Št 38.______________
IihaJ« trikrat m teden, in rioer ? torek, Četrtek
in soboto   ob 4. uri popoldne tor star*  po po*t prpjemana ali v Onriul na dom poAiljana
vse loto      ........If» K
•',..........     t<>  »
»/,..........fl   »
PoHamlfin* St«vilke stanejo 10 vin.
„S0C&" ima nAHliHlnji* hradn« prilogo: 01» novem lotu „Kaltpot po GorlJkem in Gradlieanskero" in „&aitpot po IJubUaot is. ktanjsklh m«aUb:'f4alj«),d^v krat v letu „7ozni ni trieuric, parotkor in poltolV m*".
Naročnino sprejema »pravniStvo v Gosposki ali ¦> Štev. 7 1. nadstr. v »OoriSki Tiskarni • A GabrftcoV Ra naroČila brei doposlaae naročnine se ne oilramo Oglasi ta poslanice m računijo po ivtit-v«siah če tiskano 1-krai 16 v, 2-krat 14 v/rMTral"^? v*isaks »ruta. Večkrat po dogodbi. Vefije Črko po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu HU v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vaako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V Gorici, v soboto dne 14. marca 1908.
Tečaj XXXVIII.
»Vse za narod, svobodo In napredek I«   Dr. Jf. Lavrii.
Uredništvo
so nahaja v Oosp<sl ullol At. 7 v Gorloi ˇ 1. na isti Z wodni«f#m je mogo* • govoriti vsak član očt 8. do Vi dopoludne ter od t, do 5. popoldne; ob nedeljah in prasnikihod 9.do 1?. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Oc8{.oskinHoifit,7vT. nadstr. na levo v tiskarni
ffaroenlno In ogltse je plaSatl looo Gorica
Dopisi gaj se pošiljajo le uredništva.
NaroCnina, reklamacije in droge re5i, katere ot »padajo v dolokrog nredniStva, naj ae poSiljajo le opravnlštva.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od iSoee« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorloi v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sclmarav Šolski nI., Jellorsite v Nunski ul., Tor. Leban na tekaliSdu Jop. Verdi, Feter Krobelj v Kapucinski nlioi, I. Bajt v po-kopaližcni ulici, I, Matiussi v ulici Formica, I. flovanski v Korenski ulici St. 22; V Trstu v tobakarni Lavrenfiio na trga della Caaerma.
— Tclefoa il. 03. —
»Gor. Tlakama« A. Gabriček (odgov. J. Fabčič) tiska itt zaL
Dvojna spomlad.
Lepa, cvetoča spomlad prihaja v deželo, spomlad, katere se veseli vsako bitje.
Ž njo pa je prišla še druga spomlad, sveža, čvrsta, spomlad, ki nam naznanja političen preobrat, spomlad, ki je dvignila našega trpina izpod črnega jarma, ga zravnala, da stoji tu pokonci, veselega lica ter zadovoljno gleda v bodočnost.
Potrpežljivost našega ljudstva je občudovanja vredna. Dela se ž njim, kar se hoče, dolgo časa. Niti ne zgane se. To zapeljuje ljudske nprijatelje8, da pokažejo kaj hitro svoje prave namene z ljudstvom : izkoriščanje in tlačenje v odvisnost in nevednost. Ljudstvo trpi in ne crkne nobene besede. Dolgo časa traja tako stanje, slednjič pa, ko so mučitelji in izkoriščevalci le že preveč grešili na račun „dobrega ljudstva", pride odpor, strahovit odpor. Mrmranje gre skozi ljudske vrste, ču-jejo se „drzni" govori, nenavadno gibanje se polasti mas, in končno se dvigne ljudstvo ter obračuna s svojimi trdimi gospodarji. Takrat so zaman vsa lepa prigovarjanja, brezuspešne so sladke besede in vabljive obljube. Ljudstvo čuti bolečine, skelijo ga rane, zato si išče zdravila v prvi vrsti s tem, da pahne od sebe svoje tlačitelje in parasite.
Zavrelo je bilo med našim ljudstvom. Krivice, katerih je bilo deležno po zaslugi »ljubljencev naroda" skozi dolgih šest let, so bile že take, da so odpirale oči še najbolj f zaslepljenim. Ti „voditelji" naroda so ponižali našega človeka tako, da velja eden v vsakem pogledu manj vreden rodeželan toliko, kolikor dva naša rojaka. Gospodarsko so osle-parili naše ljudstvo, politično pahnili v laško sužnjost.
Kdo bo trpel, kdo bo to mirno prenašal?
Zavreščalo je, otresati se je začelo ljudstvo spon. Dasi so skušali ^ljudski prijatelji" še bolj stisniti te spone ter utrditi okove, jim je vendar vse naporno delo izpodletelo. Streslo je ljudstvo s sebe .spone po hudi borbi dveh daij.
Dneva 2. in 9. marec 1908. sta dneva gigantske borbe trpečega ljudstva z njega naj-
večjimi sovražniki. Borba je končala z uspehom, kakoršnega se ni pričakovalo. Odpor iz ljudstva je bil tak, da je prodrl skozi organizirano črno vojsko ter so hrabri zmagovalci stopili na prosto plan svobodni in vzradoščeni.
Naše ljudstvo se zaveda svoje zmage, v svesti si je važnosti s trdim bojem pridobljenega uspeha; zato pa gleda mirno in preračun jajoče v bodočnost, za katero si napravlja trezno premišljene načrte...
Spomlad je tu ! Preporod! Spomladi vse giblje in živi, vse se peha in dela, v»e išče, kje treba kaj začeti, kar more prinesti dober sad.
Tako je sedaj v našem ljudstvu. Dvojno spomlad nam je prinesel  mesec marec 1908.
Bodi pozdravljena, dvojna spomlad, cveti in pripravi nam tla. h katerih vskiijejo tako zaželjeni in tolikokrat povdarjani boljši časi goriških Slovencev!
DOPISI. Iz ajdovskega okraja.
Iz Si. Križa ia Vipafskem — Take borbe ni še doživelo naše stwo mestece; take agitacije od strani naših klerikalcev ni bilo menda nikjer na Goriškem. Vse, kar leze in gre v klerikalnem taboru, je bilo cele dneve in noči na noiiah: od hiše do hiše, kakor pravi „GoricaH, se je podilo 12 kapucinov iz našega samostana. (Priporoča se jih v blag spomin vsem naprednim življem v deželi in v sosedni Kranjski. Vrzite kutarja iz hiše, ko pride po vino, maslo, jajca itd.! zapodite kutarja in pošljite ga delat!» Tem so pomagali prečastiti in nedolžni bukvar; sto-par; degradirani župan Volk; obč. babica; žena Žpelta; Špelt. To Vam je bilo podenje od hiše do hišo, podajali so si kljuke; tudi župnik je napel moči. Zaprli se Križa-nom vodo y samostanu, in še veliko drugih takih stvari so napravili, da bi terorizirali volilce — in vse ni nič pomagalo. Zmaga je bila dvakrat veča: v tretje so nam pa ukradli na vratih tistih par glasov.
V tej agitaciji na hodniku volilne dvorane in v vsiljevanja nasprotne liste se je posebno odlikoval Bkoksmač8. Dobro bi bilo, da bi se tega fanatiks in trmača spravilo na zatožno klop. Gradiva je dovolj. — Neko zjalo je agitiralo & izrekom: za Kristusa! Ubogo revše! Gorje Kristusu, ako bi imel take pristaše.
Posebno so se odlikovali in pripomogli vsakokrat k zmagi vrli Dobravci. Nič ni pomagalo, da je hodilo Celestinče od hiše do hiše, da je cele noči pisalo listke za nasprotno listo in jih oddajalo po hišah. Naši pristaši so mu naprtili mnogo dela s pisarijo, kajti vsak naš pristaš mu je .akel: „ Dajte mi več vaših glasovnic, da jih bodem oddal." In ta suha južna jih je dajala, in ui videla, kako so se mu smejali in za njim trgali njegove glasovnice! V Dobravljah ni kruha za klerika-lizem.
Veliko veselje je zavladalo, ko se je zvedelo, da je naša zmaga. Cele Dobravlje so bile v eni sami luči. Skriljani so streljali in kurili krese — Kosec se je jokal, Janez Zrjavkin je tulil od žalosti — tamburaši v Dobravljah, pevci in vse je slavile zmago naših. Klerikalci so se poskrili, kakor politi cucki. Peče jih, ker vidijo, da je Bog z nami, ker sveto pismo pravi, da ne pade še vrabec raz streho brez božje volje!
Zivio Štrekelj, Gabršček, Križnic, Oblju-bek, Kovač, Franko!
Gadja klerikalna zalega je strta.
Klerikalnim kandidatom pa naj veljajo besede, katere je izrekel stric v Ljubljani propadlega dr. Ravniharja: „Kaadidieren, kom-pitieren und in die Hosen .. . . ist jederman erlaubt, aber fallt meistens sehr traurig aus!"
Iz sežanskega okraja.
S L S. na GorMsi i aldBi. — v naš južni
kraški kotiček do sedaj ni še segla S. L. S,, a ker vidi, da imamo le premalo srboritih kaplanov i« župnikov Elzoicov, sklenilo je vodstvo v Gorici pridobiti par žejnih grl, ki bi ji priskrbeli kupljene glasove za ožjo volitev v deželni zbor. V soboto, dne 7. t. m. je hodil po iiakeljski občini,   po Rodiku in
Lokvi nekdo ter ljudi nagovarjal, delil jim ponarejene glasovnice ter jim ponujal pjjače, kolikor jo hoče kdo izpiti. V Naklem kakor tudi v Rodiku se mu ni ravno godilo prepri-jetno, v Lokvi so bili voliici na novega gosta opozorjeni. Zbralo se je več volilcev v neki gostilni, nenavadni gost je klical na mizo litre in litre, plačeval in delil glasovnice, zabavljal na napredno stranko in slednjič izpovedal, kako se piše ter ima brata kapelana. Dajal je v agitacijske namene po 5 K. Račun, ki ga je napravil gostilničar, je znašal 10 K 40 vin., katere je plačal agitator s stota-kom. Torej, pove naj nam slavna S. L. S., li ni to sleparstvo, li ni to podkupovanje glasov, li ne zasloii ta častita črna banda vredno ime »Stranka Ljudskih Sleparjev" ? Zapomni naj si pa nekdanji liberalni agitator, da ni s to pijačo pridobil niti 1 glasu, dasi je izdal na stotine glasovnic. Kras ni kraj, kjer se pusti ljudstvo podkupovati, temveč ostane napreden, dasi napredna stranka ni potrošila niti 1 vinarja v agitacijske namene.
Pristojne oblasti pa, ako hočejo izvrševati svojo dolžnost, so primorane te stvari nekoliko podrezati, da se vsaj izve, kje dobe taki podleži denar, kar cele stotake, ko je naše borno ljudstvo v taki bedi
Proč s takimi sleparji, a ti pošten vo-lilec drži se krepko načela, da komur je sleparstvo in podkupovanje ljubo, ta ni za nas — ostanimo rajši borni, lačni in žejni a narodno pošteni Slovenci!
Opazovalec.
Iz kanalskega okraja.
Iz Kila. — Marsikdo se bo čudil, da smo ravno v naši občini od prvih volitev v splošno kurijo tako zelo nazadovali. Potrebno se mi zdi stvar nekoliko pojasniti. — Umevno je samo osebi, da so gospodje nunci tudi za prve volitve agitirali na vse kriplje, toda kar se je godilo pri agitaciji za ožjo volitev, presega vse meje. Gospod nune v Kalu je imel v nedeljo pred ožjo volitvijo v cerkvi pridigo, ki je bila vse kaj drugega, kakor božja beseda. Grmelo je s prižnice na proklete liberalce, vse peklo je prišlo nad naše glave. a V r z i t e
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALEXANDRE   DUM AS.   ===
(Dalje.) Ta pa je prijel z roko za meč ter odvrnil  z nasmehom raoža, ki se igra že trideset let a smrtjo.
—  Me li hočete napasti, gospod ? tedaj vas spoznam za svojoga nečaka, za sina vaše matere.
—  Ne, odvrne Mordaunt ter »bere vse moči, da zavzamejo vse žile njegovega obraza in vse mišice njegovega telesa svoje navadno mesto ter se umirijo; ne, no usmrtim vas, v tem trenutku vsaj ne: zakaj brez vas ne bi mogel najti onih drugih. Toda ko jih bom poznal, tedaj trepetajte, gospod! Zaklal sem bčthunskega rablja, zaklal sem ga brez usmiljenja, brez sočutja in bil je najmanj kriv izmod   vas vseh.
Pri teh besedah se je Mordaunt obrnil ter odšel po stopnicah Se dovolj mirno, da je ostal neopazen; spodaj v veži je moral iti mimo Tony-ja ki je bil sklonjen nad ograjo pri stopnicah ter čakal samo na klic svojega gospodarja, da pohiti k njemu.
Toda Winter ni klical; omahovaje, omamljen je obstal na mestu z napetimi ušesi; šele ko je začul udarce kopit oddaljajočega se konja, se je zgrudil na stol tervzdihnil:
—   Moj Bog, zahvaljujem te, da ne pozna drugega nego mene t
XIII.
Očetovstvo.
Dočim se je vršil pri lordu VVinterju ta strašni prizor, je sedel Athos pri oknu svoje sobe, s komolcem naslonjen na mizo, plavo podprto z rokama, ter poslušal z očmi in ušesi Baoula, ki mu je pripovedoval o svojih doživljajih na potovanju in o podrobnostih bitke.
Athosov lepi, plemeniti obraz je izražal neizrekljivo srečo, ko je pravil Raoul o svojih prvih svežih in čistih vtisih; Athos je vžival ta zv^nki mladeniški glas, ki se je žo ogreval za lepa čuvstva, kakor vživa človek ubrano godbo. Pozabil je, kar je bilo v preteklosti temnega, v bodočnosti nejasnega. Zdelo seje, da je povratek tega dragega mu dečka izpremenil celo njegovo bojazen v nade. Athos je bil srečen, kakor še nikdar prej.
—  In vdeležili ste se tudi vi te velike bitke, Bra-gelonne? pravi nekdanji mušketir.
—  Da, gospod.
—  In pravite, da je bila težka?
—  Princ je osebno enajstkrat naskočil. ~ Princ je velik vojnik, Brageionne.
—  Junak je, gospod! niti trenutek ga nisem zgubil izpred oči. O, kako lepo je, gospod, imenovati se Condč... in nositi njegovo ime!
—  Miren je in dostojen, kaj ne?
—  Miron kakor pri kaki paradi, dostojen kakor pri kaki svečanosti. Približali smo se sovražniku korakoma ; prepovedano nam Je bilo, da ne smemo streljati prvi, in korakali smo proti Španjolcem, ki so bili
na mali višini, s puškami v rokah. Ko smo se jim pri. bližali na trideset korakov, se je obrnil princ proti vojakom, rekoč: »Otroci, skoro zagrmi na stotine strelov v vas, toda potem, le mirni bodite, potem vam bo lahka pot do teh ljudij.c Nastal je tak molk, da so sovražniki in prijatelji Culi te besede. Nato je dvignil princ svoj meč ter zaklical: »Trombe, zapojte !<
—  Prav, prav!... Pri priliki bi storili vi enako, Raoul, kaj ne?                     .
—  Ne vem, gospod, zakaj to se mi je zdelo silno lepo in veliko. Ko smo se približali na dvajset korakov, smo videli, kako so se nagnile vse te puške, kakor svetla črta; solnce se je lesketalo v ceveh. »Korakoma, otroci, korakoma, je rekel princ, prišel je trenutek.c
—  Ali ste se kaj bali, Raoul? vpraša grof.
—- Da, gospod, odvrne Raoul naivno, čutil sem, kako me je zazeblo pri srcu, in ko je zadonela v sovražnih vrrtah po špansko beseda »ogenj!«, sem zatisnil oči ter se spomnil na vas.
—  Res, Raoul ? vpraša Athos ter mu stisne roko.
—  Da, gospod. V istem trenutku je tako zagr-melo, kakor da se je sam pekel odprl, in kar ni bilo mrtvih, so čutili vročino plamena. Odprl sem zopet oči, in čudil sem se, da nisem mrtev ali pa vsaj ranjen; tretjina eskadre je ležala na tleh, razmesarjena in krvava. V tem trenutku sem srečal prinčev pogled; mislil sem samo še eno, da me on gleda. Vspodbodel sem konja, in že sem bil sredi med sovražnimi vrstami.
—  In princ je bil zadovoljen z vami?
—  Rekel mi je vsaj tako, gospod, ko mi je ukazal, da spremim gospoda Ohatillona, ki je pri najel to
Drevi nledaliska nretlstava v Trn. Domu.
Se mene iz cerkve in »rišenite konje noter, da *e bodo njim delili zakramenti" itd. In g. nune je začel tuliti na ves glas in tefiiti maJtfe BOlze. laven cerkve bila je agitacija od moža do moka. Vera je igrala glavno vlogo. Toda g. nune je le malo pridobil; ljudje se mu niso uklonili in volili po svoji volji. Le Skoda, da je med tednom pred ožjo volitvijo odšlo več naprednih volilcev za kruhom po svetu.
Tudi g. nune v Levpi je agitiral na vse kriplje. Tudi on je v cerkvi porabil solze, da di dosegel večje uspehe. In to se mu je posrečilo. Drugi dan t j. na dan ožje volitve je imel „nauk* in po nauku peljal vse svoje ovSce na voliSče, kjer so morali voliti na njegovo komando. V Lomu sicer g. nune ni toliko agitiral sam osebno, pač pa je imel neke svoje ljudi, ki so bili po dnevi in po noči na delu. Ali opravili niso ničesar, za kar gre čast našim vrlim volilcem, ki se niso dali premotiti in šli vsi do zadnjega na volišče. — Ako omenjamo še, da so hodili celo iz Kanala črni agitatorji po naši občini posebno po Lomu, kamor je poslala tudi Levpa svoje zagrizene priganjate, ako omenjamo dalje, da se ti agitatorji niso bali nobenih sredstev in so strašili ljudi s sodnim dnevom, spravljali vero v nevarnost in lagali o naših kandidatih kakor n. pr. o Križnico, da se je izrazi]/ da za slučaj izvolitve napravi v cerkvi magazin za žito, tedaj je lahko umevno, da smo pri ožji volitvi padli čase pa vsem naprednim volilcem, ki so stali zvesto na naši strani
Iz goriške okolice.
6§r. Ctim 1 Mil. — Vsak naš čitatelj se čudi, ko je čital re^Jtai našega županstva v splošni volitvi za deželni zbor 2./HL, da se je dobilo tako malo Število glasov za našo stranko. A to ni nič čudnega, da je dobila naša stranka tako malo glasov, ker tukaj vlada strašen terorizem. 6. Matija Ivančič, vikar v Gor. Cerovem, je imel svojo nerazsodno maso vedno v svoji mreži. Tudi g. nadučitelj Cenčič je uboge kolone tukajšnjih aristokra-tov vedno slepil s tem, da jim Fon odkupi njih kolonije.
Dobili smo v poletnem času še tretjega agitatorja, ta je g. kurat J. Jarc v Št. Fer-janu. Prišel je ta ravno 16. februvarja s po-.sojilnieo in s kmetsko zvezo na dan ter je povabil dr. Pavlico kot pomočnika k shodu, kjer je kolone navduševal, da bodo imeli denar na razpolago za odknpovanje kolonij. Seveda name- ni bil ta, da se res pomaga ubogim kolesom, pač pa je bil ta namen, da je pridobil slepe backe za klerikalno stranko, ker takim možem ni mar, naj po volitvah kolon živi ali umrje, samo da so dosegli svoj namen. Potem takem je bil naš poskus brezuspešen. Znano vam je, čitatelji, kako se je Fon hvalil s svojim delovanjem pri shoda na Sovenci, da je on tisti, ki je preskrbel seno za našo živino, ker, ako bi njega ne bilo, bi naša živina vsled lakote poginila. — eda smo slišali tudi ndrihanje po Križnico,
ŠtrekTjn In dr. Frankotu, da so brezverci j i. t. d. Ubogo ljudstvo je takim ljudem vse ' verovalo.
Posebno zadnje dneve je pred volitvami imel g. M. Ivancic po dva shoda na dan In je volilce nagovarjal, naj prineBČ k njemu gla-sovnice, da bi jim jih spisal. Hodil je tudi omenjeni od bajte do bajte seveda, kjer je smel notri, da bi nikakega glasu ne izgubil. Tudi po krčmah je fante in može prigovarjal, naj pazijo, da jih ne prevarajo drugi. Posebno neolikano se je vedel pa med potjo iz Gor. Cerovega v Št Ferjan na dan volitve, ko je vollfc* nadlegoval in nagovarjal, da naj pazijo, da bi jim kak »agrarec« glasovnice ne zamenjal. Ko je to videl neki naš volilec; ga je na to nespodobno ravnanje opomnil, a g. Ivančič se začne jeziti in pretiti s tožbo, a našemu volilcu ni padlo srce v hlače, ampak se mu je postavil po robu in mu povedal, kar mu je šlo.
Tudi v Št Feij»Du so s 3 plazili Štirje agenti od klerikalne bando osem dni pred volitvami okoli, ter so volilce nadlegovali, da so morali nekateri (volila, grobo postopati proti njim. Pijani s? bili noč in dan, kdo jim je plačeval, nam ni znano.
Le vsled hudega terorizma nismo mogli spraviti več naših volilcev na volišče.
Ruti, 10./3. 08. (Ožje volitve.) — Tudi pri nas smo napredovali pri ožji volitvi. A da so tudi klerikalci napredovali, je uzrok naš župnik, ki je grozovito agitiral. Po noči in podnevi je lazil okrog. Na teh potovanjih premeril je tudi nekaj grap in luž. — Njegovi agitatorji so pa dirjali okoli, kakor lovski psi, loveč zajce. In res so ti klerikalni priganjati prilovili nekaj zajcev — volilcev. A šli so na volišče res kakor plašni zajci V tla so gledali, okoli voglov so se plazili, dobro ve-doč, da pljujejo v lastno skledo, podpirajoč farško stranko namesto svojo kmetsko stranko. Med agitatorji klerikalne bande smo videli še celo 3 soc. demokrate. Oj zavednost! Tudi naš mežnar ni izostal. Ali ga zato plačujemo ? Čnjte! še staro mesto Troja nam je poslalo klerikalne agitatorje. Glavni agitator pa je bil iz Afrike, namreč: kameleon. On Imi večpla-ščev. Več let je nosil klerikalni plašč. Pred par meseci si je kupil agrarnega. Pri prvotnih volitvah je oblekel rdeči soc. dem. plašč. Pri ožjih volitvah je pa oblekel spet staro cunjo: klerikalni plašč. Vsem tem želimo: sreča naj jih enkrat o belem dnevu pamet!
Slava pa našim volilcem! Korakajmo proti luči in ne proti temi
neveljavno in deželni zbor jo mora razveljaviti,
V Berbučevom slučaju pa sla že Ooslej znani dve občini, kjer je bila po ena glasovnica več nego volilcev; v jedni občini je volil tudi veleposestnik, ki je volil že 7. t. m, — Že to zadošča, da nnjvičji čuvar nad zakonom, t. j. deželni zbor, to volitev mora razveljaviti.
Vrhutega bo Se protest iz jedne hribovske občine, ki j« silno raztresena, kjer je  klerikalni  župan ožjo  volitev
takorekoč utajil in prikril. Volitve ni razglasil, kakor je običaj v listi občini. Ker je tam več volilcev, ki izjavyo v protestu, da bi volili Obljub k h, zato je tudi ta okolnost že sama na sebi zadostna, da deželni zbor mora Ber-buča poslati domov.
Z ozirom na vse to bo profesor Berbuč  najbrže  toliko  pameten, da ne bo   čakal   sramote,   ki  ga čaka  v • deželnem zboru.
(Bilje f prilogi)
Spoštovanim volilcem HmečkiH občin v sežanskem
političnem o/craju/
0nč 4. t, m. po/eajali sle, zavedni volilci, da soglašale s stranico, ki deluje v prospeh" našega naroda pod postavo s geslom »^se w narod, svobodo in napredek l" ^jrekli ste se $a to, ker sie me odlikovali j izvolitvijo deželnim poslancem. IBo odlikovanje mi je toliko častneje, ker ste $ vso odločnostjo pokarali, da je *Paša samostojnost neomajana in da ste poskusen naskok prejšnje gospodovalne stranke v deželni kisi ponovno obsodili. 3agotavljam ^as, da visoko čislam ^Pašo naklonjenost, ter da bom slremil ja vsem, kar je v ^ašo korist, velecenjeni volilci, in blagor naroda. — ^sem prisrčna jakvata/
tfComen, 9. marca 1908.
(Josip cStre/ielj,
deželniposlanec.
Berhučeva volitev - nična; ne bo potrjena.
Profesor Berbuč je bil izvoljen s — 3 glasovi večine. Vsaka taka izvolitev je dvomljiva, kajti skoro izključeno je, da skrbna preiskava ne bi našla dveh napak v celem okraju. Dve  napaki   pa  napravile  volitev   —
Svojim volilcem v skupini mest, trgov in industrij s/tik krajev.
Možje volilci! (i. t. m. ste sijajno odbili spletkarki -naskok na Vašo politično posest Klerikalna grabežljivost Vam je hotela vzeti posebnega zastopnika v deželnem zbora, kakor ste ga imeli že od prvega početka naše deželne samouprave. Toda Vi sie šli pogumno in zavestno na volišče ter z imponujočo večino dokazali svetu, da hočete ohraniti svojo posest nedotaknjeno. Cvet slovenskih volilcev cele dežele je pa tudi dokumentoml pred vso široko javnostjo, da hoče visoko dvigati do polne Časti in veljave LavHČevo zastavo; Vse za narod, svobodo in napredek l In ta Vato volja bo meni sveta zapoved, ki me bo vodila ob vsakem koraku v izvrševanju izročenega mi mandata v Vašo korist, v blagor vsega naroda. Hvala Vam, zavedni volilci, na dokazih tolikega zaupanja. Sprejmite zagotovilo, da bom skušal z vsemi svojimi močmi izkazati se vrednega Časti, katero ste mi naklonili. Hvaht! V GORICI 12. marca IMS.
5?.  ffairŠČe/C, deželni poslanec.
vest t Pariz kraljici ter ji izročil priborjene prapore.jl >Pojdite, mi je rekel princ, sovražnik se ne ojači prej ' nego v štirinajstih dneh. Do takrat ras ne potrebujem tu. Pojdite pozdravit one, ki so vam dragi in vas ljubijo, in recite moji sestri, gospe Longueville, da se ji zahvaljujem za dar, ki mi ga je poklonila z vami.« In prišel sem, gospod, pristavi Raoul ter pogleda grofa z izrazom globoke ljubezni, zakaj mislil sem, da me boste radi videli.
Athos pritisne mladeniča k sebi ter ga poljubi na delo, kakor mlado deklico.
—  Glejte, kako sle napredovali, Raoul, pravi nato; vojvode imate za prijatelje, francoskega maršala za botra, pristnega princa za poveljnika, in prvi dan po vašem povratku sta vas vsprejeli kar dve kraljici: to je dovolj za začetnika!
—  Ah, gospod, pravi Raoul naenkrat, spomnili ste me na nekaj, kar sem pozabil v naglici, s katero sem vam pripovedoval o svojih dogodkih t pri Nj. Veličanstva angleški kraljici je bil plemič, ki je vskliknil od veselja in iznenadenja, ko sem izgovoril vaše ime; pravi, da je vaš prijatelj; vprašal me je za vaš naslov in pride vas obiskat.
—  Kako se imenuje?
—  Nisem se ga upal vprašati, gospod; toda dasi se izraža elegantno, sem ga vendar sodil po njegovem naglasu, da je Anglež.
—  Ah! vsklikne Athos.
Potem je sklonil glavo, kakor da išče nečesa v svojih spominih. Ko je dvignil oči, so obstale te na človeku, ki je stal pred polodprtiml vrati ter ga gledal z izrazom, polnim ljubezni.
—  Lord VVinter l vsklikne grof.
—  Athos, moj prijatelj (
In držala sta se trenutek objeta; nato ga prime Athos za oba roki, ga pogleda v obraz ter pravi.
—  Kaj vam je, milord ? Zdite se mi tako Žalostni, kakor sem jaz vesel.
—  Da, dragi prijatelj, res je; in redi moram rolo, da sem še mnogo bolj žalosten, ko vas vidim.
In VVinter se ozre naokoli, kakor da išče samote; Raoul je razumel, da se imata prijatelja pogovoriti, in odšel je tiho iz sobe.                                             I
—  Sedaj, ko sva sama, govoriva o vas! pravi Athos.
—   Dokler sva sama, govoriva o namal pravi Winter; on je tu.
—  Kdo?
—  Sin mvladin.
Še enkrat je zadelo Athosa to ime, ki ga je preganjalo kakor usodni odmev; pomislil je trenutek, stisnil nalahko obrvi ter de*al nato mirno:
—  Vem.
—  Veste?
—  Da, Orimand ga je srečal med Bčihunom in Arrasom, in p ribi tel je nemudoma §em, da me obvesti o njegovi navzočnosti.
—  ilrimand ga je torej poznal?
—  Ne, toda bil je ob smrtni postelji nekega Človeka, kateri ga j t poznal
—  E6thunski rabelj! ViMtkne Winter.
—  Vi to ves to t se začudi Athos.
—  Odšel je ravnokar od mene, odvrne VVinter, in vse mi je povedal. Ah! prijatelj, kakšen grozen prizor l Zakaj nismo zadušili otroka z materjo vred !
Kakor vsa plemenito narave, tako tudi Athos ni govoril z drugimi o svojih neprijetnih občutkih; na* sprotno, izčrpal jih Je sam v sebi ter jih nadomesti) z nadami in tolažbo. Rekel bi bil, da ao prihajale nje*
gove lastne bolečine iz njegove duše,  spremenjene v veselje za druge ljudi.
—  Česa se bojite ? pravi VVinterju, ko se je domislil čisto trezno na instinktiven strah, ki ga je občutil v prvem trenutku, kaj se morda ne moremo in ne znamo braniti? Ta mladi človek je postal morilec po poklicu, hladnokrven morilec? Lahko je usmrtil bčthunskega rablja v napadu jeze, toda njegov srd se je s tem potolažil.
VVinter se žalostno nasmehne ter zmaja z glavo.
—  Torej ne poznate te krvi ? pravi Athoau.
—  Ba! odvrne Athos ter se skuša nasmehniti: ta kri je v drugem rodu pač izgubila nekaj svoje di-vjosti I Sicer pa, prijatelj, nas je Preridnost opozorila, da pazimo. Ne moremo drugega nego čakati. Čakajmo. Toda, kakor sem rekel Že v začetku, govoriva o vas! Kaj vas je privedlo v Pariz ?
—  Neki važni opravki, ki jih pozneje izveste. Toda kaj sem Čul pri Nj. Veličanstvu, angleški kraljici! Gospod d' Artagnan je Mazarinovee! Oprostite mi mojo odkritost, prijatelj, jaz ne sovražim in ne grajam kardinala in vaše mnenje mi bo vedno sveto; morda služite tudi vi temu človeku?
™*~ D'Artagnan je v službi, odvrne Athos, on je vojak, pokoriti se mora postavljeni oblasti. D' Artagnan ni bogat in potrebuje svoje poročniške stopnje za življenje. Milijonarji, kot ste vi, milord, so v Fran* ciji redki.
—  Ah, odvrne VVinter, tudi jaz sem danes tako ubog in še ubožnejši nego on. Toda vrnimo se k vam i
—  Torej, vi hočete vedeti, če sem jaz Mazarinov pristaš ? Ne, stokrat ne t Oprostite tudi vi meni mojo odkritost, milord.
VVinter vstane ter objame Athosa, (Dalja prida.)
Prllm.t8ot»" O. žtoll.mroilll8.
V znamenju številke 17.
Pri ožji volitvl v kmelHklh .občinah v goriški okolici je dobil klerikalec Berbuč........1136 glisov,
Obljubek je dobil . . . 1188     » VeČina za Berbuča znala torej
cele.........      3 glasove.
Pri ožji volitvi so volili  volilci v Loč-
oiku zu oba kandidat«,, in sicer je .<tytiil Dej;-, bufi 38 glasov, Obljubek pa 18.
Ako  odštejemo  od  Berbu-    «. Jevih.........1136 glalov
furlanskih........    38      „
dobimo.......,  ... ifias. glasov,
katere je dobil profesor Berbuč med Slo- | venci.
Ako odštejemo od Obljub-
kovih    ........U33 glasov
furlanskih   .........     18      „
dobimo zauj   .......1115 gl sov
med Slovenci oddanih.
Obljubek ima torej   več glasov   med Slovenci nego Berbuc.
In sicer: Obljubek  .   . .1115  glasov Berbuc .... 1098      ,
Ostane .  . —17 glasov.
Toliko ima Obljubek nad Berbučeni med Slovenci.
Zopet številka 17!
Pred Šestimi leti je imel tudi Gregorčičev protikandidat dr. Turna 17 glasov večine med Slovenci — izvoljen pa je bil dr. Gregorčič s pomočjo Furlanov,
Furlanska Šiba božja je spletena torej iz 17 glasov ter goni „ slovenske" klerikalne poslance v zbornice.
Dr. Gregorčiča je gnala v državno zbornico, Berbuča podi sedaj v goriško deželno zbornico. Samo ta razlika je, da pred šestimi leti ni bilo druge šibe, ki bi bila pognala Gregorčiča iz državne zbornice — letos paje pripravljena taka šiba za Berbuča.
Moll-ov Sel
to in na lelodcu trjje?e neprenosljivo sredstvo
katero ima prednost pred   vfemi  drugimi dra
stičnimi Cisti!, kroglicami m grentic*mi.
Cena orig. škatije K 2-—
hmrejtaje se sodnijsko sasledoje.
Moli-ovo Franc, žganje i« so!
za ribMje iivoJa, - Bolefttne olajicjote ia okvepfuJoCe »u-rorr.aco sredstvo {kruti trganja io prehlajcuja mke vrst«. Orltf. steklenica K190 Na prodaj po vseh lekarnah in tnirodilpicah. (ilavna lekarna A. 10LL, c. in kr. dvorni taloimk, Dunaj, l
Tuchlaubeu 9.
Zaloga t (Sonci t  lekarnah:  <),  UristofoleUi,
A. OiroaooH.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Razglednice JDru&be gr, Cirila in Metoda" so na razpolago in čakajo naročil, da dostavijo velikonočne in spomladanske pozdrave, pa tudi druga obvestila vsepovsod tje, kamor bi se jih naslovilo. Te vrgte blaga se sicer nahaja obilo za razne okuse, zavedni Slovenec pa imej vedno najraje ogednice naše šolske družbe, dobro pomneč, da zasvedočifi naslovljencu s tem svoje narodno mišljenje, širiš slovensko zavest, podpiral pa narodno prosveto in obrambo. Kazglednice razpošilja pisarna »Družbe sv, Cirila in Metoda" v Ljubljani »Narodni dom". Trgovcem je določen primeren popust, a več, kakor za popust, jim bodi zavest, da delujejo z mpečavanjem družbinih razglednic narodu v prospeh.
Rogaški vrelec
vzbuja tek, pospešuj« pre-i avo in ureja presnovo.
Domače vesti.
KOflEBS ? NEDELJO ? GOBICI z-efer pri zlatem jelena v proslavo zmage. Na) pridejo tudi odposlanci iz cele dežele, po deželi pa naj gorijo kresovi.
Ljubljani. ~- .»Slovensko društvo" v Ljubljani piše:
Blagorodni gospod
Andrej Gabršček, poslanec i. t. d.
Goric a, »Slovensko društvo" v Ljubljana smatra za svojo preprijetoo dolžnost, da Častita tom
črnih
Ilirija.
Ollla. — Mnogo spoštovanja izkazuje vrlemu poslancu Gabrščeku
Bralno in pevsko društvo »Ladij a8.
Oifičl.   —   Hvaležni   rešitve   iz krempljev častifttjo ua sijajni zmagi
Napredni Brkini.
Cilji. — Kakor junaki ste stali v ljutem boju! Izišii ste kot zmagovalci I Tudi nam ste dali nov pogum in novib moči. Živela goriška predstraža napredne misli na Slover?kem! Ivrše valni odbor.
narodne stranke za Štajersko.
Ni SvŠlkU. — Poslancu g. Gabrščeku v Gorici : Skoro nervozno smo pričakovali izid deželnozbor^kih volitev na Goriškem. Vedeli smo, da je goriška dežela najbolj napredna izmed vseh slovenskih dežela. Vendar smo mislili, da bodo volitve vsled klerikalnega terorizma ugodno skončale za klerikalce. Šlo se je zato, da se reši čast Sloveniji. Kranjska je ni rešila, čeprav se je tuintam pokazal napredek. Gledali smo nestrpno na Goriško. Veselimo se sedaj z Vami in Častitamo v prvi vrsti Vam, g. poslanec, na zmagi. Častitamo pa tudi vsem drugim novoizvoljenim poslancem. Kličemo pa obenem tudi vsem naprednim volilcem goriškim : Naprej za narod, svobodo in napredek! Klerikalnega zmaja ste ubili, Upamo iu pričakujemo, da se v solčni Goriški ne povrnejo nikdar več suba leta. Nastopajte brezobzirno za pravice slovenskega naroda!
Slovenski klub. dijak, na Sušaku.
Niš nidSkof (8 knez je ob minulih deželno-zbo rakih volitvah globoko posegel v volilno borbo. V Gorici je šel sam osebno na volišče volit klerikalne laške kandidate. Posebno pa mu je bila pri srcu seveda volilna borba med Slovenci. Tu je napel vso svojo moč, da bi zmagali farovški kandidatje, ukazoval je duhovnikom, naj storijo, kar morejo; na vse strani se je pritiskalo iz nadškofijske palače in pisana so bila po naročilu nadškofa tudi pisma takim osebam, katerim lahko škodujejo, ako bi se ne udale ter bi ne volile, kakor se hoče v pismu, inspiriranem od nadškofa. - Zato pa so duhovniki tako divjali ter puščali v nemar svojo duhovsko službo. Zato jo umrla v Prvačini neka Sena nespovedana, ker ni bilo mogoče dobiti nauea, ki je bil na agitaciji; zato ni mogel iti nune s Srpenice na Žago v pondeljek dopoldne obhajat bolne žene, nego je Šel šele zvečer; zato biljenski kurat ni bral maše na pepelnico, volit pa je šel in se mešal po volišču; zato so politikujoči nunci tako grdo nastopili izven cerkva in po cerkvah; zato so skrunili z ostudno politično agitacijo veže božje ter slepili ljudi, da je škandal velikanski.
To, kar se je godilo v nedeljah po cerkvah, katere je postavilo našo ljudstvo za kraj molitve in božje beseda, je tako umazano, tako nizko, da nimamo pravih besed, da bi mogli prav označiti vse protikrščansko, protiversko početje politikujočih nuncev, ki go s skrajno zlorabo vere in cerkve pritiskali na notranja čutstva ljudstva zgolj v klerikalne politične namene. Ženo so jokale po cerkvah io potem doma, nerazsodni del molkih je trepetal, razjodol pa so ne zgražali v svetem
trepetui In kletve so sikalt na nebrzdane po-litikujoče nunco.
Nase razsodno ljudstvo čuti vedno bolj, kako nastaja med njim in cerkvijo prepad, kako se ločujejo vezi med ljudstvom in cerkvijo, ker ne dobiva v njej notranje tolažbe in krepila iz Kristusovih naukov, marveč čujo tam le prevečkrat peklensko osebno gonjo, sovraštvo in grdo zabavljanje. Cerkve postajajo prostori za politične shode, na katerih igra hinavščioa glavno uIogo^Kakoue tu farba iu bega ljudstvo, to je nezaslišano, to je v skrajno nečast cerkve! Vere ne izpodkopavajo gliberalci", ampak farovška politična gonja. Ko kričijo nad „liberalci*, se le ravnajo po geslu: Rečem ti, da mi ne porečeš!
Nas nadškof in knez se vrti sredi teke nečedne farovške politike, on je generalissimus klerikalne atranke, zato pa tudi prvi odgovoren za vse, kar uganjajo klerikalni strankarji.
Velika je ta odgovornost! Ali se je zaveda naš milostljivi nadškof in knez?
Naj gre v se", naj izpraša svojo vest, potem morda sprevidi, kako se je oddaljil od starega latinskega reka: Quidquid agis, pru-denter agas et respice finem!
Ulft jI danes ponoči v Gorici FZM. baron Deggenfeld.
Diriff za »Dijaške kiilije". — županstvo v Tolminu je poslalo za dobrodelne namene uradno plačani znesek 15 K v poravnavo ueke nameravane ovadbe. Na pustni torek je nabral na Sokolovi maskaradi kavarnar Jos. Pečenko 1194 K. Ob isti priliki je nabrala ^Čarovnica" 506 K in BCvetliČarkatt 3276 K. G.čni Ivančičevi pa sta skupili isti večer za metuljčke 21 K. Zbirka gimn. profesorjev v Gorici za mesec marec znaša 13 K in sicer so darovali po 2 K Žnideršič, Novak, Mast-nab, Cleri; po eno krono pa Vazzaz, Povšič, Ozvald, Omersa iu Neimenovan. Na račun mesečnine je prišlo 23 K. — Živeli darovalci in nabiralci!
Somišljeniki! Poročajte! - Ob minolih volitvah so uganjali klerikalci razne kaznive reči ter močno grešili proti zakonu v varstvo volilne svobode. Naznanite nam vse take slučaje, podprte s pričami.
PREDAVANJE t Goriški Čitalnici danes zarad gledališke predstave odpade.
ODBOB.
nSlotenska bralno ia podporna društva t Gorici" vabi na letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 29. marca 1908. ob 1V2 uri popoldne v društvenih prostorih z naslednjim dnevnim redom : 1. Letno poročilo odborovo. 2. Račun za leto 1908. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov.
V splošnem lOlHuei razredu je bilo vpisanih volilcev 33.527. Volit jih je šlo 25.054, torej 74-7%..
O Ml „nezlu s soclalBlal inikritl čebmjajo farovški listi kar venomer. Sklenilo se je res, da naj gredo soc. demokratje volit naše kandidate. Socialni demokratje, ki so spravili prvič 060 glasov skupaj, so se deloma rade volje odzvali sklepu, drugi so se le neradi uklonili, imamo pa dokaze, da mnogi oficiel-nega sklepa niso spoštovali, marveč so glasovali za klerikalce. Tako n. pr. v Vrtojbi, v Št. Andrežu, v Podgori. Voliti jih je šlo manj nego prvič. Taka je resnica. Klerikalci kričijo na široka usta o zvezi s socialnimi demokrati le zategadel, da bi prikrili svojo blamažo.
Izrekamo pa tu javno zahvalo vsem onim soc. demokratom, ki so glasovali za naše kandidate. Prav so storili!
SiRih lilij so se posluževali klerikalci pri volitvah. »Gorica* je lagala, da je smrdelo okoli nje radi laži. Lagala je, da je bil Gabriček navzoč tudi pri pogovoru s socialnimi demokrati, dočim je res, da je bil za časa konference s soc. demokrati v hribih.
Grda laž in nič drugega je tudi trditev, da bi imel dobiti en veleposestniški mandat g. dr. Turna
Vse take reči so si lažniki pri „Goriciu sproti izmišljevali, da bi begali volilce. Ina laž več ali manj pri pobožnih kristjanih — to nič ne de. Za katoliško stranko se sme tudi lagati, kolikor kdo hoče; nima nič greha. BlrtflieM „fillki tittt*. — Slepar v BSlovencu" piše: „Volitve na Goriškem so končane. Pri ožji volitvi v kmetski skupini v goriški okolici je zmagal kandidat S. L. S. Berbuč, kandidat S. L. S. Kosmač v tolminskem okraju ima tudi velike večine."
Torej Berbuč ima velike ve« i ne, Kosmač pa tndi. Berbučeva »veČina4, ki znaša sedaj S glasove, pride de pod ničlo. Za Kosmača pa so zbili s težavo skopaj 166 glasov večine. Juretič je dobil 618 glasov, Kosmač le 784, dočim so res upali na veliko večino. Teh 618 glasov Juretičevih tako boli klerikalce, da si niso upali povedati izida v številkah niti v ..Primorskem listu" niti v „Slo-vencu", ampak lažejo: v „Slovencu" pravijo, da imata Kosmač in Berbuč velike večine, v „Prim. listu" pa o Kosmaču, da ima skoro 200 glasov večine. Sama laž se drži klerikalcev. Slednjič jim tudi ostane le laž, kajti volitve so pokazale, kako se podirajo njihove najboljše trdnjave!
Državni poslanec Fon je dobil letos v splošni kuriji v svojem državnozborskem volilnem okraju 401 glas manj kot kandidat z najmanjšim številom v naši listi in 172 glasov nanj kot lansko leto pri državno-zborskih volitvah.
Pričakujemo, da ga pozove > SI o vence c v svoji pravičnosti, katere je kar gorel nasproti štajerskemu poslancu Robleku, da odloži svoj državnozborski mandat Od Robleka je to zahteval, ko je bil izvoljen v štajerski deželni zbor v njegovem okraju klerikalec.
Nasproti Robleku je bil »Slovenec« krivičen, ker niso bili volilci jedni in isti — pri Fonu pa so! Fon je dobil nezaupnico, iz katere mora on kot razsoden mož, za kakoršnega ga smatramo, izvajati posledice: to je odložiti mandat.
Kaj Ji storil deruberšk! župilk JarančJč pri
ožji volitvi 9. t. m., je znano. Da je razveljavil 67 glasov iz naše liste, to je bilo dobro preračunjeno že poprej. Jnvanči* je bil tako podučen iz Gorice. Klerikalci so računali, da pojde pri izidu mogoče za par glasov razlike. Zato so si hoteli pomagati do zmage na nepošten način v Dornbergo. Računali so, da bi prišli tako v veČini v zbornico, kjer bi se zvezali z Lahi, da bi se ovrgli vsi protesti radi dornberških glasov ter bi ta sleparija pomagala svetim možem do poslanstva. — Tako še na Ogrskem ne sleparijo pri volitvah, kakor se je zgodilo v Dornbergu. Zato pa zasluži doroberški slučaj pošteno plačilo pred sodnijo.
Ni Vrfojlo se je izlil prvi srd v sredo radi izida volitev v kmečkih občinah v goriški okolici. Zakaj, je lahko umevno. Ali prizadeta sta tudi zlasti Št. Ferjan in Čepovan, kjer je bila udeležba manjša od prej. V Če-povanu so imeli obzire do Berbuča, ker je tam častni občan in ker hodi gori v letovišče !
. V LsČBfkll so volili v sredo pri ožji volitvi nekateri tudi za našo listo, klerikalci pa po številu 38 za slov. klerikalce. Od naše strani ni nikdo iskal furlanskih glasov, šli so v Ločniku sami volit naše kandidate, ker poznajo klerikalce za kmečke sovražnike.
Vse, kar pišejo farovški listi o tej stvari, jo le laž, s katero hočejo odvrniti od sebe svojo izdajsko kupčijo s furlanskimi glasovi. Kakor rečeno, »mi nismo iskali glasov v Ločniku, klerikalci pa so jih iskali prvič in drugič.
V ŠomptSU so izgubili klerikalci tla. Kadi tega pa pljujejo po farovškem trobilu na poštene volilce. Opisujejo volitve, kakor da bi se bilo kdo ve kaj groznega imelo pripetiti na volišču. Zaganjajo pa se in mahajo okoli sebe le radi tega, da bi prikrili grozovito blamažo, katero so doživeli v Šempasu ia katero jim tako lepo na tihem privošči tudi župnik Grča. —
Ni Cerkljmken so se naprednjaki držali ob volitvah prav dobro. Po Cerkljanskem je klerikalni terorizem hudo razvit Na Cerkljanskem bi rad vladal kakor kak turški paša — tehant Knavs, ki je hud političen agitator. Vendar pa se ga naši volilci niso nič bali, marveč je njihovo število pri ožji volitvi celo naravnost impozantno naraslo. To je bil jezen Knavs! Slava vrlim našim volilcem v hudi borbi z večino klerikalcev!
Ffil Illitfll! je prišla neka žena iz goriške okolice k laškemu trgoven B. v Gorici. Ta jo je začel hitro izpraševati o volitvah ter je rekel i BNa katera stranka ga volite vi ?" Ko mu je povedala, je rekel: „Ne stojte ga volit, ka vaS mož ga bo imel po tri žena; če ne voliste Brenceljna, ga niste kristjana." Žena se je smejala, šla domov in mož-volilec jo volil naSe kandidate.           #
Iz Vrfoj&i. — Vzrok, da ni bilo pri ožji volitvi veČine; se mora pripisati v prvi vrsti
potom novolavoljeoim poslancem narodno-na-prodne stranke v pokneženi groliji gorlftkl kar najprisrčnejlie na častni izvolitvi pri ravnokar dovrfienih deželnozborskih volitvah.
Vasi zavedni volilci pokazali so v tem Ijutem volilnem boju tako narodno zavednost in požrtvovalno navdušenost, da gleda ves ostali slovenski svet z občudovanjem in iipra-cenim ponosom na nje.
Vaši zavedni volilci so stali pri volitvah v^ižei# *l»rrfc«!ior sketa^za vzvišene narodne in napredne ideje in' tudi izvojevali najfiast^ejSo zmago.
Zavednost in narodna navdušenost Vaših volilcev, neumorna delavnost in požrtvovalnost voditeljev narodno napredne stranke bodo služile odslej vsem ostalim Slovencem j v sijajen vzgled in prepričani bodite, da Vam bodemo na tem potu sledili i v drugih kro-uovinab.
Slava Vašim volilcem! —
Slava novoizvoljenim poslancem!
S slovenskim pozdravom Za „ Slovensko društvo* v Ljubljani.       ¦ Rasto Pustoslenišek,          I>r. Kokalj,
t. č. odbornik.                    t. Č. predsed.
Pfllt. ~ Neustrašenim bojevnikom za jmiko, svobodo in napredek naše oajiskre-nejše Čestitke.                                                  I
nadzorniku ^agrarcev" is B% ki je Sel rajBi režat beke, namesto da M priSel po volitvah v Bi\jah v Vrtojbo pogledat, kako so njegovi koloni letali po hišah in vodili pod roko na volišče sosede m klerikalno stranko. Vedeti je pač moral, d» p tudi prej niso volili ne njega ne stranke njegove. Toda prej vendar niso agitirali. NaS župan tudi ni storil nic, dasi je bil naproSen od raznih oseb, naj se gane z doma. Tudi bukovSkemu in našemu učitelju gre hvala, ki sta zbrisala naše kandidate ter volila klerikalne. — Odtod nas poraz. Klllikllll UHlferjI so letali po celi deželi ter lagali in sleparili, kar se je dalo. Imeli so polno denarja. Dajali so za pijačo in podkupovali so volilce. Pridušali so se in preklinjali, da se je kar kadilo. Odkod toliko denarja? Klerikalni generali so rabili ljudski denar proti ljudstvu. Ljudstvo so hoteli oslepariti z njega lastnimi žulji! Agitatorji so divjali kakor stekli psi okoli po vaseh ter se zaganjali v volilce, obrekovali so in kradli čast in poštenje, kakor pač so bili naučeni.
—  Ponosni sinejo bili na te ljudi politikujoči naši nuhci in njihov vrhni poglavar nadškof in knez!
Lepi Ifltaferje je imel župnik v Kenčah. Pravijo, da so agitirali na vse kriplje, zraven pa po laško grdo preklinjali Mater božjo in Boga. Vse mogoče pri klerikalnih divjakih.
Sten tali ,6wielB bi 8M«rsktM listi", ki sta nam pomagala k zmagi na dan 9. marca l 1. Hudo lažnjiva in obrekljiva sta oba lista že od nekdaj, ali tako debelo, kakor Iažeta sedaj, ko sedi v njunem uredništvu ..Slovencev* učenec, pa prej nista nikoli lagala. Poznamo klerikalce, ki se jezijo radi tega prav očitno. — Ali s tem sta pomagala nam; odvrnil je radi lažij hrbet klerikalni stranki že marsikdo pa ga še obrne marsikateri! Zato naj le Iažeta naprej! Hvala jima za pomoč, ki je prav prišla pri volitvah.
Papež f Miilltld. — Nekje je pri- 1 digal nune, da je papež padel v omedlevico, ko je izvedel, da dne 2. t m. v splošnem volilnem razredu niso zmagali klerikalci na Goriškem. Potem pa je pridušal volilce, da j naj volijo, kakor on ukaže, da ne pade papež zopet v omedlevico, češ, potem bi se znalo zgoditi, da umrje in bi ne imeli več papeža! Kakšna škoda!
No, ni čuda, če je padel v omedlevico, ko je izvedel, da njegovi prijatelji Brecelj, Fon in Pavletič niso izvoljeni Taki sveti možje in to nehvaležno goriško slovensko ljudstvo jih ne voli! In pomagal jim je sam Dermastia, ki se je že pohvalil, da je že on nevaren .liberalcem0 celo na Krasu — pa vendar niso zmagali. Mai hndir, da bi ne padel papež v omedlevico pri taki novici!
LibHllK Lili imenuje .Gorica" najhujše sovražnike slovenskega naroda.  Tako torej!
—   S tem zatrdilom pa obsoja najostreje Gregorčiča; kajti on je bil zvezan dolgih šest let z liberalnimi Lahi, to je (po ^Gorici8) z najhujšimi sovražniki našega naroda. Z obsodbo se strinjamo.
plevim"  vrelcem, ki ima podolgaato obliko, J oo skopali 10 m na globoko.
Že pri prvem izkopavanju je dognal imenovani geolog, da sestoje plasti teh vrelcev Iz kaoHniiiravanep andeslta in krhkega laporja, ne pa ir. foramin-laporja in kamenca, kakor se je iipočetka mislilo. Te vulkanlčne plasti, iz katerih prihaja mineralna voda, so po barvi in obliki različne. Bavnatejjatvo deželnih vrelcev hrani nebroj krasnih kamnov, kateri bi bili v kras vsakemu muzeju.
Odkrili so nove vire studencev in pli-novih vrelcev, kateri so v zvezi s prejšnjimi studenci in votlinami. Ta dela nudijo zanimivo in poučljivo sliko ter vzbujajo zanimanje posebno med učenjaki-geologi. Državna geolo-giška postaja na Dunaju je poslala v Rogaško-Slatino uglednega geologa dr. pil. g. Deger-ja, da prouči te čudovite vire.
Po mnenju g. dr. Knetta, so bili dosedanji vrelci preplitvo izkopani. Tako ima n. pr. voda iz globokega Beta-vrelca do 108 gr. redilnih snovi, medtem ko imajo plitvejši vrelci komaj 60 gr.
Na novo odkriti in povečani vrelci bodo dajali poslej še enkrat večjo množino vode; vsled strokovno vrejenih naprav pa je dobila Rogaška-Slatina zopet lepše in modernejše lice. —
Triliel P« M§Hl iSŽ«laN priznavajo, da se je poraba testenin, odkar obstoji Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčifi v Ilirski Bistrici, znatna povzdignila. Znano je da je le izborna hvaliteta njenih izdelkov te uspehe povzročila. Kakor nam tvrdka poroča, mogoče ji bode vsled novih naprav, odslej večjo množino testenin izdelovati, vsled česar si štejemo v dolžnost priporočati njene izdelke k&r najtopleje. Paziti je na varstveno znamko „Pekatetea.
Dafen fcSIČe Zlr«i!l. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za nAnker-Pam-Espeller"), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 140 in 2— za steklenico; stekleaica je v elogantni škatljici ter označena s sidrom.
Jaz nisem tako neumen,
da bi verjel vsakemu priporočilu; da so mi pa priporočili Sodenske mineralne pastile — seveda pristne Fay-ove — to me pa resnično veseli. Te pastile so izvrstne. Ce ste hri-pavi, če kašljate, Če ste zasliženi: nekoliko Favovih použijete — pa je konec bolečin. Prepričal sera se, knjti Favove uživam že nad deset let. —
Škatljica stane K 125. Dobijo se po  vseh lekarnah, droge-rijah ter v trgovinah z mineralno vodo. 12 Glavno zastopstvo za Avstro-OgrskO: W.Th.Gnn!zert, Dunaj IV l. Grosse Nengasse 27.
- ŠW. — Tebant Knavs v Cerknem je rekel v cerkvi, da če zmagajo ..liberalci", bo Gabršček nadškof na Goriškem. — No, če M bil Gabršček škof v Gorici vsaj en mesec, bi ne bilo slabo! Še Knavsa bi spravil k pameti!
Silil ŽHi! — Žaga na Bovškem se je pri sedanjih volitvah držala naravnost imenitno. V splošnem volilnem razredu in za kmečke občine je poslala na volišče impo-zantno število zavednih volilcev te pri prvib volitvah. Ko je bila treba še iti volit za ožjo volitev, so šli Žagarji še pomnoženi na volišče. Le par njih je volilo klerikalno. Tako zavednih vasij je malo na Goriškem, Slava in čast Žagi! Cela Goriška je bila pozorna na Žago!
M0f Miril. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti - Komer, V teh dveh lekarnah bo v času od 15. do 22. t. m, ponočna služba.
mmm mM t Bmiu-siittai. - okoii
2 V, milijona steklenic mineralne vode se razpošlje vsako leto na vse kraje sveta. Umevno je torej, da za toliko množino vode dosedanji vrelci niso mogli zadostovati; treba jih je bilo povečati ter moderno preurediti. Meseca novembra p. 1, ho pričeli z že davno nameravanim delom.
Kot strokovni vodja je bil poklican znani specijalist geolog in kemik, inžener dr. Job. Knett iz Karlovih varor; tehniško delo pa se je poverilo i&ženerju H, Dirnbocku fo Gradca. Površje med »Joafpovim* in »Tem*
Zveza narodnih društev.
Prtlstltiitfi .Zveze urednik društer naznanja svojim društvom, da se nekaj časa sem ni moglo mislili na redno 9Zvezino" delovanje, kar naj društva oproste z ozirom na volilni čas, ki je tako rekoč onemogoči! vsako intenzivnejše delovanje. Volitve so pa se<Jaj minile in „ Z vez a" je zopet pričeta delovati.
Trfovsko - obrtne ta gospodarske veiti.
Izkaz pstrtitiiMea slovenskega trgovskega anstri .MERKUR* i IJubljiil. -V službo se sprejme: 3 poslovodje za na deželo, 3 knjigovodje in korespondent, 2 potnika, 1 kon-torist, 6 pomočnikov mešane stroke. 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki Železniške stroke, \ kontoristinja, 'S prodajalke, 0 učencev. Službe iščej o: 3 kontoristi,4knjigovodje, 20 pomočnikov mešano stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika manifakturne stroke, 2 pomočnika železninar-ske stroke, 4 pomočniki modne in galant. stroke, 15kontoristinj, 6 blagajuičark, 7 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Tlkijfoja tfrtkl J. Ntafti je odposlala dva svojih najboljih delavce? na Dunaj v krojaško šolo, da se izpopolnita v svoji stroki, kar jamči, da bode s tem korakom krojačniea omenjene tvrdke zopet napredovala.
Politični pregled.
TriliM Milni Zbor je sklican na dan K'), t. m. Na dnevni red pride tudi volilna reforma za deielnl zbor.
Po novem volilnem redu bi se zvišalo število svetovalcev oziroma poslancev od 54 na 83. Okolica se razdeli v a volilna ok *4» s 15 mandati,
V anketi u saniranje delilnih financ je govoril tudi naš deželni svetnik dr, Pettarin, ki je opisal neugodni financijalni položaj Goriške, ki se utegne še poslabšati. Splošne dotacije, ki so neobhodno potrebne za saniranje, bi se morale najprimerneje razdeliti po kombiniranem ključu, ki bi jemal v obzir najvaž-neje davke in število prebivalstva. '?,& podeljene dotacije bi treba zaračunati. Važno bi bilo za Goriško, ako bi finančna uprava v dosego boljih dohodkov vzela potrošarinaki davek v lastno režijo oziroma jo da deželi v zakup. Deželni knjigovodja Kavčič je na podlagi obširnih tabel pojasnil razdelitveni ključ, kakor ga je predlagal predgovornik.
Kranjski deželni odbornik Grase1'! je razlagal finančni položaj Kranjske ter opozarjal iredvsem na visoko obremenitev te dežele. Priporočal je finančno izrabo vodnih sil ter se izrekel za dokladona pivo. Končno se je pridružil zahtevi, naj bi država prevzela bremena ljudskega šolstva ali vsaj del teh bremen. — Deželni odbornik grof Barbo je dokazoval, da niso dežele zakrivile finaučue bede, temuč je tega kriv« država, ki si je vzela vse dohodke. - Posi. dr. Steimvender je izjavil, da je temeljito saniranje deželnih financ mogoče le tedaj, ako se da deželam popolna avtonomija. Nadalje je predlagal: davek na žganje naj se zviša za 40 vin. pri litru alkohola, a dežela je deležna dohodkov po razmerju konzuma; davek na pivo noj se ne zviša, zato pa se mora deželni davek na pivo osvoditi dosedanje omejitve; gotovi del skupnih dohodkov iz davka na žganje se naj porabi za Goriško, Istro in Dalmacijo.
—  Deželni odbornik dr. Lemisch je govoril o finančnem položaju Koroške. — Prof. Milew-sky se je izrekel za deželno-prometni davek.
—  Posl. dr. Reuner je izjavil, da se mu zdi vsako saniranje brez temeljite reorganizacije državne in avtonomne uprave brezuspešno. Edina pomoč deželam bi bila za sedaj, da prevzame država vsaj del stroškov za ljudsko šolstvo s tem, da prispeva k plači vsakega posamnega učitelja. — Prof. Itedlich je zahteval, naj prevzame drŽava 50/,, učiteljskih plač; nadalje se je izrekel za državni davek na premog in rude, a dinamit naj postane državni monopol.
DlŽaVDl Zbor bo sklican najbrže 20. t. m., ako skonča proračunski odsek dotlej svoje glavno delo. Deželni zbori utegnejo biti sklicani takoj po Velikonoči.
Razne vesti
Akad. društvo slov. agronomov »Kras" na Dunaju naznanja svoj IV. redni občni zbor, ki se vrši z običajnim vsporoiioui IG. t. m. ob '/,8. zvečer v restavr. „Holzeru XVIII. Tiirken-scbanzstrnsse 10. Slovanski gostje in prijatelji društva dobro došli.
Df. Ravnlhar, propali kandidat za deželno-zborske volitve v Ljubljani, je odložil čast staroste SI. Sokolske Zveze. Trav!
Edmondo de Amlcls, sloveč laški slovstvc-nik, je umrl 11. t. m. Od njegovih knjig je najslavnejša „Cuoreu (srce), ki je prevedena v vse kulturne jezike.
Izseljevanje Iz Bosni In mrcefloilm. -~ Lani
se je izselilo iz Bosne in Hercegovine skupno 820 oseb, med temi 565 Turkov, 204 pravoslavnih. Izselili so se v Turčijo, Srbijo in Čr-nogoro, v Ameriko jih je odšlo 158.
Šfcflf Mlllia In Č23nikl. - h Ouiišlja: Dne 8. t. m, je bila v cerkvi prečitana okrožnica škofa Mahniča, v kateri med drugim pod smrtnim grehom zabranjujo citati „Beški Novi List", „Pokrflt" in »Obzor"; kdor čita te liste, ne bo zveličan. Časnikov zida Franka se škof ne spominja, te se sme Citati. Prebivalstvo je ogorčeno radi te Mahničeve okrožnice. —
Nove speeialltfttt smotk. — T? dni se je začela prodajati in sicer najprej na dunajskem trgu nova vrsta smotk pod imenom npigmeo3u. Vsak komad stane 16 vin., zabojfiek 25 ci^ar pa 4 K.
Sklei itltkefii leti m iretf*JHe ieleh bo letos 4. julij«, namreč na onih, kjer vi počitnic , valed vročine,
»M Id Otik RIB. - Dunajski župan dr. Lueger, ki biva sedaj v I .ovranu, se je mudil to drd na otoku Itabu. Dunajska občina namerava namreč kupiti kos otoka v ta namen, da zgradi tam zdravilišče ta urad* nike dunajskega mesta.
Trakirjl! veier, — Društvo svohodomisel-nik akademikov rSava* na Dunaju priredilo je dne 6. t. m. Trubatj?" večer. Brez slovesnih vabil tu vsporedov razvil se je ta večer v sijajno manifestacijo svobodnega nazira-nja in smelo se'trdi, da nobena v spomin Trubarja letos prirejena slavnost po vsebini in številu tukaj podanih misli in ponujenem užitku ne bode dosegla tega večera. Predsednik akad. društva „Savaa g. pravnik Suhač dal je po pozdravu in kratkem uvodnem govoru besedo g. cand. j uriš Emilu Jenko-tu, kateri je v izbranih besedah slikal dobo delovanja Primoža Trubarja ter podal jasno sliko tedanjega kulturnega stanja Slovencev in pomen Trubarjevega nastopa za naš na-daljni kulturni razvoj. Za posebnost tega večera sta poskrbela bibliotekarja c. in kr. dvorne knjižnice gg. dr. Ivan Prijatelj »u dr. Kidrič, katera sta se potrudila za t& večer iz omenjene knjižnice pridobiti deset Trubarjevih knjig, katerih pomen vsebino in zgodovino sta omenjena gospoda prijazno raztolmačila. Mej temi knjigami je tudi edini svetu znan eksem-plar in prva slovenska leta 1550. tiskana knjiga „Abecedariumu, kot edini svetu znan eksemplar neprecenljive vrednosti. G. dr. Prijatelj je nato podrobno naslikal vse življenje in delovanje Primoža Trubarja. Povdarjal je posebno jezikovne potežkoče, s katerimi seje imel boriti Trubar pri svojem literarnem delovanju iu na podlagi večih odstavkov iz Trubarjevih del sprožil misel, da je Trubar skoraj gotovo hotel ustanoviti slovensko narodno cerkev. G. pisatelj Ivan Cankar je v temperamentnih besedah govoril o Trubarju in naših razmerah v domovini. Žalostni spomini za slavnostni večer, pravi, je dejstvo, da je ravuo Trubarjevo leto za nas najklavernejse, najpo-pisiieneje kakor ob priliki Prešernove slav-nosti, tako se tudi danes oglašajo v domovini rodoljubi, kateri brez odmora iščejo, kaj bi slavili, da se zberejo v odseke in volijo pred-seduike, a nimajo časa, da bi se skušali poučiti o Trubarju samem aH celo razširjati njegovo mišljenje. Večina splošno ne zna nič, pa tudi oui, ki so že kaj slišali o reformaciji, uvrstili bi se mirno v Hrenovo procesijo ttfr plesali okoli gorečo grmade knjig. G. Cankar povdarja splošno slovensko brezpogumnost, ker si sicer ne more tolmačiti ogromnega števila onih, kateri so nekdaj mogočno klicali „proč z popi", a sedaj so se BpriIa«odili razmeram". Govornik pravi, le mladina še ima ptavico nadaljevati rodoljubno delo Trubarjevo in stopiti mori brez starih naših rodoljubov v priuodnjosl. Nato je g. Cankar ob veliki navdušenosti vseh navzočih z mladeniskim ognjem prednašal Otona Zupančiča „ pesem mladine'' in eno pesem iz cikla „v spomin Aleksandru Murnu". Med pavzo zapel je z že zuano virtuoznostjo gosp. operni pevec Levar Schuminnova greuadirja. Potem je čital gosp. I. Cankar svojo črtico „Mrovec in njegova slava". Ta satira prekaša s svojim kipečim sarkazmom celo dolino šemflorjansko. Pisatelj črta v njej, kakor je sam omenil milje, kjer rasejo naši rodoljubi.
Ta krasen večer bil je dostojanstveni izraz mišljenja svobodomiselnega dgaštva, katero ne misli za svoje ideje samo manifestirati, nego tudi te misli razširjati med uaro-claui, kateri je danes ravno tako kot v ča^ih Trubarja popolnoma v oblasti rimskega žezla. Poleg že imenovanih bilo je na večeru tudi več akademikov iz 9Slovenijea, gospa dr. Pri jaleljeva, pesnik o Oton Zupančič, g. inženir Štobi, skladatelj g. .leraj in dr. Megušar z soprogo. Kakor običajno, so tudi prireditev „ višji krogi8 ignorirali.
Anton Jerkič
edini odlikovani  fotografski . ^od za moderno fotografova^e in slikarstvo
Gorica, Gosposka ui. 7 elektrofotografski
ZAVOD
Test, Vim delle Poste 10,1. nadstr.
Posnemanj« izključno pri čarobni električni
razsvetljavi § pomočjo svetilke Jupiter" do
9, ure /večer, Suetouna nouo»t.
Vnrutvonn intmka: „iMro"
IliniMSiit. Ciptici comp.
1                      N»domt»tek m
Anker-Pain-Expeller
|e poTSod pripoinano kot  najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno
80 vin., K .1*40 iu 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega 'tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v Skatljali z našo varstveno znamko „8!« ČrOB" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi.'   -fc-
____Dr. MCHfBHJBVA LEKARNA
a ,.il*tem l»fn" t Pragi
Elm*bethg»8se Štev. 5 nov«. I
Odvtoo r»*po»Uj»nJt.
1    ¦   Avstrijsko parobrodno dri štvo     ¦   - ¦¦ prej
ATJSTRO - AMERIČANA
In bratje Cosollch. sledeči Rarnik **** '" direktna zvezft z Ameriko- ˇ HBW-T0BE odplojejo
GERTY, 8.000 ton. odhod 7. marca. Cene iz Gorice v New;Yppk: IH. razred s hrano in postelje K 140-II. razred K 250—, I. razred K 820- in vise.                      '
f BDEHOS-ATBES in lontcfldeo odpluje paraik ..Argentina" 11000 ton
dne 14. marca 1908.                            '
Cene Jz Gorice v Buenoa-Ayres: KI. razred a hrano in posteljo K160
Za otroke od 6-12 let K 80. Za otroke od 2-6 let K 40
? JtEW.0BLEAHS odpluje paraik „Sofia Hokenkerg" 10.000 ton. 15. marca.
Cena III. razred s hrano in posteljo K I4<»•-, II. razred K 300--, I. razred
K 3J50'— in više.
S«J?J' TO^Le?,LnVamcCaLa toventilac^ Domača knbi&ja. Kravnik io . ravlla. - Vdobe se listkiipo znižam ceni za Buenos-Ayres in Monteviden in za vse železniške postaje Zjedinjemh držav v Ameriki iamo za III. razred
in sicer za one, ki se podajo v notranje kraje. Za pojasnila, informacije in nakup listkov se je obrniti na
Glavno zastopstvo Austro-Americana
Gorica, Corso Josipa Verdi štev. 17.
C. kr. privil.      iffl5|r   krojaški kroji
=sa=rSS LBf OBSTOJEČA s=   i
strokovna  krojačniGa  prve vrste za vsaki stan.
Velika izber blaga vsake vrste po najnovejši modi is ceneje kot pri vsakem kos-tekcijonarju. Zaloga vsakovrstnih oblek in manafakturnega blaga iz inoiemskih in avstrijskih tovaren ter raznovrstnega
Blago na meter in gotove obleke proda Jam po tako nizki ceci, da lahko vsak-
teri kopi pri meni. Cdlna zaloga opraue k uniformam za gospode c. in kr. Častnike, uradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasee in za častilo duhovščino.
Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
m. Poueraj u Gorici
na Irauniku št 5.
..M.....™....   FABOBRODNA DRUŽBA   «~«™..
Seuerno-nemški isloyd-Bremen
(NORDDEUTSCHER LLOVD-BREMEN)
Redne parobrodne  črte  iz Bremena  v   Novi-York,  Baltiliiore,
tialrC8f>n, Buenos Aircs, kakor tucii po pristaniščih južne Azije,
Avstralije Ud.
Parobrod! Nemškega severnega Llo da:
178 velikanskih brzih parnikov; z dvema vijakoma za transoceanske vožnja, od katerih 30 s \hStU) ton.
11 velikih parobrodor za prevažanje blaga; 2 velika parnika za veibanje,
37 velikih parnikov aa vožnje po evropskih morjih.
II   velikih   najniodernejih   parnikov   v delu. K»t» manjših parobrodov.
Vsfga skupaj 395 parnikov, od katerih 172 brzih. opremljenih z modernim kemfortom.
Brzoparniki preplovejo ocean v 5-6 dneh. 470 agencij ? prvih svetovnih pristaniščih -— Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. ^—-.
Informacije in pojasnila daje
F. STUMPE
Glavni zastopnik« Trsta Piazza   Giuseppina
Telefon št. 2068.
Žene!
Pri graščini t Meilrt: je Da prodaj
čreda ovac|
večinoma samic z mladiči v različni starosti od štirih tednov ilo malo dni. Proda so ovco v poljubnem številu, tedaj tudi posamezno, kakor komu ugaja. Natanč ejfk se izve' v zgoraj  omenjeni graščini.
A. vii. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
njiiijitii Mi iz Istre, Dilmcije Miiittte, Bari in Hice
a prodaj'« na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Sron  1*12, 120  136 1*44, 1"60,180, 2-, za Inči po n vin.
-------     Na debelo cene ugodne.     -------
PoSiljn   poštnine  prosto  na dom.   Posodo s« jmSfn   kupcu   do   popolne   vporabe olja;   po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi   vinski   kis  in   navaden.  Zaloga
----------------_ mila in sveč.------------------
Cene zmerne*
Edina slovenska kleparska delavnica
koncesijonirana za plinovo in
l
dna ud. Čufer
Gorici ulica Su. Antona
(v Kopačevi hiši).
Priporoča se vsem gg. odjemalcem posebno pa kmetovalcem za vse po-trebščine spadajoč« v to stroko kakor: mehe za žvepljanje trt po zadnjem sistemu, škropilnice za vidrijol, poli-valnike za vrte, patentirane ventilatorje za dimnike itd.
Popravila se izvršujejo točno in po najnižji ceni.
flnton Bregantič,
poslovodja.
Cenj. dame  in  gospodje — pozor!
Ako trpite na širjenju krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolina ob Boni Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
„Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala! VaSe sredstvo je učinkovalo Že 5. daa".
Gospa L. v M. piSe: „PriporoCaIa bom vsakega VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brei njega".
Arhitekt S. v M. piSe: »Za izbora« postrežbo se zahvaljujem. Pri moji 2eni je VaSe sredstvo Že po 3-daevni rabi brez bolečin učinkovalo*.
Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje periode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
mlad gospod
išče z aprilom
mirno sobo
če mogoče z oso oskrbo.
Ponudbe na dr. ferfoljo o Toiminu.
Ivan Kravos
m Hornuitll. eORiGAnaKornuil.il. sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali   pa   težko vožnjo:   dalje ima   v  zalogi različne  konjske potrebščine, potovalne  potrebščine  kakor: kov-] čege, torbice, denarnice, listnice itd. —  Izvrguje in sprejma v l^||f|§ya popravo različne koleseljne in SEiJIglcjl
I         :,'-,-:..=¦   kočije.    "   ".....=:...: :
i       Poprauila se izuršujejo * ?no.
i KkV*   Cene zmerna.  ""^IJI
Imate c šivalni Btr<>j? Ako ga nimate, omislite »i najnovejfto marko •Original-Viktorja* in najboljša izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva »c prepričala da ostan« »Original« le najboljil
polVktni
DriiteiHictBriiitr«iidc^
»o nepru-koaljivi namerif*
uporabi brezlomno.
OriBiRal-Victoria stroji
za domačo rabo in obrtn«
OriiiMl-lfictsrlaitroii;"™",;^^
m um«»tno vp?*nfa (rokamfranj«) Tvrdka stavi na razpolago tttrankns1« učiteljico, ki poučuj*? brezplačno
BriilMl-lliiitBrteitriiii^,"^:
lik va«h dof»edaj obstoječih tovarpn.
Za vsak atroj jamčiva iu let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat Bi pred nakupom »Orlginal-Victorla »troje. Edina zaloga •Orlginal-Victorla« troje? tt dragih Šivalnih »troje?, drokoles •Pucli«, orotja, ronalelje is vseh lovskih priprav pri tvrdki
KEHiSEVANI & ČUK     GORICA
Stolni trg St. 9 (Piaiza Duomo) Ltistua delaviiiea In popravljalnicu  'IVA € A STE LLO 6t. 4.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir                 ^g^   ye^lf~                 Žage v Soteski
Gorica drž. kol. - Solkan      ^^^pr^Sl^ff^^        (|ast verskega, zaloga).
Osrednje vodstvo: Trst Androna ileiia Torre l\. 1.
Tel.. Zadruga, Used. A. B. C. f«nde v. Edit 1,   Via  Lazzaretto, Vecchio   32; Reka, Via delle Pile SI. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopal va: Egypt in Le vati ta. Vposloje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 6OO.O0O.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotogrofi&ii zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zarfruž e glavnice R 90.000. — 6?rancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube R 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vlog-: ter jih obrestuje po 5—6%.
Marutban. telet: Oorlca It. 74. Trst *t 163L Zaloge: Solkan;  Trst, Via  Rettori
TRGOVSKIH DOM
Flajuečja frgouina modnega blaga za ženske in moške obleke.
Pregrad & Černetič - Gorica.
Hovo stavbeno podjetje
Znidarcifi & StepanfiiC
v Renčah
prevzameta v izvršitev razna stavbena dela, načrte, tehnične proračune itd.
Za obila naročila se toplo priporočata
Znidarčič & Stepančič.
Pijanosti ni ueč
Czorec tega Cadeuega izdelka „C0ZA" se polije brezplačno.
More Hf Juti v kavi, v mleku, v jiivu. v vinu aH v jedilih ne da hi pivec to zapazi!.
Prašek „C02A" učinkuje čudovit« tako, da &« piven priitudi alkohol "m vse alkoholno in močne pijače. Ta praSek -Jelujo v.io mirno in gotovo, da um ga snvj. dati Sena. sestra ali hči d'itičnika, ne da ti on zapazil, kaj j,- resnično provzročilo njegovo ozdravljenje.
Prašek „C0ZA" je prinese! mir v tisočere d nižine, j*- re>i! ogromno *<.eb .sramot« in jKjuižajija, da, iz takih oseb je (.-•!«» napravil Cvim«-. nu-čne in Viake^a dela ztnožnu ljudi. Ta pr.i.v'» je 2e marsikatere^-a niladeaiCa spravil u-a/..\> n.k pravo pur .ireče ter je podaljšal za mfl-i&i let življenj"- množin (.»-bani. — Zavod, ki pov-dfij« ta čudodelni pr.Lv>k, pošlje wm onim, ki zahtevaj,! knjigo -. U>0U zahvalami in en w_>rec\ I)-:pivuji> ie v i'.mn>ke:ii
Zajamčeno je. da je prašek pvpolnoma  ii"šk'_«lijiv.
COZlI    IS ti tU Ct   ioa«ion255iJngiya)
\'a pisma je djati znamko ¦L»,  na dopisnice za 10 sto
ANTON ČERKIGOJ
odlikovana mizarska delavnica s stroji na električno
-----gonilno silo-----
GORICA, Tržaška ulica št. 18.
Izdeluje: vsakovrstno pohištvo vseh slogov,
razna stavbarska dela,......
razna cerkvena dela,........
oprave za prodajalne i. t. d......
Fo zmernih cenah! -"901
Izdeluje is ima v zalog; vsakovrstna stragarska in rezljarska dela.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Pozor!
Zdor hote dobro in hitro potonil ¦ franeoaUml parobrodl te H»n t »—rilm, aaj pate prod odhodom od doma it po]aanBa aa mala
------ najstarejšo firmo                                     -
Zwilchenbart, Basel (Švica) C«tii!tal*tatz l
Za dobro in hitro ekspedtcljo se garantira.
Peter Gotič
jfcc3vljarski mojster
GORICA, Raštelj 32  (v lastni hiši)
Sprooma vsakovrstna naročili po meri in poprave.   Naročila z  dežele se razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE
Postavna zavirovano!
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici n trgovini z gotovimi oblekami
= Anion Krušič, =
krojaški mojster In trgovec
v Gorici
tekališde Jos pa Verdi  štev. 33
in v podmžni delavnici na Tržaški cesti v
lastni hiši (? bližini g. Črnigoja).
Opozarja se gg. odjemalce, da je doila rau-nokar uelika množina raznourslnega blaga iz austrijskih in angležkih t o u aren najrazličnejših tal kouosi i
m vsaki stan.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci  za v/selej
le hlapcev/ali tujcem.
taste gospUioje! PosMajte milo iz te Me tovarne! Izdelek: je izvrsten. Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem.
Poskusite In sodite ! Svoji k svojim l
Vsako  posnemanje  se   kaznuje, Cdino pristen je samo
Thierry-je\f balzam
/ /.•'.¦¦no umi", i "i m.isili :i!i '» .I...jk.HiI> vt,.kl.-ii'.- .Ji 1 \*W*a •.j..-, ijiiln.i s?ikl.'iu..i    •   j-;iti-nt'»-
\!«nr» 7.unaht»>ti) ik S*- -. Thierry-jovo  Crntifolijno  mazilo priti   vs.'!n,   ii-   t.ii«.i   / iMaruirn ,... ,i„.   vi,..'j.k.   :tl    -J   1-nHa
|.::iiiili zp.'Vk.i a'   i^.vtju.
Obe domači sredstvi sti najtoji
povsod znani in starodavni.
LCKarna a.   inierry v rregraui |r» nuu»>^u oi»i«i>
'/..:)  ..i   -k-!"    *     *ii-ii    M Kii i!.,   lil .'.(II-   s    !i~'«VilHl.»
-i!f'i':.i:n:!i:. .¦i!n.i:mi.!i 1'i-uti .^-tuiij >u |.-..tiuii.- i»i-'.»ti.