP danes potrebuje le deveto mesto. Njegov rojak in največji tekmec za naslov Dani Pe-drosa (Honda) je namreč zaradi poškodbe rame odpovedal nastop v Maleziji. NOGOMET - V 8. krogu B-lige na tržaškem Roccu Solidna Triestina upočasnila tek prvouvrščene Siene Triestina - Siena 0:0 TRIESTINA (4-4-2): Colombo 7; DAmbrosio 6,5, Brosco 6, Scurto 6, Mala-go 6,5; Antonelli 6,5, Testini 6,5, Filkor 7, Toledo 6,5; Marchi 5,5 (31.dp Della Rocca 6), Godeas 6,5 (26.dp Matute 5,5). Trener: Ia-coni. SIENA (4-4-2): Coppola; Vitiello, Fi-cagna, Terzi, Del Grosso; Troianiello (34.dp Reginaldo), Vergassola, Carobbio (22.dp Codrea), Sestu; Mastronunzio (33.dp Brien-za), Larrondo. Trener: Conte. TRST - Po štirih zaporednih zmagah je vodilna Siena morala upočasniti svoj tek. Proti zelo solidni Triestini so se morali Con-tejevi varovanci zadovoljiti s točko, sinoči na Roccu pa so lahko bili nad dogajanjem na igrišču vsi zadovoljni. Gostje, ker je neodločen izid v gosteh vedno pozitiven izkupiček, in Triestina, ker smo videli dodaten napredek v igri Iaconijevih varovancev. Odkrito povedano, včeraj na Roccu so bili gledalci veseli, saj so videli tekmo, ki sodi nedvomno med lepše v B-ligi. IZIBIRE - Pri Triestini je zadnji trenutek okreval Toledo in Iaconi ga je potrdil na desnem pasu. Na sredini vezne vrste je ob Testiniju tokrat začel Filkor, medtem ko je sedel na klop za rezerve Matute. Pri Sie-ni ima Conte na razpolago precejšnje število kakovostnih igralcev. Ob odsotnosti dveh reprezentantov pod 21 let je trener Toskan-cev zaupal v napadu izkušeni dvojici Ma-stronunzio-Larrondo, v vezni vrsti pa sta zunanja položaja krila Troianiello in Sestu. Co-drea, Reginaldo, Brienza, Valdes in Calaio' so sedeli na klopi za rezerve: najbrž je ta podatek več kot zadosten dokaz o tem, s kako kakovostnim igralskim kadrom razpolaga Siena. TEKMA - Siena je v uvodnih minutah prestrašila Triestino, ki se je morda pretirano zaprla v obrambo in čakala na napake na papirju kakovostnejšega nasprotnika, a gost- je niso nikoli bili pretirano nevarni. V 15. minuti pa se je lep protinapad Triestine zaključil s strelom Antonellija, ki je švignil za meter mimo Coppolovih vrat. Morda je prav ta priložnost predramila Triestino, ki je od tistega trenutka začela igrati res prepričljivo. Trža-čani so ustvarili celo vrsto nevarnih priložnosti. V 19. minuti je poskušal Testini s 35 metrov (Coppola odbil s pestmi). Po poskusu Mastronunzia je v 26. minuti Godeas le za las zgrešil vrata s silovitim strelom z velike razdalje, v 33. minuti je prišlo do spornega dogodka v kazenskem prostoru Toskancev, a Triestina je kljub temu vztrajala in v 43. minuti je Brosco z glavo znova zapretil, Coppola pa je poletel in žogo odbil v kot. Tudi drugi polčas je Triestina uspešno začela, krasno akcijo na osi Toledo-D'Am-brosio je Godeas zaključil tako, da je ciljal rahlo previsoko. Po prostem strelu Testini-ja, ki je ravno tako švignil nad prečko, so se Tržačani nekoliko pomirili. Počasi je začelo zmanjkovati kisika, saj so Iaconijevi varovanci porabili ogromno energije. Conte je poskušal igrati vse karte, ki jih je imel na razpolago in poslal na igrišče še Reginalda in Brien-zo. Zlasti slednji je razživel toskanski napad, ki je v zadnjih desetih minutah resno ogrozil Colomba. KLJUČNI DOGODEK - V 33. minuti se je po izvrstni kombinaciji in povratni Go-deasovi podaji Marchi znašel sam pred vratarjem, Ficagna ga je morda spotaknil in mu preprečil strel. Izključitev in 11-metrovka? Sodnik je potegnil iz žepa rumeni kartonček in opomnil napadalca Triestine, ker naj bi hlinil prekršek. Dvomi ostajajo tudi potem, ko si dogodek večkrat ogledaš. JE ŠLO - Na splošno je Triestina igrala taktično urejeno in na trenutke zelo učinkovito. Sieno je vsaj 40 minut spravila v hude težave. Obramba je znova zdržala in ni prejela golov (na Roccu le en prejeti gol v petih tekmah), pravo pozitivno presenečenje pa je vezna vrsta, ki je proti tako kakovostnemu nasprotniku bila povsem enakovredna. Top: Colombo je z izvrstnim posegom rešil Triestino pred nezaslužeim porazom, na sredini pa je 22-letni Filkor igral kot veteran in bil pravi lider vezne vrste. NI ŠLO - Zadnjih dvajset minut tekme so Tržačani v bistvu nehali grati in tvegali poraz. Flop: Od začetne enajsterice ni igralca, ki bi si zaslužil negativno oceno, niti Bros-co, ki je sicer naredil nekaj preveč netočnih oziroma tveganih podaj v fazi gradnje igre, a je bil v fazi obrambe vedno pozoren. Le Matute, ki je vstopil v drugem polčasu, je bil v precejšnjih težavah. Iztok Furlanič B-liga IZIDA 8. KROGA Triestina - Siena 0:0, Pescara - Sassuolo 1:0 Siena 8 5 3 0 11:4 18 Novara 6 4 1 1 11:4 13 Empoli 7 3 4 0 8:5 13 Atalanta 7 3 3 1 7:2 12 Pescara 8 3 3 2 7:6 12 Reggina 7 3 2 2 11:9 11 Triestina 8 2 5 1 8:6 11 Padova 7 2 4 1 10:5 10 Vicenza 7 3 1 3 10:9 10 Crotone 7 2 4 1 8:7 10 Torino 7 3 1 3 8:9 10 Portogruaro 7 3 1 3 7:8 10 Livorno 7 2 3 2 10:10 9 Ascoli 7 2 3 2 9:10 9 Frosinone 7 2 3 2 6:7 9 Grosseto 7 2 2 3 6:6 8 Modena 7 2 2 3 6:10 8 Sassuolo 8 2 1 5 8:10 7 Varese 6 1 3 2 4:6 6 AlbinoLeffe 7 1 2 4 6:12 5 Cittadella 7 1 1 5 6:13 4 Piacenza 7 0 2 5 5:12 1 DANES: ob 12.30 Frosinone - Reggina, ob 15.00 Crotone - Varese, Empoli - Piacenza, Livorno - Cittadella, Modena - Albinoleffe, Padova - Grosseto, Portogruaro - Novara, Vicenza - Ascoli, ob 20.45 Atalanta - Torino KOŠARKA Prva zmaga v gosteh za Acegas Aps PentaGruppo Ozzano - Acegas Aps Trieste 69:83 (10:15, 23:20, 19:22, 17:26) ACEGAS APS: Moruzzi 18, Busca 8, Benfatto 11, Raspino 10, Colli 13, Maioc-co 4, Lenardon 3, Vidani 5, Magro 9, Contento 2. Tržaški tretjeligaš (A-liga amaterjev) se je iz gostovanja vrnil s celotnim izkupičkom. Acegas Aps je stalno držal vajeti igre v svojih rokah. Varovanci trenerja Dal-massona so igrali dobro v obrambi in so bili boljši tudi pod košema. Najboljši strelec je bil Moruzzi, ki je zbral 18 točk. ROKOMET Košarkarskih +22 Pallamano TS - Nonantola 39:17 (17:10) PALLAMANO TS: Zaro, Posto-gna, Sedmak 1, Radojkovič 9, Oveglia 3, Kerpan 3, Anici 4, Pernich 1, Nadoh 6, Di Nardo 1, Carpanese 3, Lo Duca 3, Leone, Visintin 5. Trener: Bozzola. Tržaški rokometaši so »zmleli« gostujočo ekipo, ki je bila gostiteljem kos le na začetku tekme. Po prvem delu so Trža-čani vodili »le« za sedem golov. V drugem delu so se varovanci trenerja Bozzole razigrali in končali v vodstvu +22. V drugem delu je tržaški trener poslal na igrišče vse mladince, ki so se vpisali med strelce. CELJE PL KO - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v tretjem krogu evropske lige prvakov (skupina A) v gosteh izgubili z Barcelono s 33:44 (15:22). 1. SRL, moški: Ribnica - Cimos Koper 28:33; ženske: Izola - Zagorje 33:40, Ptuj - Piran Vrtovi Istre 28:26. PORAZ - Slovenska nogometna reprezentanca do 19 let je na drugi tekmi turnirja prvega kroga kvalifikacij za evropsko prvenstvo leta 2011 v Murski Soboti izgubila proti Slovaški z 0:1 (0:0). Izbranci Boruta Jarca so edini gol na tekmi prejeli v sodniškem podaljšku, ko je bil uspešen Michal Vilkovsky. PRIJATELJSKA TEKMA - Udinese je sinoči v Vidmu odigral prijateljsko tekmo proti Luki Koper. Ekipi sta se razšli brez zmagovalca, saj se je tekma zaključila z neodločenim izidom 1:1. Prvi so po-vedli Koprčani z Ostercem v 19. minuti, Videmčani pa so izenačili z Morosinijem v 67. minuti. Letošnji krstni nastop je opravil German Denis, ki je odigral celo tekmo, a zgrešil 11-metrovko v 10. minuti. 1. SNL: Domžale - Maribor 0:1. EURO 2012 - Skupina D: Francija -Romunija 2:0; skupina F: Izrael - Hrvaška 1:2. UNION OLIMPIJA - Košarkarski klub Union Olimpija je sklenil petletno pogodbo z 20-letni in 200 centimetrov visokim krilnim igralcem Dinom Muričem je nastopil tudi v vseh mladinskih selekcijah Slovenije, letos poleti pa je bil tudi član širše izbrane vrste, ki se je pripravljala na SP. LIGA NLB: Union Olimpija - Igokea 61:54, Široki Brijeg - Krka 62:72, Cedevi-ta - Zadar 70:66, Partizan - Budučnost 78:79, Nymburk - Crvena zvezda 94:73, Hemofarm - Cibona 86:80. PO EMILIJI - Nizozemski kolesar Robert Gesink je še drugič zapored dobil kolesarsko dirko Giro dell'Emilia. Na startu je bilo 182 kolesarjev, kar 107 jih je odstopilo. Med njimi tudi vsi trije slovenski predstavniki Gorazd Štangelj, Jure Golčer in povratnik po suspenzu Tadej Valjavec. ODBOJKA - 1. SOL, ženske: HIT Nova Gorica - Aliansa 0:3, Luka Koper -Novo Mesto 3:0; srednjeevropska liga, moški: Salonit Anhovo - Hypo Tirol 1:3, Posojilnica Dob - ACH Volley 2:3. VATERPOLO - V koprski Žusterni gre h koncu turnir prvega kroga kvalifikacij pokala evropske plavalne zveze LEN v vaterpolu. V predzadnjem dvoboju so Koprčani, kljub dobri igri, morali priznati premoč Florentii. Favorizirani Italijani so bili boljši z 8:6 (3:1, 2:2, 1:3, 2:0). Grški Paok je v drugi tekmi premagal Val s 15:5 (6:3, 4:1, 2:1, 2:0). V današnjem zadnjem krogu se bodo Koprčani pomerili s turškim moštvom Orta Dogu. HOKEJ NA LEDU - A1-liga: Aquile FVG - Cortina 2:0. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 10. oktobra 2010 23 PROMOCIJSKA LIGA - Vnaprej igrani tekmi 5. kroga Slab nastop Vesne Juventina je prepričala Tržaška Ponziana v Križu zmagala 2:0 - Juventina gladko odpravila Pro Romans Vesna - Ponziana 0:2 (0:1) STRELCA: Scocchi v 34. in Muie-san v 76. min. VESNA: E. Carli, Bertocchi, Pin, Gulič, Degrassi, Kerpan, Salice (od 67. Jan Čok), Cheber, Cano (od 77. Debernardi), Leone, P. Carli. Trener: Nikčevič. Kriška Vesna ostaja brez zmage pri dnu lestvice. Varovanci trenerja Novice Nikčeviča, ki je tekmo zaradi kazni spremljal za mrežo, so igrali zmedeno, brez pravih idej in nepovezano. Bržkone je bil včerajšnji najslabši nastop ekipe kriškega društva v letošnji sezoni. Ponziana, pri kateri igrata tudi lanska Krasova igralca Centazzo in Bernabei, ni blestela, vseeno pa je zasluženo odnesla domov vse tri točke. Vesna je eno redkih priložnosti za gol imela takoj na začetku tekme, ko Saša Gulič ni za las zatresel nasprotnikove mreže. Odtlej se je igra v glavnem odvijala na sredini igrišča. Vesnina napadalca Luan Cano in Peter Car-li sta bila v napadu premalo dejavna in gostujoča obramba ju je dobro nevtralizirala. Pravzaprav je še eno lepo priložnost imel Cano, ki pa je bil po Bertocchijevi visoki podaji s prostega strela »prekratek«. Ponziana je poved-la v 34. minuti. Vesnina obrambna vrsta je čvrstemu Muiesanu pustila preveč manevrskega prostora. Slednji je lepo podal do samega Scocchija, ki je nato premagal Carlija. Ponzianin igralec je v kazenski prostor pritekel z desne strani. Podobno se je pripetilo tudi na tekmi proti Trieste Calciu. V drugem polčasu so kriški navijači pričakovali Vesnino reakcijo, ki pa je ni bilo. Ponziana je drugi zadetek dosegla po tridesetih minutah. Mrežo je zatresel Muiesan, ki je pred tem neverjetno zgrešil pol metra pred gol črto. V Vesninem taboru so bili po tretjem letošnjem porazu razočarani. Predsednik Robert Vidoni ni napovedal drastičnih ukrepov: »V torek se bomo s fanti temeljito pogovorili. Trener Nik-čevič ostaja na svojem mestu. Treba pa bo najti kako okrepitev, predvsem v zvezni liniji.« (jng) Juventina - Pro Romans 3:0 (2:0) STRELCA: Palermo v 22. in 80., Favero v 34. min. JUVENTINA: Mainardis, Petric-cione, Iansig, Trangoni (Pantuso), Ma-sotti, Morsut, Radovac, Favero, Palermo, Stabile (Colella), Giannotta (Ro-solen). Trener: Tomizza. Vesnina napadalca Peter Carli (z žogo) in Luan Cano (v ozadju) sta včeraj dobila premalo uporabnih žog kroma Juventina je prebila led in brez večjih težav premagala solidni Pro Romans. Varovanci trenerja Giovannija Tomizze so že po prvem delu vodili z 2:0. Rdeče-beli so povedli s Palermom, pred odhodom v slačilnice pa je drugi zadetek dosegel še Favero. Juventi-na je igrala dobro in je zelo malo tvegala. Na sredini so imeli domači igralci stalno premoč. Podobno je bilo tudi v drugem delu, ko so gostje poskusili nadoknaditi izid. Ampak neuspešno, saj se rde-če-beli niso pustili presenetiti. Za nameček so v 80. minuti pospravili izid pod streho s Palermom, ki je bil še drugič uspešen. Gostje so na koncu ostalimi z desetimi igralci, saj je sodnik izključil Liuta. Juventinin odbornik Giorgio Pe-lesson je bil zadovoljen z igro: »Končno smo pokazali nekaj več. Fantje so se potrudili in so dali vse od sebe. Zdaj vsi upamo, da bomo nadaljevali v tem stilu.« VČERAJ ŠE - Elitna liga: Gemo-nese -Tolmezzo 2:2, Monfalcone - Fin-cantieri 1:2; promocijska liga: Marti-gnacco - San Daniele 1:0; 1. AL: Sta-ranzano - Isontina 3:1, Fogliano Tur-riaco - Ronchi 0:0; 3. AL: Poggio - Pro Farra 1:3. Domači šport Danes Nedelja, 10. oktobra 2010 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Oderzu: Opitergina - Kras Repen Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trebčah: Primorec - Muglia; 15.30 v Trstu, Sv. Ivan: Esperia - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Dolini: Breg - San Canzian 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Doberdobu: Mladost - Aurisina NARASČAJNIKI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen -Roianese NAJMLAJŠI - 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax - Juventina ZAČETNIKI - 9.00 na Opčinah: Roianese - Kras Repen A ODBOJKA JADRANSKI ŽENSKI POKAL - 16.00 v Cordenosnu: nastopa tudi Kontovel NAMIZNI TENIS MOŠKA C1-LIGA - 10.30 v Esteju: Paiuscato - Kras Ü] Obvestila SK DEVIN vabi na Kolesarski večer ob zaključku letošnje sezone v petek 15.oktobra 2010 ob 19.uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. SK DEVIN vabi v srednjo šolo De Marchesetti v Sesljan na telovadbo z dodatno tehniko Body and mind. Začetek v torek, 12. oktobra, od 19. do 20. ure. Od 1. decembra ob sredah od 20. do 21. ure. JK ČUPA v sodelovanju z Ribiškim muzejem tržaškega primorja iz Križa organizira za člane v nedeljo, 24. oktobra pobudo Po poteh ribičev. Zbirališče ob 10. uri pri Biti, sledita vodeni ogled muzeja in kosilo. Obvezna prijava. Vse informacije dobite v tajništvu. 2. AMATERSKA LIGA - V Bazovici in pri Briščikih Oboji zmagali Primorje zaostajalo 2:0 in nato zabilo tri gole - Zarja Gaja brez težav proti Roianeseju Primorje - Sistiana 3:2 (0:1) STRELCI ZA PRIMORJE: Percic v 56. min., Colasuon-no v 68. min. in Puzzer v 83. min. PRIMORJE: Zuppin, Ferro, Emili, Kovacic, Mihic, Zi-darich, Colasuonno (od 84. min. Bullo), Aiello (od 87. min. Pulitano'), Percic, Puzzer, Tommasi (od 53. min. Kapun), trener Makivič. »Priznati moram, da nismo igrali dobro, predvsem v prvem polčasu. Nato smo reagirali in z nekoliko sreče in z veliko požrtvovalnostjo tudi zmagali. Osvojili smo tri točke, in to je važno,« je po tekmi dejal spremljevalec proseškega moštva Marco Orfano'. Srečanje v prvem polčasu je bilo zares na nizki tehnični ravni, gostje pa so izkoristili eno redkih priložnosti in v 23. minuti povedli z Novacchijem. Drugi polčas se je še slabše začel za gostitelje, saj je Sistiana že v 9. minuti dosegla drugi zadetek z Zacchigno. Vse je kazalo, da bo Primorje doživelo pravi polom, saj so gostje kmalu po drugem zadetku zapravili vsaj dve stoodstoni priložnosti za gol. Tedaj pa je pro-seško Primorje reagiralo in v 11. minuti zmanjšalo zaostanek s Percicem. Isti igralec je nato lepo podal Colasuonnu, ki je v 23. minuti stanje izenačil. Gostje so popustili, tako da je Pri-morje izvedlo še nekaj nevarnih akcij. Sistiana je poskušala sta- nje izenačili, pri tem pa se je nekajkrat nevarno "odprla" v obrambi, gostitelji pa tega niso izkoristili vse do nekaj minut pred koncem srečanja, ko je uspelo Puzzerju še tretjič presenetiti gostujočega vratarja in priigrati svojemu moštvu zelo dragoceno zmago. Proseško ekipo je vodil Makivič, ki pa nima trenerske izkaznice in je to le "začasna rešitev". (lako) Zarja Gaja - Roianese 3:0 (1:0) STRELCI: Marchesi v 30.; Bečaj v 55. in Bernobi v 77. min. ZARJA GAJA: Jaš Grgič, V. Križmančič, Della Zotta, Goran Križmančič, Missi, Mihelčič, Marchesi (Milič), Kariš, Ber-nobi, Bečaj (Markovic), Franco (Asselti). Trener: Lacalamita. Zarja Gaja je z »levo nogo« premagala Roianese, »ki je bil - kot je dejal športni vodja Robert Kalc - resnici na ljubo povprečen nasprotnik«. »Kljub visoki zmagi še nismo igrali najbolje,« je bil strog Kalc in dodal: »Pomembne so bile le tri točke. Na koncu tekme smo zgrešili še vsaj dve lepi priložnosti.« V prvem polčasu je Zarja Gaja povedla z Marchesijem. V drugem delu pa sta svoje prispevala še Bečaj, ki je bil kot vedno natančen s prostega strela, ter Bernobi. Zarja Gaja je dobro nadzirala igro in si ni privoščila nepotrebnih napak. MLADINCI - Državno in deželno prvenstvo Kras Repen tik pod vrhom Zasluženo so premagali Torviscoso - Vesna in Juventina izgubili v gosteh z 1:0 Kras - Torviscosa 4:2 (1:0) STRELCI: 13. Menichini, 60. Martini (11-m), 75. Dalesio, 84. Jankovič. KRAS: Paolich (Zetto), Zeriali, Doliani, Pečar, Bertocchi (Milos), Nar-dini (Visco), Dalesio, Donato, Martini, Jankovič, Menichini. Trener: Kragelj. Mladinci Krasa so vknjižili novo zmago in se ponovno povzpeli na vrh lestvice. Pot do zmage je bila vse prej kot lahka: kot je pričakoval trener Kraglje, so taktično dobro podkovani Krasovi nogometaši imeli kar precej težav proti šibkejšemu in zelo agresivnemu nasprotniku. V prvem polčasu so bili boljši od Torviscose, po enajstmetrovki v drugem delu tekme in vodstvu 2:0, pa so nasprotniki reagirali. Tudi odhod Ber-tocchija na klop zaradi lažje poškodbe je nekoliko vplival na razplet začetka drugega polčasa. Šele po drugem golu Torviscose se je razmerje sil ponovno spreobrnilo: Kras je v 75. minuti po prostem strelu najprej povedel z Dalesiom, zmago pa je utrdil z odličnim strelom iz Srbski nogometaš Krasa Danilo Jankovič je proti Torviscosi zabil četrti gol kroma 25 metrov Jankoviča v 84. minuti, ki je zatresel mrežo v spodnjem kotu. Z zmago je bil trener Kragelj seveda zadovoljen in pohvalil vse igralce. Omenil je še, da so bili Krasovi nogometaši spet deležni psovk, kar je seveda vplivalo na tekmo, ki je bila vseskozi zelo živčna. Ostali izidi: Belluno - Tamai 1:1, Montebelluna - SandonaJesolo 0:1, Chioggia - Treviso 0:2, Pordenone -Concordia 1:3, Sanvitese - Quinto 2:3, Venezia - Opitergina 0:0. Vrstni red: Concordia 10, Kras, SandonaJesolo 9, Venezia, Quinto 7, Montebelluna, Pordenone 6, Belluno, Tamai, Opitergina 5, Sanvitese, Treviso 4, Chioggia 1, Torviscosa 0. DEŽELNI MLADINCI Ronchi - Vesna 1:0 (1:0) VESNA: Zacchigna, Dalle Aste, Brass (Fachin), Žerjal, M. Marjanovic, Hoffer (Vascotto), Candotti, A. Čok, De Pasquale (Zudek), Viviani (Madotto), Radivo. Trener: Zucca. Tekma v Romjanu je bila vse prej kot lepa. Na slabo pripravljenem igrišču obe ekipi nista prikazali dopadljive igre. Edini gol na tekmi je padel v trideseti minuti, ko se gostitelji izkoristili nepazljivost Vesnine obrambe. V drugem polčasu so gostje zaman iskali izenačujoči zadetek. San Giovanni - Juventina 1:0 Ostali izidi: Ponziana - Monfal-cone 4:0, Pro Gorizia - Muggia 0:0, Trieste Calcio - San Luigi 0:0. NAJMLAJŠI - 2. krog: Ponziana -Kras Repen 0:1. ZAČETNIKI - 2. krog: Ronchi - Sovodnje 1:6. JUTRI - TV Koper v Na Sportelu protagonisti Barcolane Tudi koprski Športel bo obarvan z Barcolano: v studiu bo voditelj Igor Malalan (ob 22.30 po TV Koper) gostil glavne protagoniste: prav gotovo bo tam krmar Maxi Jene Mitja Kosmina, Esimit Europo 2 pa bosta predstavljala Igor Simčič ali Vasilij Žbogar. V pogovor se bosta vključila tudi mlada jadralca Čupe Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta, ki bosta prav tako v studiu - oba bosta danes nastopila na krovu jadrnice NO-border Team, ki tekmuje pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. Večer bosta dopolnjevala prispevka, ki bosta prikazala Barco-lano z vseh vidikov: v ospredje bo torej prišel tudi družabni moment Barcolane, ki je zaradi prisotnosti velikank včasih prekrit. Sodelavci so pripravili še prispevke o nogometnih tekmah Breg in Zarje Gaje ter košarkarske tekme Bora Radenske. 24 Nedelja, 10. oktobra 2010 ŠPORT / KOŠARKA - Deželna C-liga Breg do prvih točk, Bor izgubil po podaljšku Brežani zmagali z 20 točkami naskoka - Bor še sedem minut pred koncem vodil z+11 Breg - Gaetti Basket Time 81:61 (31:17, 52:31, 72:45) BREG: Schillani 4 (-, 2:4, 0:2), Bozic 8 (0:1, 1:1, 2:4), Grimaldi 12 (-, 3:3, 2:5), Ferfoglia 11 (2:2, 3:6, 1:1), Švara, Samec 10 (-, 5:8, -), Nadlišek, Giacomi 21 (1:2, 3:6, 4:7), Semec 2 (2:2, 0:5, 0:1), Visciano 17 (7:8, 2:4, 2:3). Trener: Krašovec. Breg je včeraj pred domačimi gledalci prebil led in vknjižil prvi dve točki v letošnji sezoni. Novinca v ligi, ki je lani premočno zmagal v Kontove-lovi D-ligaško skupino, so brez težav premagali, kar kaže končni izid, pa tudi vsi delni izidi četrtin. V primerjavi s prvo tekmo so Krašovčevi varovanci pokazali večjo uigranost, kar je rezultat dobrih treningov. V prvi četrtini nasprotniki nikakor niso uspeli prebiti neprepustnega »zidu« brežanov: Visciano in Samec sta namreč dobro branila pot do koša in zaustavljala vse poskuse gostov. Iz zunanjih položajev je edini zadeval izkušeni Micalich, ki je na koncu srečanja dosegel 22 točk. Pri Bregu pa je prvih dvajset minut mililo v znamenju zelo prepričljive predstave: ob dobri obrambi so bili domači igralci precizni v napadu tako pod košem kot izza črte za tri točke, tako da so iz minute v minuto večali prednost. Med posamezniki sta se izkazala predvsem Giacomi in Grimaldi. Po glavnem odmoru je Breg vodil že z 21 točkami prednosti, kar je nasprotnike potrlo. Slednji so zadnji del tekme odigrali v mlajši postavi, nižji ritem tekme je izkoristil tudi trener Krašovec, ki je dal priložnost vsem mladincem. Bor Radenska - CBU Udine 83:85 pp (15:10, 25:26, 47:45, 70:70) BOR RADENSKA: Bole 21 (4:4, 7:8, 1:4), Ma-donia 23 (9:12, 7:13, 0:4 ), Krčalič, Crevatin 9(7:10, 1:3, 0:6), , Fumarola 12 (4:4, 4:13, -), Burni 11 (-, 1:3, 3:4), Bocciai 0 (-, 0:1, -), Pipan 7 (-, 2:4, 1:1), Štokelj Gianluca Giacomi je sinoči zbral 21 točk kroma nv, Celin nv, Gallocchio nv. Trener: Popovič; SON: 20; PON: Fumarola (43. min.). Bor Radenska je bil na pragu prvih prvenstvenih točk, a tudi tokrat je ostal praznih rok. Šest sekund pred koncem tekme so »plavi« vodili 70:68 in že je kazalo, da bodo le spravili pod streho prvi točki, vendar ni bilo tako. Aris Naglič, ki je bil skupaj z Raffaelejm Bosiom prava uganka za košarkarje svetoivanskega moštva, je iz nemogočega položaja (skoraj je padel na parket) izenačil in izsilil podaljšek, v katerem se je pričel boj za vsako žogo. Pri-sebnejši so sicer bili gostje, vendar v zadnji sekundi je Crevatin metal iz razdalje, žoga se je poigrala na obroču, svojo pot pa je končala izven njega. Bor je tako utrpel drugi prvenstveni poraz. Borovi košarkarji so sicer srečanje pričeli s pravo nogo in povedli 9:2 in 13:7, toda v nadaljevanju se je nekaj zataknilo. V obrambi so bili preveč mehkužni, v napadu pa so izgubili preveč neumnih žog. Na srečo so tudi mladinci Snaidera veliko grešili, ta- ko da je Crevatinu in soigralcem ob koncu četrtine uspelo ohraniti pet točk prednosti.Tudi v drugi četrtini se slika ni bistveno spremenila. Igralci Radenske niso igrali tako kot znajo. Preveč je bilo napak, predvsem v napadu, saj so se večkrat prenaglili pri metu in žoga je tako končala izven obroča. Tudi mladi nasprotniki so naleteli na črn dan pri metu in ob koncu polčasa je Borov zaostanek znašal le eno točko. V tretji četrtini se slika ni bistveno spremenila. Gostitelji so se zdramili z navijači v bistvu šele v zadnji četrtini in z lepimi akcijami povedli za celih 11 točk (62:51), ko je do zvoka sirene manjkalo sedem minut. Žal pa ni bilo dovolj, saj so nato znova pričeli igrati površno tako v napadu kot obrambi in poraz je bil dejansko neizbežen. (RAS) Ostali izidi: Ardita - Cervignano 80:71, Ubc - Venezia Giulia 65:63, Collinare B. - Ronchi 77:74, Romans - Tolmezzo 69:61, Alba - Portogruaro 78:46. Državna C-liga: Codroipo - Vendemiano 74:69 ŠOLSKI ŠPORT - Odbojka Goriška nižja srednja šola Ivan Trinko tretja v Italiji Odbojkarji nižje srednje šole Ivan Trinko so na državnem finalu Mladinskih iger v odbojki v kraju Chianciano Terme zasedli odlično 3. mesto. V jutranjem polfinalu sta goriške odbojkarje, ki jih je vodil profesor Aleksander Kodrič, izdali trema in nezbranost. Proti vrstnikom šole Anna Frank iz Mondovija (Piemont) so izgubili 2:0 (25:18, 25:21). Na tekmi za tretje mesto je nižja srednja šola Trinko nato premagala šolo IC Dante iz Civite Castellane pri Viterbu. Zaradi pomanjkanja časa so v malem finalu odigrali le en set. Goriški odbojkarji so zmagali s 25:19. Goriška šola je tako v zadnjih dvajsetih letih še drugič osvojila tretje mesto na državni ravni. Pred tem so bili naši dijaki še dvakrat drugi. Letošnji prvak Mladinskih iger je šola IC Bazzaotra iz Masse Lubrenseja pri Neaplju, ki je v finalu premagala šolo iz Piemonta. Nižja srednja šola Trinko je nastopala s postavo: Davide Cobello, Matija Corsi, Štefan in Andrej Čavdek, Samuel Princi, Manuel Manfreda, Simon in Kristjan Komjanc, Jernej Terpin, Manuel Lupoli, Andrea Demetrio Winkler. Večina od-bojkarjev brani barve mladinskih ekip goriške Olympie. KOLESARSTVO Devinovi gorski kolesarji tekmujejo ... Devinovci še vedno sodelujejo na dirkah gorskega kolesarstva. Preteklo soboto so se v Vilešu udeležili tekme Junior Cross v priredbi kluba Caprivesi. Spet je bil odličen Tristan Taverna. Vrstni red: G1: 1. Milan Matteo (Jam's Bike Team Buja); 6. Luka Sedmak (nevčlanjen-Devin). G2: 1. Tristan Taverna (Devin); 5. Peter Chenda ( Devin-nevčlanjen); 9. Tarek Nelson (De-vin-nevčlanjen); 13. Ivan Ferfoglia (nevčlanjen). G3: 1. Nicolo Buratti (Manzanese); 7. Jan Godnič (nevčlanjen-Devin). G4: 1. Alessandro Berton (Sportyland); 15. Max Zannier (Devin); 16. Jan Sedmak (nevčlanjen-Devin). Naraščajniki: 1. Nadir Colle-dani (Jam's Bike Team Buja); 9. Erik Mozan (Devin); 12. Peter Sossi (Devin); 13. Grisonich Piermarco (Devin); 15. Enrico Catania (Devin) HOCKEY IN LINE Poletovci popustili v drugem delu Cittadella - Polet ZKB Kwins 7:4 (2:2) POLET: Galessi, Viola; D. De Iaco (1 gol), Cavalieri (1), D. Fabietti (l), Battisti (1), A. Fa-bietti, Montenesi, Hididu. Trener: Ferjanič. V prvem krogu Al-lige v hokeju na rolerjih je openski Polet na gostovanju v Venetu izgubil s 7:4. Prvi polčas je bil zelo izenačen in poletovci so igrali dobro. »V drugem delu pa smo popustili na celotni črti. Še posebno po petem golu,« je bil razočaran trener Aci Ferjanič. V drugem polčasu je Cittadella vodila s 4:2, nato je Polet zmanjšal zaostanek na 4:3. Z igralcem manj so nato gostitelji nepričakovani povedli na 5:3. Odtlej je bilo tekme konec. vsem predočil veličino našega odbojkar-ja in istočasno njegovo veliko skromnost. Nekaj besed je povedal tudi predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, bivši Sergiov sošolec. Pokale so prejele vse nastopajoče ekipe, nagrajeni pa so bili tudi najboljši posamezniki: Stefano Rigonat (Prata -podajalec), Urban Repa (OK Hoče - napadalec), Nicholas Privileggi (Sloga Tabor Televita - obrambni igralec) ter Ambrož Peterlin (Sloga Tabor Televita - najboljši igralec turnirja). Izidi: Sloga Tabor Televita - OK Hoče 3.2 (25:21, 17:25, 25:14, 23:25, 20:18), Prata - OK Marchiol Vodi 3:0 (25:19, 25.17, 25:15), OK Hoče - OK Marchiol Vodi 3:1 (25:23, 18:25, 25:21, 25:20), Sloga Tabor Televita - Prata 3:1 (21:25, 25:23, 25:23, 25:22). Vrstni red: 1. Sloga Tabor Televita, 2.Prata, 3. OK Hoče, 4. OK Marchiol Vodi SLOGA TABOR TELEVITA: Cet-tolo, Fermo, Iozza, Nigido, A. in M. Pe-terlin, Privileggi, Riolino, Slavec, Veljak. Trener L. Battisti ODBOJKA - V Repnu v organizaciji AŠD Sloga in pod pokroviteljstvom ZSŠDI Memorial Sergia Veljaka Slogi Tabor V finalu so domači odbojkarji premagali Prato, tretje mesto OK Hoče - Slogašem tudi dve posamični nagradi V Repnu se je v petek in soboto odvijal 3. Memorial Sergio Veljak, ki ga je v spomin na prerano preminulega odličnega odbojkarja priredilo AŠD Sloga Tabor pod pokroviteljstvom ZSŠDI. V prvem polfinalnem srečanju je v petek zvečer Sloga Tabor Televita s 3:2 in po res razburljivi tekmi premagala slovenskega drugoligaša iz Hoč, včeraj zjutraj pa sta se najprej pomerila italijanski drugoligaš Prata in Marchiol Vodi iz Prva-čine, ki bo čez teden dni začel svojo prvenstveno pot v drugi slovenski ligi. Gladko so zmagali odbojkarji Prate, ki pa se jim je Marchiol kar solidno upiral, čeprav je dalj časa igral z zelo mlado postavo. Tekma za tretje mesto je bila zelo izenačena, polna preobratov, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, na koncu pa je bila uspešnejša ekipa iz Hoč, ki je tako zasluženo osvojila končno tretje mesto. V velikem finalu sta se srečala Pra- ta in Sloga Tabor Televita. Tekma je bila na visoki tehnični ravni, presenetljivo, a povsem zasluženo so slavili domači igralci. Slogaši so bili zelo zbrani in odločni, velikokrat jim je uspelo nadoknaditi (sicer rahel) zaostanek in so s svojim nastopom presenetili nasprotnika. V prvem nizu je bila Sloga Tabor v vodstvu skoraj do konca, ko se je pustila presenetiti, odtlej dalje pa so naši igralci z odlično skupinsko igro znali obdržati mirne živce, premostiti vse težave in po res dobri odbojkarski predstavi so se lahko upravičeno veselili prestižne zmage. Tekmam je sledilo nagrajevanje (v nagradni sklad so prispevali ZSŠDI, Ob- čina Trst, ZKB, Banca di Cividale in AŠZ Sloga). Sergiovo vdovo Bruno in vse navzoče, med katerimi so bili tudi bivši Ser-giovi soigralci in prijatelji, člani družine Veljak, Borov predsednik Pino Rojc in predsednik ŠZ Sloga Primož Možina, je na kratko pozdravil Ivan Peterlin, ki je ODBOJKA - Jadranski pokal Neuspešna sobota Sloga in Olympia sta izgubili s 3:0 - Slogašice so na dveh tekmah zbrale samo dva niza JADRANSKI POKAL Sloga - VBU 0:3 (15:25, 21:25, 21:25) Sloga: Bertali 5, Devetak 2, Ilic 8, Kante 1, Pečar 4, Romano 16, Rožac 8, Žerjal 1. Trener Ivan Peterlin Sinoči je v Repnu gostoval VBU, ki v letošnjem prvenstvu cilja visoko in združuje igralce, ki so dolga leta igrali v državnih ligah. Slogaši so začeli z veliko mero spoštovanja pred objektivno boljšim nasprotnikom in so prvi niz izgubili po hitrem postopku, v ostalih dveh setih pa so nastopili veliko odločneje in bolj sproščeno. Na zmago seveda niso mogli računati, izvedli pa so vrsto dobrih akcij, ki so velikokrat spravili v težave bolj renomirane goste. Slogaše čaka v Jadranskem pokalu še tekma proti Salonitu. Triestina volley - Olympia Ferstyle 3:0 (25:18, 25:23, 25:14) OLYMPIA: Brotto 2, Hlede 2, Komjanc 11, Paulovič 2, Polezel, Sancin 1, Ter-čič 7, Vizin, Persoglia 5, Caparelli (L). Trener: Jerončič. Goriški odbojkarji so v Trstu morali odigrati v popolnoma spremenjeni postavi, saj je deset dni pred začetkom prvenstva D-ligo ekipo zapustil standardni korektor Igor Valentinčič, ki bo v tej sezoni igral pri Soči. Goričani so se morali zato v prvem nizu šele ujeti, v nadaljevanju pa je bilo bolj- še. V drugem nizu so tudi povedli na 23:21, vendar so bile štiri napake v končnici usodneza poraz. V tretjem nizu pa so izkušeni Tržačani, ki bodo nastopali v C-ligi, ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke. ŽENSKE Slogašice so včeraj v Huminu odigrale še dve tekmi v okviru Jadranskega pokala, vendar tudi tokrat ne v popolni postavi. Izgubile so obe srečanji, osvojile pa dve točki. V prvi tekmi so se spopadle z domačo ekipo, ki bo letos nastopala v D-ligi. Srečanje je bilo zelo izenačeno, Sloga je osvojila prvi set, preostala dva pa izgubila v končnici. Proti Sangiorgini, ki bo letos Slogin nasprotnik v C-ligi in tudi vodi v Jadranskem pokalu, so slogašice prav tako zmagale v prvem nizu, več pa niso zmogle. Čeprav so v tej tekmi dosegle manj točk, je bil trener Maver nad prikazano igro bolj zadovoljen. V obeh tekmah je preizkusil vse igralke, saj se bo prvenstvo začelo naslednjo soboto in je torej testiranje forme in sposobnosti igralk pomembnejše od rezultata. Včerajšnji izidi: VB Gemona - San-giorgina 1:2, Sloga - VB Gemona 1:2 (25:23, 21:25, 23:25), Sangiorgina - Sloga 2:1 (22:25, 25:13, 25:14) Sloga: Cernich, Colarich, Crissani, Cvelbar, Gantar, Alice Spangaro, Teresa Spangaro, Starec, Barbieri (libero 1), Mic-hela Spangaro (libero 2). / VREME Nedelja, 10. oktobra 2010 25 i*"0 rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež óVdT ^ nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 Sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče w ciklona A središče **antiaklona vremenska slika 1020 1010 AMSTERDAM -»' 0 10/17 O PARIZ 12/23 OBRUSELJ 8/19 O KIJEV ŽENEVA 12/17 O MILAN O 13/14 A DUNAJ 4/15 O LJUBLJANA 0 2/16 10 4/14 C BEOGRAD O 3/14 1010 TOLMEČ O 2/14 TRBIŽ O 1/13 o -2/14 KRANJSKA G. CELOVEC O 1/14 O TRŽIČ 0/14 O KRANJ GRADEC 5/15 O 0/13 S. GRADEC MARIBOR O 3/14 M. SOBOTA 01/15 CELJE 2/14 O X-. PTUJ O • > VIDEM o r4 4/20 O PORDENON 5/19 ČEDAD O 5/19 o ¡¿ijL LJUBLJANA r.oRirA rt O N. GORICA 3/15 7/2n 0 4/20 N POSTOJNA 7/2(> -----4/ a//O 5/14 , S KOČEVJE ^_^ TRST O > t^T? O «ii 12/20^ i^S ^if^S o' PORTOROŽ O -- ^ - ČRNOMELJ 5/20 UMAG OPATIJA REKA 8/19 N. MESTO 3/14 O ____ ZAGREB 4/14 O n "10101 ¡£>1 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r. Obsežno območje visokega zračnega tlaka nad Evropo in ciklon nad Balkanom pripomoreta k dotoku suhih severovzhodnih tokov v vseh plasteh ozračja. V torek bodo zaradi ciklona nad Balearskimi otoki dotekali bolj vlažni tokovi, ki bodo najprej dosegli severno Italijo nato pa našo deželo. Po vsej deželi bo prevladovalo lepo vreme. Pojavljali se bodo le tanki in visoki koprenasti oblaki. Ob morju bo pihala zmerna burja, ki bo sredi dneva prehodno nekoliko oslabela. Pretežno jasno bo, zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja.Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem do 20 stopinj C. J Nad vzhodno in deloma srednjo Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska. Z vzhodnim vetrom doteka k nam hladnejši in bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.27 Dolžina dneva 11.11 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.52 in zatone ob 20.32 BIOPROGNOZA Danes bodo vremenski vpliv ugoden, v krajih s sončnim vremenom tudi vzpodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 5.55 najnižje -24 cm, ob 12.03 najvišje 45 cm, ob 18.52 najnižje -46 cm. Jutri: ob 1.14 najvišje 19 cm, ob 6.20 najnižje -12 cm, ob 12.28 najvišje 36 cm, ob 19.39 najnižje -38 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 1 2000 m............ 2 1000 m............ 9 2500 m............0 1500 m............4 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. O GRADEC 3/15 TOLMEČ O 1/13 < > VIDEM O 4/20 O PORDENON 5/19 TRBIŽ O 0/12 o -1/14 KRANJSKA G. CELOVEC O 2/14 O TRŽIČ 2/14 o 0/13 S. GRADEC CELJE 3/15 o / MARIBOR O 3/14 PTUJ O M. SOBOTA O 2/15 ČEDAD O 5/19 O ^ LJUBLJANA 4/15 POSTOJNA O 5/14 KOČEVJE N° N. MESTO 3/14 O .___ ZAGREB 4/15 O _ o ČRNOMELJ REKA 9/20 (NAPOVED ZAJUTRI