PREBOLD NA
ROBU PREPADA
Stran 10.
MESAR STRASEK
NABRUSIL NOŽE
Stran 5.
BOŽJASTNE
MANIPULACIJE
Stran7.
NOVI TEDNIK
ST. 24 - LETO 57 - CELJE, 13.6.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvim
Kamenik
ostaja la zapahi.
Stran 26.
Pregnani iz
šmartinskega raja.
Stran 9.
Zvezda je rojena.
Stran 6.
S I C U R A
HKANILNOKREDimA SLVŽBA
plačilo položnic
(iMopmgo, lahko celob^pmi^e)
depoziti in vem
prostih denarnih sredstev
Miti občanom
menjalnica'
druge bančne ter finančne storitve
ekspoziture
CEUE
Ljubljanska 14
tel.: 03/492 59 56
LJUBLJANA
Tavčaijeva 6
tel.: 01/434 38 09
__01/434 36 49
_ K-OPEiR
POSTOJNA
NOVO MESTO
2
POGODKI
KOMENTIRAMO
Obisk zaradi
obisica
Obisk ministra za delo, družino in socialne zadeve dr
Vlada Dimovskega v Celju nikakor ni izpolnil pričakovanj.
Bolj je bil obisk zaradi obiska, zaradi kljukice v programu
celjske združene liste, kot obisk, ki naj bi razčistil in razja-
snil številna odprta vprašanja na tem, enem najbolj občut-
ljivih področij delovanja slovenske vlade.
Že ministrovo debelo zamujanje, imel je protokolarne ob-
veznosti, in to, da se mu je iz Celja silno ij^udilo, je pustilo
svoje posledice. A bolj kot to je zbrane v dvorani Celjskega
doma motilo dejstvo, da je minister na številna vprašanja
odgovarjal z globalnega, vladnega stališča in da ni mogel
ali zmogel odgovorov na neposredno predstavljene social-
ne stiske ljudi, ki so mu jih predočili poslušalci.
Vprašanja pa so predstavila poglabljajočo se stisko ljudi,
ki so pri štiridesetih ostali brez dela, ki ne zmorejo plačeva-
nja položnic in posledično obtičijo celo v psihiatrični oskr-
bi, ki tolčejo revščino, ki se ne znajdejo v primežu postopkov
za različne oblike socialne pomoči. Minister je sicer odgo-
varjal na postavljena vprašanja, a ostal na načelni ravni,
ki se glasi približno takole - čeprav je ministrstvo za delo
prispevalo največ k varčevalnemu programu vlade, se to ne
bo kaj dosti poznalo. Gre za drobiž, ki gre na rovaš manjše-
ga števila porodnic (!), manjših dajatev brezposelnim in
manjših sredstev namenjenih rejništvu, saj zaradi pospe-
šenega sprejemanja evropske zakonodaje ta zakon še ni
prišel v parlamentarno proceduro. Zakon torej še naprej
jamči enako raven socialnih pravic. Minister je mimogrede
Celjanom še pokadil za projekt Phare v okviru Regionalne
razvojne agencije, ki bo postal pilotni projekt ministrstva,
pohvalil se je zaradi sprejetja socialnega partnerstva pri
plačni politiki, ki so ga z zadovoljstvom sprejeli vsi socialni
parinerji, to pa je bilo v prekratko odmerjenem času obiska
že tudi skoraj vse.
Ostaja vprašanje, kakšen je bil namen obiska ministra v
Celju. Če je bil namenjen dvogovoru in, kot je bilo razbrati
iz vabila, zlasti regionalizaciji socialnih programov in us-
tanavljanju mreže teh dejavnosti, ki bi s tem, ob skupnem
financiranja občin in ministrstva le pridobile na teži in
učinkovitosti, so poslušalci in upajoči ostali lačni. Kot je, v
prenesenem smislu besede, lačnih vse več delavcev, ki bije-
jo vsakdanji boj za ljubi kruhek, tudi v deset in večumih
delavnikih za minimalno plačilo.	^
BRANKO SAMEJCIČ
Največ pozornosti
zaiconodaji
»Glavni projekti Ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve so usmerjeni na pospešeno spreminjanje zakonoda-
je, ki se prilagaja evropskim normam,« je med obiskom v
Celju povedal minister dr. Vlado Dimovski, Ministrstvo je
pripravilo 106 zakonskih in podzakonskih enot, pripravlja
ustanavljanje sosvetov delavcev po evropskem vzorcu, pri-
pravlja zakon o enakih možnostih moških in žensk, zakon
o zavarovanju za čas brezposelnosti, predvsem pa je pono-
sno na dosežen socialni sporazum o politiki plač do leta
2004.	BS
Radioaiftivne
odpadice v iUiozirje?
Skoraj celotno območje
občine Mozirje izpolnjuje
različne pogoje, ki so po-
trebni za gradnjo odlagališ-
ča nizko in srednje radioak-
tivnih odpadkov (NSRO). To
je razvidno iz karte mož-
nih lokacij odlagališča, ki
jo je izdelala posebna pro-
jektna skupina. Mozirskim
svetnikom je informacijo o
problematiki jedrskih od-
padkov na zadnji seji pred-
stavila mediatorka projek-
ta NSRO Margareta Jeraj
Kune.
Poleg predstavitve proble-
matike je spregovorila še o
možnosti izgradnje odlaga-
lišča za nizko in srednje ra-
dioaktivne odpadke. Svetni-
ki o informaciji niso pose-
bej razpravljali niti sprejema-
li kakšnih sklepov, vendar pa
je v javnosti dvignila kar pre-
cej prahu. Projekt NSRO
predstavljajo po vseh sloven-
skih občinah, doslej ga je me-
diatorka Kunčeva predstavi-
la 17 občinskim svetom, med
drugim tudi svetnikom v Mo-
zirju. »Naj občanom povem
le to, da je bila točka na dnevni
red zasedanja občinskega sve-
ta uvrščena samo kot infor-
macija, takšna, kot jo bodo
obravnavale vse občine v dr-
žavi,« je poudaril mozirski
župan Jože Kramer. »Obči-
na Mozirje in Zgornja Savinj-
ska dolina je na področju os-
krbe z elektriko že plačala
svoj davek z bližino šoštanj-
ske termoelektrarne in one-
snaževanjem iz njenih dim-
nikov, dokler še niso imeli
vgrajenih filtrov. Prepričan
sem, da takšnega odlagališ-
ča ne bo niti v Mozirju niti
na Rečici ob Savinji niti nik-
jer v Zgornji Savinjski doli-
ni.«
Nizko in srednje radioak-
tivni odpadki so oblačila de-
lavcev v elektrarni, orodja,
ki se uporabljajo, pa tudi fil-
tri, preko katerih se filtrira
voda, ki ohlaja jedrski reak-
tor. Vsi ti odpadki se najprej
zbirajo v posebnih sodih, ki
jih stisnejo in zabetonirajo v
kocke, te pa na posebnem pro-
storu zalijejo z betonom in
zasujejo z zemljo. V približ-
no 300 letih se nato radioak-
tivnost zmanjša do dovolje-
ne mere. Če bi se katera od
občin odločila za gradnjo od-
lagališča (mimogrede, za t(
vrstno odločitev držav^ p(
nuja odškodnino - v prirm
ru Mozirja je mediatorl*
Kunčeva govorila o 47 mil
jonih tolarjev na leto), l
strokovnjaki še nadaljnja t
leta raziskovali izbrano Ic
kacijo.
U. SELIŠNi:
v kompolsko
šolo 1. oktobra?
Učenci podružnične šole v Kompolah, ki zača-
sno obiskujejo pouk v Štorah, se bodo kot kaže
lahko vrnili v povsem prenovljeno šolo v začetku
oktobra. Tako so se dogovorili na torkovem sestan-
ku med investitorjem, izvajalcem in nadzornim or-
ganom.
Po mučnih zapletih s stanovalcem v šolskih kadrov-
skih stanovanjih, ki je dolgo odklanjal preselitev v
sosednjo hišo, potekajo zdaj dela s polno paro. Tre-
nutno rušijo stene za potrebe bodoče šolske avle.
Tako je lahko prišlo v torek tudi do dogovora med
Občino Štore, Rudisom in nadzornim organom RC-
plan M o zaporedju del, ki predvideva zaključek 20.
septembra. Tehnični pregled objekta bi bil predvido-
ma 27. septembra, občina pa bi obnovljeno šolo prev-
zela 30. septembra. Če ne bo posebnih ovir, bo to
osnova za izdajo uporabnega dovoljenja, ki mora za-
dovoljiti zahtevo inšpekcije. Ta je namreč zaradi do-
trajanosti šolo pred letom dni zaprla.
Župan Štor Franc Jazbec je včeraj dejal, da v ob-
činski stavbi računajo, da bi se učenci 1. oktobra vr-
nili v šolo. To pomeni mesec dni pozneje kot so načr-
tovali pred začetkom obnove. Krajani Kompol in oko-
lice konec obnove težko pričakujejo, tudi zato, ker
so se zaradi zapletov zbali, da šole v tem kraju nikoli
več ne bo.
BRANE JERANKO
Pet let spomina
Prejšnjo soboto so se
slovenski gorski reševal-
ci spomnili svojih petih
sodelavcev in prijateljev,
ki so pred petimi leti umr-
li med reševalno vajo v
Turškem žlebu. Komemo-
racije ob spominski ploš-
či v izteku žleba na Okreš-
Iju se je udeležil tudi pred-
sednik države Milan Ku-
čan.
Novi načelnik Gorske re-
ševalne službe (GRS) Tone
Smolej je skupaj z namest-
nikom Danielom Kopušar-
jem iz Celjske postaje GRS
položil venec v spomin na
tragični 10. junij 1997, ko
so umrli Rado Markič, Lu-
ka Karničar, dr. Janez Ko-
kalj, Mitja Brajnik in Bo-
ris Mlekuž. Ob tem se je
marsikdo spomnil tudi na
Ustanovo sklad Okrešelj, s
pomočjo katere naj bi po-
skrbeli za šolanje in življe-
nje otrok pokojnikov. Sklad
je sicer zaživel, vendar pa
so štipendije zaradi skrom-
nega kapitala v skladu izred-
no nizke. Predsednik Kučan
na komemoraciji tega ni
omenjal.
Člani GRS, ki bodo v so-
boto v Kranjski Gori prazno-
vali letošnjo 90-letnico usta-
novitve, so predstavili pri-
pravljenost omenjene službe
na bližajočo se poletno se-
zono in statistične podatke
o gorskih nesrečah v Slove-
niji. Število slednjih vztraj-
no narašča, povečuje se pred-
vsem število t.i. negorskih ne-
sreč, kjer so poškodovani
predvsem tisti, ki se ukvar-
jajo z ekstremnimi športi v
gorah.
Kljub ne ravno spodbudni
statistiki pa je približno 750
slovenskih gorskih reševalcev
po zagotovilih načelnika
Smoleja dobro pripravljenih
na poletno sezono. Vsak ko-
nec tedna in med prazniki do
konca septembra bo na Br-
niku dežurala gorska reševal-
na ekipa z zdravnikom za
čim hitrejše posredovanje ob
gorskih nesrečah, med ted-
nom pa bodo dežurali reše-
valci na vseh 17 postajah po
Sloveniji, tako da po mne-
nju Smoleja ni bojazni, da ti
v času poletnih dopustov ne
bi bili dosegljivi.
SKO
V soboto bodo pokopali Zamorca
Danes, v četrtek, se je za-
čel niz tridnevnih priredi-
tev, s katerimi se bodo na-
jemniki in gostje poslovili
od priljubljene krčme Pri za-
morcu, ki je bila zadnja štiri
leta pomemben steber kul-
turnega in družabnega živ-
ljenja v Celju.
Zaključni koncert bo v so-
boto, čast, da Zamorcu zapoje
labodji spev, pa je pripadla celj-
ski skupini Bori&The Young
Ones, saj je Bori narisal tudi
strip, edino umetniško delo, ki
še visi na opuščenih stenah že
povsem prazne krčme, ter na-
pisal pesem v slovo.
Najemnika lokala Tomaž
Črnej in Andrej Vovk pravi-
ta, da še ne vesta, kje bosta
začela na novo, vsekakor pa
dvomita, da bosta nov lokal
odprla pred septembrom.
Neuradno smo izvedeli tudi,
da so se strokovnjaki Zavo-
da za varstvo kulturne dediš-
čine pritožili na pristojno mi-
nistrstvo, saj zahtevajo, da ob-
jekta ne porušijo, če že, pa
želijo, da novega zgradijo v
skladu z njihovimi zahteva-
mi. Kakorkoli, zgodbe o Za-
morcu v dosedanji podobi je
nepreklicno konec.
AMS, foto: GK
Vrt Zamorca, poln mladih, odslej le še na starih fotografijah.
Št. 24-13. junij 2002
gtieODKI
3
s policijo nad Krivce
in Macesniicov plaz
Danes ali jutri naj bi s pomočjo sodnega izvršitelja in policistov začeli s sanacijo Macesnikovega plazu nad
Solčavo - Opirajočim kmetom najmanj po 800 tisoč kazni
»Začasna odredba se rea-
^ra tako, da sodišče do-
iči sodnega izvršitelja, ki
j poskrbel ob asistenci pri-
pjne policijske postaje, da
žene stranke dopustijo iz-
dbo dejanja pod tč. 1 in 2
začasne odredbe,« je za-
^no v dopolnilnem skle-
B, ki ga je konec maja spre-
io celjsko okrožno sodiš-
e.
Sklep se seveda nanaša na
žvedbo sanacije Macesniko-
ega plazu v višini 52 mili-
Dnov tolarjev. »Tožene stran-
£ morajo dopustiti dejanja,
pisana v tč! 1 in 2 začasne
dredbe v roku 3 dni od pre-
ma sklepa, v nasprotnem
irimeru jim sodišče izreka
lenarno kazen, vsaki v viši-
»800.000,00 SIT,« je še za-
isano v dopolnilnem skle-
u, nanaša pa se na Macesni-
Dv plaz in tri Krivce (Petra,
loka in Alojza), ki ne dovo-
jo sanacije, dokler »ne do-
lijo pismenega zagotovila,
la površinskih voda ne ho-
te speljali po Macesnikovem
emljišču mimo Spodnjega
Ošovnika, kjer bi morali v ta
namen porušiti nekatere gos-
podarske objekte«. Vsaj ta-
ko zagotavljajo Krivci, ki si-
cer sanaciji plazu niti naj-
manj ne nasprotujejo.
»Zavedeni«
kmetje
Kronologijo dogajanja (ter
tč. 1 in 2) je razložila Sonja
Beseničar, predsednica dr-
žavne komisije za plazove:
»13. decembra lani je sodiš-
če izdalo sklep o začasni
odredbi, da morajo kmetje
dovoliti sanacijo plazu. V
odredbi so opisana načrtova-
na dela, predvsem to, da je
Macesnik dolžan na svoji par-
celi dopustiti preusmeritev
potoka s severnega na zahod-
ni rob plazu. Kmetje so skle-
pu ugovarjali in niso pustili
delati. Ne glede na to, da pri-
tožba ne zadrži izvršitve, smo
biU prijazni in čakah, da je
sodišče 21. maja zavrnilo ugo-
vor kmetov. Vendar so meri-
tve pokazale ponovne premi-
ke plazu, zato smo urgirali
na pravobranilstvu. Tako je
sodišče 31. maja izdalo do-
polnilni sklep (predstavljen
je v uvodu, op. US).«
Minuli teden, točneje 5. ju-
nija, je Okrajno sodišče v Ve-
lenju za sodnega izvršitelja
imenovala Aleša Pečovnika.
Vmes so v ponedeljek na
gradbišče prišli delavci celj-
skega Podjetja za urejanje vo-
da, vendar pa je bila »ram-
pa« pred gradbiščem še ved-
no zaklenjena, zato so delavci
(»dostojanstveno«, po bese-
dah Beseničarjeve) zapustili
gradbišče. Celjsko podjetje
je namreč pogodbeno zave-
zano, da izvrši sanacijska dela
na plazu, že v začetku pa so
napovedovali, da bi izvajali
samo tista dela, s katerimi se
kmetje strinjaj9.
»Delavci so seumaknili tu-
di zato, ker še ni bil prisoten
sodni izvršitelj. Glede na to,
da mora ministrstvo oziro-
ma država založiti denar za
poravnavo stroškov, bomo še
danes (zaradi roka izhajanja
časopisa včeraj, torej v sre-
do) faksirali na sodišče potr-
dilo o plačilu, in potem bo
sodni izvršitelj lahko dvignil
spis. Ko ga bo preučil, prosi-
li smo ga, naj to stori čim-
prej, bomo konec tedna na-
daljevali oziroma začeli s
predvideno sanacijo Macesni-
kovega plazu, za asistenco pa
smo zaprosili pristojno po-
licijsko postajo,« je poveda-
la Beseničarjeva.
Pri tem je omenjala pre-
cejšnje, tudi neopravičljive
stroške, saj bo treba na kon-
cu (?) zgodbe o sanaciji Ma-
cesnikovega plazu marsikaj
poplačati. Glede na zahteve
kmetov po pismenem zago-
tovilu pa Beseničarjeva pra-
vi: »Država pomaga na tak-
šen način, da varuje ljudi, nji-
hovo premoženje in zdrav-
je. Tudi v primeru sanacije
Macesnikovega plazu. Vse tri
tožene stranke imajo vse pro-
jekte, ki jih bomo izvajali.
Zato ne vidimo razloga, da
bi morali poleg projektov iz-
dajati še pismena zagotovi-
la. Naš namen je zbrati po-
vršinske vode in jih kontro-
lirano odpeljati mimo plazu,
pri Ošovniku pa bomo poskr-
beli za nadomestno gradnjo
silosa in hleva.«
Beseničarjeva je dodala še
osebno mnenje: »Ne vem, če
imajo ljudje toliko denarja -
800 tisoč tolarjev, ki jih bo-
do verjetno morali plačati,
kar sicer ni stvar ministrstva,
ni malo. Osebno menim, da
so na nek način zavedeni.«
Poleg omenjene kazni mo-
rajo po sklepu sodišča trije
Krivci povrniti stroške tože-
či stranki v znesku 102 tisoč
tolarjev. Da o zamudnih obre-
stih ne govorimo, pritožba
oziroma ugovor zoper sklep
o začasni odredbi, je še za-
pisano v dopolnilnem skle-
pu celjskega okrožnega so-
dišča, pa ne zadrži izvršitve.
Epilog?
Telefon pri treh kmetih s
Podolševe zvoni v prazno ali
pa v smislu »pogovorite se z
odvetnikom« ne dajejo izjav.
Prav tako ne govori solčav-
ski župan Vojko Klemenšek.
Kmečkega punta oziroma
»vkup uboge gmajne« verjet-
no ne bomo dočakali, ker so
tudi nekateri Solčevani že na-
strojeni proti upirajočim se
Krivcem. Poleg tega pa pri ce-
li zgodbi ne gre pozabiti bis-
tvenega: da Macesnikov plaz
v resnici drsi in ogroža zgor-
nji konec doline. Vsekakor
pa je država pokazala moč -
tako uradno, s sodiščem kot
z zagroženimi (in verjetno iz-
terjanimi) denarnimi kazni-
mi. Pa je mnogo ljudi še ved-
no prepričanih, da bi pamet-
na bes^a pametno mesto naš-
la.
URŠKA SELIŠNIK
Plaz, ki ga bodo začeli sanirati s policijsko zaščito.
Na sejmu bi
spet gradili
Celjski sejem bi na prostoru sedanje
Pohorske hiše postavil novo dvorano
Celjska sejemska hiša je
iied redkimi v Sloveniji, če
le edina, ki posluje pozi-
ivno in ki se še naprej bi-
ro razvija. Zdaj namerava-
li, kljub temu, da poslova-
ije še krepko bremenijo
nuitete za zadnjo zgraje-
10 dvorano L, znova gra-
iti.
Na prostoru, kjer zdaj stoji
Sena Pohorska hiša, želijo
ostaviti novo sejemsko d vo-
lno. Pritličje bi bilo name-
jeno razstavni in sejemski
Pjavnosti, v nadstropjih pa
i radi pridobili pet do šest
^oran in dvoranic, v kate-
hbi razvijali kongresno de-
ivnost, popestrili pa bi tudi
llturno dejavnost, med dru-
m tudi kinematografsko.
Čisti prihodki Celjskega
sjma od prodaje so v letu
X)1 presegli 740 in pol mi-
ionov tolarjev, čisti dobi-
sk pa je presegel 26 in pol
ilijonov tolarjev. So stood-
Dtni lastniki podjetja Step,
mednarodnem podjetju
ispo pa imajo 39 odstoten
!lež.
Na Celjskem sejmu pravi-
. da je novogradnja nujna
in da odpira nove poslovne
priložnosti, kljub temu, da
Celje za kakšen resnejši raz-
voj kongresnih dejavnosti ni-
ma ustreznih možnosti. Ome-
juje jih že pomanjkanje pre-
nočitvenih zmogljivosti. Kaj
konkretno bi se dogajalo v
novozgrajenih dvoranah ni-
smo uspeli izvedeti, šušlja pa
se, da se tudi Celjski sejem
spogleduje z multikinom.
Skupaj z zunanjimi povr-
šinami razpolaga Celjski se-
jem z okoli 60 tisoč kvadrat-
nimi metri površin. Nova
dvorana naj bi imela okoli 6
tisoč kvadratnih metrov po-
vršin, da bi jo lahko pričeli
graditi, pa mora Mestni svet
MOC spremeniti zazidalni
načrt za to območje. V prvi
obravnavi je imel veliko pri-
pomb zlasti ZPO, ki je opo-
zoril na premajhen odmik
objekta od dvorane v kateri
je (še) celjski zimski bazen
in na neurejen režim parki-
ranja, saj so parkirišča v nji-
hovi lasti. Na Celjskem sej-
mu pričakujejo, da bo v dru-
gi obravnavi sprememba za-
zidalnega načrta potrjena in
da bodo lahko naročili po-
trebne projekte.
BRST
Minsk usoden za Matevža
Matevž Lenarčič po skoraj dveh tednih v Minsku za konec tedna napoveduje
nadaljevanje edinstvene avanture - Rusi zahtevajo dodatno letalo
»Danes grem po beloru-
sko državljanstvo, sicer pa
tu zabijam čas in denar,« je
sicer za šalo, toda kar pre-
cej zares v sredo povedal Ma-
tevž Lenarčič, ki je na poti
okrog svet obtičal v Minsku.
V beloruski prestolnici pi-
lot z Rečice ob Savinji, ki naj
bi z ultralahkim letalom v 80
dneh obkrožil svet, že sko-
raj že 14 dni čaka na dovo-
ljenje za polet proti Moskvi.
»Ruske oblasti mi kljub do-
voljenju, ki si ga po svoje raz-
lagajo, ne dovolijo preleta ru-
skih prostranstev, predvsem
tistih v Sibiriji. Morali bi na-
jeti dodano letalo, kar je se-
veda povezano z visokimi
stroški, približno 70 tisoč do-
larji, ki jih nimamo, iščemo
pa drugo varianto,« je pove-
dal Matevž, ki je bil kar »sli-
šno« zagrenjen, vendarle je
vseeno za konec tedna napo-
vedal boljši razplet.
Matevž je z letališča v Slo-
venj Gradcu poletel 1. juni-
ja, 3. junya pa ga je v Min-
sku že pozdravil rojak Dra-
go Rifelj, pri katerem se je v
teh dneh Matevž »utaboril«
in ki mu pomaga pri prido-
bivanju dovoljenj. V vme-
snem času je Matevž po svo-
je »ubijal čas« in s prijatelji
iskal različne možnosti za na-
daljevanje poleta, ki naj bi
ga preko Sibirije vodil do 11
tisoč kilometrov oddaljene
Kamčatke in naprej preko
Beringovega preliva na Alja-
sko, v Kanado, na Baffinove
otoke, Grenlandijo, Islandi-
jo, Ferske otoke, v Veliko Bri-
tanijo in spet v Slovenijo. 80
dni, 13 držav, eno letalo, en
pilot... so bili Matevževi na-
črti.
Seveda se bo pot sedaj za-
gotovo časovno precej zavle-
kla, vendar 42-letni diplo-
mirani biolog ni vrgel puš-
ke v koruzo. Matevž je na-
mreč plezal na vrhove Gren-
landije, Patagonije, Himala-
je, prepotoval je dobršen del
sveta, fotografiral in letel je
na Kamčatki in Aljaski, na-
pisal knjigo o Patagoniji, iz-
dal šest fotomonografij, zad-
nja leta pa se ob fotografiji
ukvarja predvsem z lete-
njem.
»Danes (torej v sredo) je v
Rusiji praznik, tako da ni nič,
vendar pa bom do konca tedna
zagotovo šel naprej,« je v
kratkem telefonskem pogo-
voru zagotovil Rečičan. Ali
če povemo po Matevževo:
»Pizdarija totalna, ampak bo
šlo.«
U. SELIŠNIK
Matevž Lenarčič
Št. 24. - 13. junij 2002
4
DOGODKI
Dom v Baski kot
papirnati zmaj
Bodo celjski otroci letos lahko letovali v Baski? - Dom v prihodnje elitni
hotel?
s Celjskim domom, tradi-
cionalnim letoviščem celj-
skih otrok v Baški na oto-
ku Krku, so težave že ne-
kaj let. V zadnjih letih pred-
vsem zaradi strogih hrvaš-
kih zakonov v zvezi s tuji-
mi počitniškimi domovi, ter
zaradi slabih odnosov na re-
laciji Mestna občina Celje -
Center interesnih dejavno-
sti (CID), ki je v postopku
likvidacije. Nadomestila ga
je gospodarska družba Ce-
lea d.o.o., katere direktor je
Stane Klačnik, ki je v začet-
ku minulega tedna županu
Mestne občine Celje Bojanu
Šrotu ponudil ustni odstop,
vendar ga slednji ni sprejel.
Sledila je seja nadzornega
odbora družbe Celea, kjer so
Staneta Klančnika opozori-
li, da še ni oddal načrta dela
za letošnje leto in finančne-
ga načrta in se dogovorili, da
bo to storil v roku dveh ted-
nov. V torek si je dom ogle-
dala komisija, ki bo odloča-
la o tem, ali Celjski dom, ki
naj bi dobil status mladinske-
ga hotela, izpolnjuje pogoje
za kategorizacijo, in na pod-
lagi tega izdala dovoljenje za
delo. Glede na to, da naj bi
prvi prijavljeni otroci odšli
na letovanje že 30. junija,
sklenjene pa so tudi že po-
godbe z Zavodom za zdravs-
tveno zavarovanje Slovenije,
za ureditev razmer ni ostalo
več veliko časa.
»Za zamudo pri kategori-
zaciji je kriva hrvaška vlada,
ki je te pristojnosti odvzela
lokalnim uradom. Vse to zdaj
opravlja komisija pri mini-
strstvu za turizem v Zagre-
bu, kamor smo poslali
ogromno zahtevkov in pro-
sili, naj postopek pospešijo,«
pravi Stane Klančnik. Takoj,
ko bo znano, ali je Celjski
dom status dobil, bo znano
tudi, ali letovanje letos v Baški
bo.
»V načrtih ne
vidim otrokf«
»Kategorizacija pa še zda-
leč ni edini problem Celjske-
ga doma,« pravi Stane Klanč-
nik. »Skrbijo me načrti, ki
jih ima Mestna občina Celje
v zvezi s tem domom. Na nad-
zornem svetu družbe v po-
nedeljek so bili predstavlje-
ni načrti, po katerih naj bi
sedanji dom podrli in na tem
mestu zgradili novega, s po-
kritim bazenom. To je nuj-
no potrebno, saj bi bazen in
centralna kurjava omogoči-
la, da otroci v domu letujejo
vsaj pol leta, to pa bi bilo do-
volj, da bi se delovanje do-
ma pokrilo z lastnimi sreds-
tvi,« pravi Klančnik in doda-
ja, da sicer razume načrte
MOC v zvezi s Celjskim do-
mom. »Vendar v teh načrtih
ne vidim otrok. Bojim se, da
bo dom, v katerega namera-
va Lokalni podjetniški cen-
ter vložiti nekaj čez 3 mili-
jone evrov, postal nekakšen
elitni hotel, nedostopen otro-
kom, ki so v njem letovali
doslej. Glede na stanje šol in
pomanjkanje prostora v Ce-
lju pa se sprašujem tudi, ali
ni v mestu dovolj drugih stva-
ri, v katere je potrebno vlo-
žiti finančna sredstva,« pra-
vi Stane Klančnik in dodaja,
da namerava letošnjo sezo-
no letovanj, če se bodo ta pri-
čela, pripeljati do konca, da
pa bo jeseni zagotovo odsto-
pil z mesta direktorja druž-
be Celea.
»Letovanje
bolff
Predsednik Nadzornega
odbora družbe Celea Dam-
jan Vrečko je povedal: »Na
drugi redni seji nadzornega
odbora družbe Celea smo zav-
zeli zelo jasna stališča in od-
ločili, da letošnja sezona le-
tovanj ne sme biti izpuščena
pod nobenim pogojem. Ob-
veščeni smo bili, da bodo na
Hrvaškem še v tem tednu od-
ločali o kategorizaciji objek-
ta, upamo pa, da bo ocena
pozitivna in da bo Celjski dom
letos dobil dovoljenje za obra-
tovanje. Glede na zagotovila
Staneta Klančnika, da je ob-
jekt letos pripravljen bolje
kot kadarkoli v prejšnjih le-
tih, ne bi smelo biti resnih
ovir in pričakujemo, da bo-
mo od hrvaške vlade dobili
zeleno luč,« pravi Damjan
Vrečko in dodaja, da bosta
šele oddana in potrjena fi-
nančni in delovni načrt omo-
gočila sprostitev sredstev iz
proračuna MOC, ki Baški na-
menja 20 milijonov tolarjev.
Na vprašanje, ali bodo leto-
vanja poslej res namenjena
le premožnejšim, Damjan
Vrečko odgovarja: »Celea je
gospodarski subjekt, usta-
novljen z namenom, da ure-
di stanje celjskih počitniški!
domov na Hrvaškem, tistt
od katerih si ne obeta kori
sti, proda in sredstva vloži
objekte, v katerih vidimo pri
hodnost, kar Celjski dom za
gotovo je. V ponedeljek sm(
prvič videli idejne zasnove z;
Celjski dom, ki jih je pripra
vil Andrej Kalamar in spoz
nali, da dom ponuja izredne
velike možnosti. Cilji so, da
bi v njem letovali skozi celc
leto, in sicer tako otroci, star
ši, družine kot vsi drugi, ki
bodo to želeli. Vsekakor pa
bo Celjski dom ostal v pri-
hodnosti namenjen tudi le-
tovanju otrok, ki zaradi te-
ga, ker bo dom bolj tržno us-
merjen, ne bodo za nič pri-
krajšani,« je povedal Damjan
Vrečko in še enkrat zagoto-
vil, da letovanje v Baški le-
tos bo.
ALMA M. SEDLAR
Za letovanje v Baški je le-
tos prijavljenih 223 otrok,
lani pa jih je v Celjskem do-
mu letovalo 373. Približno
polovica teh je zdravstve-
no ogroženih in jim letova-
nje sofinancira Zavod za
zdravstveno zavarovanje
Slovenije.
Damjan Vrečko
Stane Klančnik
Prizidek je icončan
v Osnovni šoli Hudinja bodo v naslednjih dneh pričeli
prenavljati še staro stavbo
V Osnovni šoli Hudinja
v Celju se bo v prihodnjih
dneh končala gradnja no-
vega prizidka, ki je zrasel
v nekaj mesecih. S tem se
končuje prva faza prenove
šole, v teh dneh bodo zače-
li urejati še staro, stavbo.
Vrednost del znaša okrog
500 milijonov tolarjev.
Mestna občina Celje je pris-
pevala 80 odstotkov potreb-
nih sredstev, preostalo pa
država.
Ravnatelj šole Jože Berk
o tej veliki pridobitvi pra-
vi, da je po pomembnosti
absolutni zmagovalec v več
kot štiridesetletni zgodovi-
ni šole. 17. junija, ko bodo
učenci zapustili šolske klo-
pi, se bo lahko začela tudi
druga faza, obnova starega
objekta, ki naj bi bila za-
ključena do prvega šolske-
ga dne,
V novem prizidku je nova
telovadnica, z dvema vadbe-
nima enotama. Večja, ki se
lahko z zaveso pregradi v še
dve manjši enoti, meri prib-
ližno 450 kvadratnih metrov.
Namenjena je predvsem
športnim igram. Manjša meri
približno 200 kvadratnih me-
trov in služi ostalim vsebi-
nam športne vzgoje. Skupno
so pridobili več kot 600 kva-
dratnih metrov modernih po-
vršin za športno vzgojo. Te-
lovadnica ima seveda tudi vse
potrebne spremljajoče pro-
store kot so garderobe, sani-
tarije in umivalnice. V pri-
zidku so še garderobe za
učence, pet novih učilnic in
štirje kabineti. Med starim in
novim delom je kot novost
tudi dvigalo, namenjeno po-
trebam invalidnih učencev.
Vsaj tako pomembne kot
novE so tudi pridobitve v sta-
rem objektu šole. Popolno-
ma nove bodo šolska knjiž-
nica, učilnica in kabinet za
pouk tehnične vzgoje ter ku-
hinja z jedilnico. Razen tega
bo prenovljeno pritličje šo-
le, stene v vseh nadstropjih,
razsvetljava in še bi lahko na-
števali.
Šola bo izgledala druga-
če tudi z zunanje strani, saj
bo zaradi prizidanega dela
neprimerno večja in tudi ob-
likovno zelo spremenjena
celota. Veliko novosti ba v
zunanji ureditvi okolice šo-
le.
Preteklo šolsko leto je bi-
lo še posebej naporno, saj so
morali delati v še bolj skrom-
nih prostorskih pogojih, s po-
gostimi motnjami hrupa in
še vedno v dveh izmenah. Tu-
di v tako težkih pogojih dela
so ostali zvesti tradiciji do-
brega dela in odličnih rezul-
tatov. Učenci so se udeleže-
vali vseh tekmovanj iz zna-
nja in dosegli izredno dobre
rezultate. Tako imajo na šo-
li v tem šolskem letu kar M
zlatih, 14 srebrnih in 105 bro-
nastih priznanj. Na področ-
ju raziskovalnega dela so tu-
di letos po številu nalog med
prvimi v Sloveniji, kakovost
izdelanih nalog pa je izred-
no visoka. Tako je med l5
nalogami, kar 10 nalog os-
vojilo prvo nagrado, ostale
pa prav tako zelo dobro dru-
go nagrado. Dve raziskoval-
ni nalogi pa sta prinesli celo
zlati odličji iz državnega tek-
movanja mladih raziskoval-
cev.
Šola bo po novem izpol-
njevala tudi vse pogoje za pre-
hod na 9-letno osnovno šo-
lo, kar se bo zgodilo v šol-
skem letu 2003/04.
S.B., foto: GK
Novi telovadnici na Hudinji sledi še prenova stare zgradbe in od jeseni samo enoizmenski pouk.
Št. 24-13. junij 2002
VROČA TEMA
5
Mesar Strasek
nabrusil nože
Največji posamični lastnik Celjskih mesnin Štefan Strašek očita vodstvu
podjetja številne nepravilnosti - Osebno okoriščanje, prirejanje bilanc,
skrivanja dobička...
Na skupščini delničarjev
Celjskih mesnin, ki bo ko-
nec tega meseca, bo, tako
vsaj kaže, frčalo perje. Ko-
njiški mesar Štefan Stra-
šek, največji posamični
lastnik podjetja, se je od-
ločil, da bo krepko udaril
po mizi. Dobri dve leti je
^radi ljubega miru mol-
čal in zbiral dokumentaci-
jo o nečednostih vodilnih
ljudi v Celjskih mesninah,
zdaj pa je, pravi, skrajni
čas, da z vsem seznani tu-
di ostale lastnike.
Očitki so hudi. Pri tem je
zanimivo, da Štefan Strašek,
Id velja za enega največjih za-
sebnih klavničarjev in prede-
lovalcev mesa v Sloveniji, ni
edini, ki ve na račun Celjskih
mesnin marsikaj povedati. V
minuhh mesecih se je namreč
tudi v našem uredništvu na-
bral kar zajeten kup doku-
mentov, ki naj bi razkrivali
nepravilnosti v Celjskih me-
sninah. Ker pa so ljudje, ki
so jih prinesli, hoteli ostali
skriti javnosti, smo tudi pa-
pirje shranili globoko v pre-
dal. Zdaj, tik pred skupšči-
^no, pa je Strašku prekipelo.
Ma pogovoru za naš časopis,
na katerega je pripeljal tudi
finančnega svetovalca Bori-
sa Vebleta, so obtožbe kar
vrele iz njegovih ust. Da vods-
tvo Celjskih mesnin nameno-
ma ne naredi nič, da bi za
klavnico spet pridobilo izvoz-
ni žig, da skriva dobiček in
prireja bilance, da direktor
Izidor Krivec kopiči najod-
govornejše funkcije, tudi nad-
zor podjetja, v krogu sorod-
nikov in prijateljev, da troši
ifelike vsote denarja za last-
no ugodje in da je v minulih
letih pod ceno prodal nekaj
nepremičnin in s tem nare-
dil podjetju precejšnjo ško-
do. Pa to še zdaleč ni vse. Ne-
kaj »municije« je, kot pravi,
namenoma prihranil za ta-
krat, ko se bo na njegove iz-
zive odzval Izidor Krivec.
Zaradi delnic
na cesto
Štefan Strašek, oziroma
njegovo podjetje Mesarija
Strašek, je lastnik skoraj tri-
desetih odstotkov Celjskih
mesnin že dobri dve leti. Pravi,
da je delnice začel kupovati
povsem slučajno. Prvi paket
mu je v odkup ponudilo pod-
jetje Sitra, ki je povezano z
gorenjsko borzno hišo, ven-
dar šele potem, ko sta nakup
zavrnila uprava Celjskih me-
snin in Tuš. Ko je ugotovil,
da bo na odprtem evropskem
trgu lahko preživel le v po-
vezavi z veliko in močno
klavnico, kakršna so Celjske
mesnine, je v dobrem letu
svoj delež v podjetju bistve-
no povečal. Večino delnic so
mu prodali zaposlenih in
mnogi od njih so, trdi Stra-
šek, »zahrbtno izdajo« dra-
go plačali. »V upravi so šele
po enem letu in pol ugotovi-
li, da jim nekdo kupuje del-
nice. Na nas sprva sploh ni-
so pomislili, saj so bili pre-
pričani, da za nakupi stoji
Prekoršek. Ko so končno
spoznali, da imamo delnice
mi, so nas takoj razglasili za
sovražne prevzemnike, de-
lavce, ki so nam prodali del-
nice, pa nagnali iz službe.«
Kljub pomembnemu last-
niškemu deležu Štefan Stra-
šek v minulih dveh letih sploh
ni mogel vplivati na poslo-
vanje Celjskih mesnin. Pra-
vi, da zato, ker je statut pod-
jetja napisan tako, da njemu
in njegovim ljudem ni dovo-
ljeval priti ne v nadzorni svet
ne v upravo. »Celo dobrih 300
milijonov tolarjev vredno na-
ložbo v novo klavno linijo si
doslej sploh še nisem mogel
ogledati, saj me ima Krivec
ves čas za najhujšega sovraž-
nika podjetja. Šel je celo ta-
ko daleč, da je za komunici-
ranje z našim podjetjem
pooblastil neko družbo iz
Ljubljane.«
Prodaja preko
bratovega
podjetja
Na zahtevo Štefana Straš-
ka je Izidor Krivec na dnev-
ni red skorajšnje skupščine
moral uvrstiti še nekaj za-
dev, ki razkrivajo, da želi do-
končno pomesti po podjet-
ju. Tako med drugim pred-
laga, naj delničarji za izred-
nega revizorja, ki bo preve-
ril vodenje posameznih po-
slov v zadnjih petih letih,
imenujejo revizorsko hišo
Plus revizija iz Ljubljane.
»Menimo, da poslovni rezul-
tati, ki jih izkazuje vodstvo
Celjskih mesnin, niso odraz
dejanskega stanja,« pravi Bo-
ris Veble, ki ga predvsem za-
nima, s kom, na kakšen na-
čin in za kakšno ceno teče
prodaja mesnininih izdelkov
na trge bivše Jugoslavije. Pre-
pričan je, da so bilance pri-
rejene, saj je po njegovem
nemogoče, da bi podjetje s
6 milijardami tolarjev pro-
meta imelo le 40 milijonov
tolarjev dobička. »Iz podat-
kov, ki so nam dosegljivi kot
delničarjem, ugotavljamo v
bilancah celo vrsto anoma-
lij, postavke so enkrat tu,
drugič tam, vendar nam je
kljub temu uspelo ugotovi-
ti, kjer v bilancah se skriva
dobiček,« pravi Veble.
Mesarija Strašek je izred-
no revizijo že enkrat zahte-
vala. Sodišče jo je odobrilo,
bila je tudi opravljena, ven-
dar ne tako, kot morala biti,
pravi Veble. »Zgodilo se je na-
mreč,« pojasnjuje, »da je bi-
la revizija opravljena še pre-
den smo sploh dobili sklep
sodišča, da jo je odobrilo.
Čudno, kajne. Na izredno re-
vizijo smo se, seveda, takoj
pritožili in tudi sodišče je ugo-
tovilo, da ni bila opravljena
tako kot bi morala biti. Spra-
šujemo se, kako je revizor
lahko odšel v podjetje, še pre-
den smo dobili sklep. Do nas
so prišle govorice, da naj bi
bil v sorodu z direktorjem me-
snin. Če je to res, potem je
vse jasno.«
Štefan Strašek tudi zahte-
va, da se na skupščini raz-
krijejo posli Celjskih mesnin
s povezanimi osebami. Tu
misli predvsem na podjetje
K2 Trade, kjer je direktor
Krivčev brat Slavko in pre-
ko katerega poteka več kot
polovica celotne prodaje
Celjskih mesnin. »Slavko
Krivec obdeluje vse najboljše
stranke, za prodajo pa, se-
veda, dobiva provizijo. Pro-
dan ali dan v najem mu je
bil tudi celoten avtopark,
kakšen položaj ima v Celj-
skih mesninah, pa zgovorno
priča naslednja prigoda. Na
nekem sestanku v Maribo-
ru, na katerem smo bili tu-
di mi, se pojavil kot pred-
stavnik podjetja,« našteva
Strašek.
Ko beseda nanese na namige
o nenavadnih prodajah neka-
terih nepremičnin, začne z
roko udarjati po mizi. »Ima-
mo dokumente, da je Izidor
Krivec počitniške zmogljivo-
sti v Barbarigi in na Golteh
ter mesnico v Rogaški Slati-
ni prodal po smešno nizkih
cenah in s tem povzročil pod-
jetju veliko materialno ško-
do. Komu je prodal te nepre-
mičnine, pa je sploh zgodba
zase.«
Nenavadni
nadzorniki
Večina nepra\nlnosti se v
Celjskih mesninah zagoto-
vo ne bi zgodila, če bi nad-
zorni svet podjetja odgovor-
no opravljal svojo funkci-
jo, je prepričan Strašek. Za-
to bo na skupščini zahteval,
da se zamenjajo vsi tisti člani,
ki zastopajo interese delni-
čarjev. »Celjske mesnine so
v večinski lasti zadrug, v
nadzornem svetu pa, razen
dveh izjem, sedijo ljudje.
ki z lastništvom podjetja ni-
majo nobene zveze. Kaj
sploh delajo zraven Peter
Vrisk, Zdravko Počivalšek
in Andrej Tacer, ki je celo
predsednik nadzornega sve-
ta? Tacer je sicer pred ča-
som bil direktor šmarske za-
druge, ki ima v podjetju po-
memben lastniški delež,
vendar te funkcije že eno le-
to ne opravlja več. Odloči-
tve, ki jih sprejema nadzor-
ni svet, torej niso v intere-
su kapitala, ampak nekih zu-
nanjih ljudi. Krivec že ve,
zakaj si jih je postavil za
nadzornike.«
Kmetom je
treba odpreti
oči
In kaj Štefan Strašek pri-
čakuje, da bo pridobil s po-
tresom, ki ga namerava pov-
zročiti na skupščini (in naj-
brž tudi z vsemi obtožbami,
ki jih je izrekel v našem ča-
sopisu)? Se za vsem skupaj
morda ne skriva načrt za po-
polni prevzem Celjskih me-
snin?
»Nikoli in nikdar ni bil
moj namen sovražno prev-
zeti Celjskih mesnin. Svoj
kapital sem vložil v podjet-
je samo zato, ker sem hotel
postati solastnik izvozne
klavnice in si s tem zagoto-
viti prodajo izdelkov na tr-
ge Evropske unije. Pa se je
zgodilo, da so mesnine iz-
gubile ovalni izvozni žig,
vodstvo podjetja pa ni prav
nič naredilo, da bi ga po-
novno pridobilo. Res je, da
so vlagali v klavne linije, po-
možnih prostorov, ki so
prav tako izjemno pomem-
bni, pa niso prav nič poso-
dobih. Sumim, da so tako
ravnali namenoma. Brez ži-
ga klavnica zame sploh ni
več zanimiva. Ker bom le-
tos postopoma ukinil našo
v Slovenskih Konjicah, mi
ne bo preostalo drugega, kot
da se povežem s kakšno dru-
go klavnico, saj sicer naš pre-
delovalni obrat sploh ne bo
mogel izvažati. Moram pa
poudariti, da izguba oval-
nega žiga ne zadeva samo
naše mesarije, ampak prav
vse živinorejce na celjskem
območju. Bodo živino vo-
zili na klanje na Primorsko
ali v Prekmurje, kar mora-
mo že sedaj početi mi? Kme-
tom, lastnikom zadrug in s
tem tudi Celjskih mesnin,
bi rad čim prej odprl oči.
Naj končno zvedo, kako sla-
bo jih v podjetju zastopajo
predstavniki zadrug, in kaj
vse se počne z njihovo last-
nino. Povedati jim je tudi
treba, da se šunka, nareje-
na iz mesa njihovih živali,
prodaja v Bosni po tako niz-
kih cenah, da te kap. Skrat-
ka, rad bi, da kmetje konč-
no spoznajo, da lahko od
Celjskih mesnin zahtevajo
več kot pa samo gostijo in
paket suhih salam enkrat na
leto.«
JANJA INTIHAR
Foto: TRIARTES
Štefan Strašek je prepričan, da bo slovenska mesno-predelovalna indu-
strija propadla, če se podjetja ne bodo čimprej povezala in specializira-
la. Če bi se njegova mesarija in Celjske mesnine »vzele skupaj«, bi bilo
združeno podjetje največje v tej branži pri nas. »Zaradi osebnih koristi
nas vodstvo podjetja zavrača, ker smo mu trn v peti, pa se nas direktor
Izidor Krivec želi čimprej znebiti. Tudi z lažmi, ki jih v javnosti širi o nas.«
oris Veble: »Če bi zadruge, oziroma kmetje, morali za delnice Celjskih mesnin dati denar, bi jih gotovo bolj
zanimalo, kaj se dogaja z njihovo lastnino.«
Št. 24-13. junij 2002
6
■^INTERVJU
Zvezda je rojena
v petčlansko skupino Bepop, ki je nastala po številnih avdicijah, so izbrali Celjanko Tinkaro Zoreč
Slovenija je dobila nove medij-
ske zvezde, Tinkara, Alenka,
Ana, Nejc in Simon so izbranci
Popstars turneje po Sloveniji in
člani nove skupine Bepop. Tin-
kara Zoreč iz Celja se je po celi
vrsti izborov uvrstila med zma-
govito peterico.
Že kot majhen otrok je poplesa-
vala po dnevni" sobi in upala, da bo
nekoč plesalka. Pri desetih letih je
začela plesati klasični balet,, a se
ga je že po dobrem letu naveličala.
Nato je sestrična, znana slovenska
pevka Vivian, ustanovila telovad-
no-plesno skupino, ki je štela prib-
ližno petnajst deklet, za nastope na
raznih športnih prireditvah. Iz te-
ga se je z leti razvila zelo dobra sku-
pina, ki je bila znana pod imenom
La Viva. Ko je Vivian začela še s
petjem, so jo punce spremljale na
nastopih. To je trajalo kar tri leta.
Tinkara je v tem času pridobila iz-
kušnje z javnimi nastopi in napo-
ri, ki jih spremljajo. In kakšni so
trenutni občutki? »Še vedno sem
vznemirjena, čeprav vem za rezul-
tat že dober mesec. Ni mi žal, da
sem se prijavila.«
Popstars je bil zate splet naklju-
čij,
S plesno skupino Top Fit Divas,
kjer sem doslej plesala, smo se od-
ločile, da bi šle na avdicijo za Pop-
stars v Celju. Želele smo zaplesati,
da bi nas pokazali in bi s tem nare-
dile malo promocije za skupino.
Ker nam tega niso dovolih, smo se
tri odločile, da bi šle zapet. Prišle
smo v drugi krog, šle v Ljubljano,
naprej na Otočec in zdaj sem tu med
petimi, na vrhu.
Kako so se stopnjevali tvoji ob-
čutki od avdicije do naslednjih
srečanj?
Občutki so bili vedno močnejši.
Manj nas je bilo, bolj smo se spoz-
nali med sabo, bolj smo navijali
drug za drugega. Všeč mi je bilo,
da smo držah skupaj, da ni bilo in-
dividualistov. Tudi v oddaji se je
videlo, da smo zelo čustveno spre-
jeli odločitve žirije, tako negativ-
ne kot pozitivne.
Nekateri očitajo, da je Popstars
razočaral veliko število mladih
in jih s svojimi odločitvami pre-
več čustveno prizadel.
Vsak, ki se je prijavil na avdici-
jo, je vedel, da jih bodo na koncu
izbrali pet. Ostalih 500 in še nekaj
je bilo razočaranih. Ne vem, kako
bi drugače povedali poražencu, da
ni sprejet. Mislim, da so izbrali či-
sto v redu način.
Kaj pa ocene? Si bila kdaj nad
komentarji tudi razočarana? Na
začetku so ti rekli, da nimaš do-
volj močnega glasu in da v sku-
pini tvoj glas ne bo prišel do izra-
za.
Ta komentar sem slišala in je bil
čisto realen. Zavedam se, da imam
bolj tih glas. Na avdiciji sem imela
tudi grozno tremo. Še zdaj ne mo-
rem verjeti, da me je zgrabila tako
močna trema. Sprejela sem kriti-
ko, ki je pač resnična.
Se je zdaj kaj spremenilo?
Mislim, da se je. Posneli smo pr-
vo skladbo in trudim se z vsemi moč-
mi. Tudi trema me je malo minila.
Mislim, da se bo pokazal moj pra-
vi glas.
Gledalci smo včasih dobili ob-
čutek, da bolj ocenjujejo stas kot
glas.
Ocenjevali so tudi to. Pomembna
je bila vizualna podoba, pa to, ka-
ko te ima kamera rada... Njihovi
komentarji so bili zaradi oddaje bolj
prilagojeni temu, da je vse skupaj
večja predstava.
Si doma veliko razmišljala, kaj
boš oblekla za Popstars srečanja?
To pa sploh ne, ker se nikoli ne
obremenjujem niti z make upom,
niti s tem, kako bom oblečena. Tam
sem bila v kavbojkah, trenirki. Šla
sem iz čistega veselja in komaj sem
čakala, da bomo plesali, da lahko
pokažem, kaj znam.
Kako pa je bilo na vajah plesa
in petja?
' Tam sem se zelo sprostila, ker je
ples res moja prva ljubezen. Naš
koreograf Žele nas je učil osnov-
nih koreografij, nas ocenil, kdo ima
smisel za ples, kdo pa ne. Na vajah
petja pa smo morali neštetokrat za-
peti skladbo Samo ljubezen. Tri dni
pred avdicijo smo dobili domov
zgoščenke s to skladbo s petimi gla-
sovi. Morali smo jih naštudirati in
priti v Ljubljano pripravljeni.
Na Otočcu ste bili skupaj ne sa-
mo na avdicij, ampak ste se dru-
žili tudi čez dan in zvečer.
Na Otočcu smo bili skupaj nekaj
dni. Vsak dan jih je deset odšlo do-
mov. Bilo je kar naporno. Zadnji
dan sem bila že zelo brez energije.
Najbolj utruja čakanje. To je tisto,
česar kamera ne pokaže. Na posnet-
kih se vidijo samo akcije, priprav-
ljanje kamer in odločanje žirije pa
ne.
Uvrstitev med pet izbrancev si
bila pripravljena predati prijate-
ljici. Solzice so tekle, tebi pred-
vsem zaradi kolegialnosti do dru-
gih. O čem si takrat razmišljala?
Razmišljala sem o tem, da imam
zaposlitev. Že takoj sem jim pove-
dala, da delam, da ne vem, kako
bo šlo oboje in da službe nisem pri-
pravljena pustiti. Po eni strani sploh
nisem pričakovala, da bo šlo tako
daleč. Govorilo se je, da bo treba
pustiti šolo, fanta... Bila sem pri-
pravljena odstopiti svoje mesto od-
slovljeni prijateljici, saj sem vide-
la, kako si želi biti v skupini.
Zadnje čakanje je bilo kar do-
ma, kamor je prišla ekipa z odlo-
čitvijo o končnem izboru.
Povedali so, kdaj pridejo, ne pa,
kakšna je njihova odločitev. Prišla je
šestčlanska ekipa. Z mamo in oči-
jem smo jih pričakali. Takrat nisem
bila živčna. Že priti med deset izbra-
nih se mi je zdel velik dosežek. Tu-
di, če me ne bi sprejeli, bi to nor-
malno sprejela. Ko pa so mi poveda-
li, da sem v skupini, me je to zelo
šokiralo. Najprej sem pomislila: ka-
ko bo pa zdaj? Pa ugotavljam, da mi
kar znese. Med tednom delam, čez
vikend pa imamo treninge in vaje.
Posneli ste že svojo prvo sklad-
bo.
Naslov skladbe je Moje sonce, za
njo bomo snemali tudi videospot.
Zelo mi je všeč in mislim, da bo
tudi poslušalcem. Gre v uho, je tak-
šna poletna skladba. Glasbo in
aranžma za Moje sonce je naredil
Zvone Tomac, besedilo pa je napi-
sal Celjan Primož Pogelšek.
Ime skupine je bilo do včeraj
velika skrivnost.
Člani skupine smo se odločali med
petimi izbranimi imeni. Najbolj nas
je navdušilo ime Bepop.
Kaj lahko rečeš o ostalih štirih
članih skupine?
Zelo sem navdušena, da so izbrali
prav njih. Na Otočcu sva bili z Alen-
ko po naklučju cimri, zadnji dan,
ko smo lahko sami izbrali, s kom
bomo v sobi, pa sem bila skupaj z
Ano in Alenko. Zelo dobro smo se
ujeli. Postali smo dobri prijatelji,
slišimo se vsak dan po telefonu, res
je v redu.
Kako pa gledaš na prihodnost?
Po celi Sloveniji boste promovi-
rali skladbo, nastopov bo ogrom-
no, mediji vas bomo napadali...
Po eni strani se še ne zavedam,
kaj me čaka. Zdaj se je šele začelo.
Vso energijo bom vložila v to. V
plesni skupini Top Fit Divas pa ne .
plešem več, ker mi ne znese.
Na dan, ko si izvedela, da si spre-
jeta v skupino, se ti je zgodilo še
nekaj lepega.
Dobila sem redno službo na Mo-
bitelu.
Z glasbo si se srečala že pred
Popstarsom. Prihajaš namreč iz
glasbene družine.
Moj oče se je ukvarjal z glasbo,
moj stric že vrsto let poje v duu
Can Can, pa sestrična Vivian je prav
tako znana pevka.
Pred šestimi leti si sodeloval
tudi v oddaji Full Cool Demo
Radia Celje.
Tega ne bom pozabila. Peljal
smo se z morja in v avtu direktorji
glasbenega ateljeja Goda Celje i
delal radio. Malo smo peli in ta
krat je rekel, da bi lahko posnel
kaj za Full Cool Demo Top. Izbr;
la sem skladbo Madonne Take a bo'
in zmagala.
V tujini so podobne skupine, i2
brane na osnovi avdicij, že uve
Ijavljene. Med najbolj znanimi s
No Angels, med zvezde se prebij
skupina Bro'Sis, v Ameriki noti
jo za Eden's Crush, v Angliji im^
jo Hear'Say, v Avstraliji je uspel
že dvema, ScandaPUs in Bardot
____
Za nagrado si dobila snemanj*
lastne skladbe, pa nagrade še ve^
no nisi izkoristila. Že takrat sefl
dobila občutek, da je zate plesUl
prvem mestu.
Presenečam samo sebe. Odločil
se za ples, pa vedno pride v ospredj"
petje. Nagrade nisem izkoristila
ker ni bilo prave priložnosti. Že®
bil pravi trenutek. Zdaj pa imal
občutek, da je prišel moj čas.
Kaj ti v življenju v tem trenu'
ku veliko pomeni?
Ne bom rekla, da mi je skupil'
vse, ker imam še druge stvari v Ži*
Ijenju. Na prvem mestu je moj fa"
Jaka, nato moja služba, potem P
Popstars. Hobiji pa bodo morali P*'
čakati.
SIMONA BRGLE
Foto: GK, Založba Men^
Tinkara Zoreč je ena od petih članic nove skupine Bepop, ki so jih izbrali med pet^
mladimi iz vse Slovenije.
Veselje ob uspehu na celjski avdiciji.
Št. 24-13. junij 2002
AKTUALNO
7
Božjastne manipulacije
»
Celjsko društvo za lepše življenje z epilepsijo očita slovenski ligi manipulacijo z denarjem in diskriminacijo -
Zaznamovanost vodi v socialne stiske
»Liga proti epilepsiji Slo-
enije prejema vsak mesec
iiaiično pomoč v skladu s
ravilnikom o razporejanju
oterijskih sredstev za social-
no humanitarne in druge de-
jviiosti. Pomoč je odvisna
ud števila članov in od pro-
rainov dela. S tem denarjem
lanipulirajo in nam ga ne
liajo - ne glede na 150 čla-
(ov, ki jih združuje naše
ruštvo, ne glede na delo, ki
a opravimo in na progra-
iie, ki smo jih predložili,« za-
irjuje predsednik Društva za
lepše življenje z epilepsijo Ce-
|e Rajko Gačnikar.
lOčitki, da liga, v kateri de-
Djejo zdravniki, nima poslu-
la za delo in potrebe člans-
ka, torej bolnikov, so ostri:
Diskriminacije ne dovolimo,«
libije Gačnikar. Ob vseh te-
avah, ki jih imajo zaradi ko-
ičenja neplačanih računov, ki
0	posledica dobrega dela, je
£idu izbil dno odgovor lige na
irošnjo celjskega društva za
inančno pomoč. V njem so
apisali, da se naj prejemniki
omoči obnašajo gospodarno,
la pomoč »ni namenjena pr-
aisiveno za najemnine in dm-
1	materialne stroške, ampak
I ljudi.« »Kaj pa smo mi, če
ismo ljudje?« se ob tem spra-
ijejo v Celju, saj je njihovo
tiotno delo namenjeno čla-
Dm iz širšega celjskega in ko-
Iškega območja.
Ko pa prosimo za pomoč,
mo je le redko tudi delež-
i Zato smo še toliko bolj
ivaležni našemu edinemu
Jalnemu sponzorju. To je
iksi Simby.« (R. Gačnikar)
»Tako kot so od nas zahte-
vali, smo pravočasno pripra-
vili in oddali plan dela za le-
to 2002, ki smo ga v skladu z
navodili tudi ovrednotili - to-
rej tudi postavke, kot so na-
jemnina društvenih prostorov
v Gledališki 2 v Celju in pro-
storov Koroške skupine za sa-
mopomoč v Slovenj Giadcu,
ki deluje v okviru celjskega
društva, plačilo telefonskih ra-
čunov, ogrevanja, pisarniške-
ga materiala...« Ocenili so, da
bi za nemoteno poslovanje po-
trebovali 880.600 tolarjev. Do-
bili pa niso nič - razen sklepa
Mestne občine Celje, da jim
je odobrila 2-krat po 88 risoč
tolarjev. »Koliko denarja do-
bi liga, ne ve nihče. Na obč-
nem zboru smo zahtevali pi-
sne podatke. Obljubo smo do-
bili, podatkov pa ne,« potrju-
je predsednik upravnega od-
bora celjskega društva Dra-
giša Djordjevič.
»Otroku, epileptiku, ki sme
telovaditi, ena izmed šol ni
dovolila sodelovanja na šport-
nem dnevu. Mati ga je pripe-
ljala na avtobus, otrok je vsto-
pil - a na prvi naslednji po-
staji so ga poslali z avtobu-
sa. Samega. Otrok se je vrnil
pred šolo in čakal mlajšega
brata, da je šel z njim domov.
Tako je bil prizadet, da niti
materi ni odgovarjal na tele-
fonske klice. Kdo bi bil odgo-
voren, če bi sam na cesti do-
živel napad in bi ga povozil
avto?« (M.J., R. Gačnikar)
»Delamo v dobro naših čla-
nov - tako tistih, ki se šele uči-
jo življenja z epilepsijo, kot
tistih, ki so že dolgo bolni. Obo-
ji se srečujejo z velikimi teža-
vami, s psihičnimi pritiski za-
radi nezaposlenosti in družin-
ske neurejenosti ter posledič-
ne socialne ogroženosti." V Ce-
lju so prepričani, da bi lahko
bilo drugače - če bi liga bolj
resno vzela svoje delo.
Ljudje z
epilepsijo^ ne
epileptiki
»Edino, kar je zdravnikom
v ligi uspelo, je zamenjava ter-
mina epileptik za človeka z
epilepsijo. Naša pričakovanja
pa so veliko večja. Večina čla-
nov je za delo nesposobna,
vendar jim ne izborijo kate-
goričnega statusa invalida. To
pojasnjujejo s tem, da je bo-
lezen z zdravili ali operacijo
ozdravljiva. Ker torej ne mo-
rejo imeti statusa invalidne
osebe, zaposlitev pa imajo le
redki, so večinoma začasno
upokojeni (na zavodu za za-
poslovanje so zapisani kot is-
kalci zaposlitve) ali pa dobi-
vajo pomoč preko centra za
socialno delo.
Liga bi si tudi lahko priza-
devala za spremembo pred-
pisov, ki bi ozdravljenim lju-
dem z epilepsijo omogočala
vožnjo avtomobila. Drugod v
svetu lahko vozniški izpit na-
rediš, če si samo dve leti brez
napadov. Pri nas si tega ni.
Vsak dan na
voljo
M. J. iz okolice Celja je
že pri 9 mesecih zbolela za
težjo obliko epilepsije. Iz
običajne šole so jo prešola-
li v šolo s prilagojenim pro-
gramom. Potem je želela de-
lati z otroki: »Zaposlila sem
se v vrtcu, kot čistilka. Ob-
ljubljali so mi, da mi bodo
omogočili šolanje, a ni bilo
iz tega nič. Sama sem se priu-
čila drugega poklica in de-
lala v njem 17 let. Potem se
mi je bolezen poslabšala.
Priznali so rrii invalidnost II.
kategorije (a ne zaradi epi-
lepsije). Sedaj dobivam za
4 ure nadomestilo iz Zavo-
da za pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje, še ved-
no pa moram biti vsak dan
od 7. do 10. ure dosegljiva
doma kot iskalka zaposlitve.
Edina opravičena odsotnost
je obisk zdravnika. Če me
ob preverjanju ne bi bilo do-
ma, bi me izbrisali iz evi-
dence zavoda za zaposlova-
nje, kar bi javno objavili tu-
di na oglasni deski. In seve-
da, s tistim dnem bi izgubi-
la denar. Tako je že vrsto let.
V vsem času mi je zavod za
zaposlovanje samo enkrat na-
šel delo. Ko sem prišla na
razgovor, so me nadrli, kaj
sploh iščem pri njih, saj po-
trebujejo zdravega delavca
za 8 ur dnevno.«
Prekvalifikacija
ne pomaga
A. K. iz Celja je zbolela pri
16. letih. Uspešno je konča-
la srednjo šolo in opravljala
svoj poklic do stečaja pod-
jetja. Potem se je začel kri-
žev pot na zavodu za zapo-
slovanje. »Ko pride človek z
epilepsijo na razgovor za služ-
bo, sta samo dve možnosti.
Ko poveš, kakšno bolezen
imaš, te tisti, ki vedo, kaj je
epilepsija, takoj odslovijo,
ostali te šele potem, ko po-
veš, da je to >božjast<. Takrat
je pogovor končan.«
»Če ne bi imeli društvenih
prostorov, bi se morali sesta-
jati po gostilnah. Že brez te-
ga imajo naše člane pogosto
za pijance...« (R. Gačnikar)
Mladi ženi in materi so po-
nudili tudi prekvalifikacijo
- a ne na višji stopnji, kot si
je želela, temveč za poklic
trgovca. »Šolo sem končala,
naziv imam. Nimam prakse,
imam pa epilepsijo z vsemi
omejitvami delazmožnosti.
Delam lahko samo 8 ur, ne
smem biti sama, zame ni de-
lo na višini, s stroji, na son-
cu, ob odprtem ognju... Po-
vejte mi, kdo pa hoče takega
delavca? Na enem izmed po-
govorov za službo so mi v
obraz rekli, da bi lahko pov-
zročila izpad prometa v tr-
govini, če bi dobila napad...
Še vedno sem brez zaposli-
tve, brez pravega vira za pre-
živetje, s statusom invalida
III. kategorije z možnostjo
polne zaposlitve. Zavedam se,
da je ta možnost enaka ničli.
Delodajalci raje zaposlijo ne-
koga, ki ima vsak drugi me-
sec angino, kot človeka z epi-
lepsijo - pa čeprav imaš na-
pad samo 1-krat na leto za 5
do 10 minut.«
»Ko smo v času Medna-
rodnega obrtnega sejma v
Celju organizirali predava-
nje Živeti z epilepsijo, smo
nanj povabili predstavnike
vrtcev, osnovnih šol in ob-
čin iz cele celjske in koroš-
ke regije. Prišel ni nihče!«
(D. Djordjevič)
Večina ljudi z epilepsijo o
svoji bolezni in težavah ne-
rada govori. »Tudi zaradi te-
ga potrebujemo svoj prostor,
kjer se lahko pogovori člo-
vek s človekom, kjer lahko
svetujemo in po svojih naj-
boljših močeh pomagamo na-
šim članom," poudari potre-
bo po društvenem prostoru
predsednik Gačnikar in po-
vabi na Gledališko 2 tudi star-
še otrok z epilepsijo, saj so
otroci v primežu okolja naj-
bolj nebogljeni.
MILENA B. POKLIČ
Foto: GREGOR KATIČ
»Redki starši uspejo za-
držati otroka z epilepsijo v
običajnih šolah. Pri tistih,
ki jih prešolajo v šole s pri-
lagojenim programom, se
nihče ne vpraša, kakšna
krivica se bo otroku zgodi-
la, če bo čez dve leti zdrav...«
(R. Gačnikar)
»Če ti že ponudijo deloi»te
užalijo z njegovim ovredno-
tenjem. Kot da smo sposob-
ni samo za najslabše, naj-
manj plačano delo...« (A.K.)
Društvu za lepše življenje z epilepsijo Celje se godi tako kot večini njenih članov - računi prihajajo, blagajna
pa je prazna. Predsednik društva Rajko Gačnikar in predsednik upravnega odbora Dragiša Djordjevič ob
kupu neplačanih položnic, ki jih je že za skoraj 100 tisočakov: »Ligi za naše račune ni mar. Kam dajo denar,
ki ga dobijo od loterijskega sveta, ne vemo. Mi ga ne dobimo. Tako daleč smo že prišli, da smo pripravljeni
sprožiti postopke tudi na računskem sodišču.«
MNENJA
Proti
zdravstvenim
biroicratom
V Novem tedniku št. 23 je bil 6. juni-
> objavljen intervju z direktorjem
Nravstvenega doma Celje, prim. mag.
ranetom Mežnarjem, z naslovom "Pro-
zdravstvenim birokratom". V prvem
elu intervjuja so navedene trditve, ki
ihko privedejo do napačnih zaključ-
ov glede vloge in delovanja Zavoda za
Iravstveno zavarovanje v zdravstvenem
stemu. V izogib napačnim tolmače-
iem, posredujemo bralcem naslednje
Djasnilo:
Decembrsko novelo Zakona o
Iravstvenem varstvu in zdravstvenem
»varovanju je na predlog Ministrstva
i zdravje sprejel Državni zbor. Za-
)d za zdravstveno zavarovanje je kot
vajalec tega zakona že pred in tudi
i uveljavitvi te novele opozarjal za-
Jnodajalca na vrsto nejasnosti in
oblemov pri izvajanju zakona, ki
Jvzročajo tudi neenakopravno obrav-
ivo zavarovancev pri uveljavljanju
avic do potnih stroškov, pogrebnin
posmrtnin. Skupščina Zavoda je zato
htevala odpravo te novele oziroma
nitev v stanje pred uveljavitvijo spre-
emb zakona. Predvsem pa moramo
'orekati tendenciozni trditvi, da so
spremembe in dopolnitve Pravil ob-
veznega zdravstvenega zavarovanja, li-
ste zdravil in drugi akti Zavoda name-
njeni krčenju pravic zavarovanih oseb
in da zavarovanci ter zdravstvena stroka
na oblikovanje teh sprememb nimajo
vpliva. Pravila sprejema skupščina Za-
voda, ki je sestavljena iz predstavni-
kov zavarovancev in delodajalcev ter
vlade oziroma ministrstva za zdravje.
Zavod dopolnjuje Pravila in druge to-
vrstne akte na osnovi priporočil in zah-
tev zdravstvene stroke, soglasje nanje
pa daje Ministrstvo za zdravje. V teh
aktih opredeljen sistem pravic zava-
rovanih oseb se je v zadnjih letih pra-
viloma še širil z uvajanjem novih pra-
vic do zdravil in medicinsko tehnič-
nih pripomočkov ter novih metod
zdravljenja. Analogno pa so se, prav
tako na predlog stroke, opuščali ne-
kateri neprednostni postopki. Pravi-
la, ki se nanašajo na tako občutljivo
področje kot je zdravstveno varstvo,
so živ organizem, ki ga je potrebno
nenehno in strokovno utemeljeno pri-
lagajati dejanskim potrebam zavaro-
vanih oseb, pri čemer pa parcialna
mnenja posameznih izvajalcev ne mo-
rejo biti upoštevana.
Zavodu je očitan tudi birokratski od-
nos do zdravstvenih delavcev. Osnov-
na naloga Zavoda je, da zagotavlja ure-
sničevanje načel solidarnosti in social-
ne pravičnosti med zavarovanimi ose-
bami vseh regij Slovenije, poleg tega
pa tudi racionalnost in učinkovitost izra-
be razpoložljivih sredstev za zdravstveno
varstvo. Zaradi navedenih načel in tu-
di zaradi nepravilnosti, ki jih ugotav-
ljamo ob nadzorih, od izvajalcev zdravs-
tvenega varstva zahtevamo dosledno
upoštevanje predpisov s tega področja
in pogodbenih določil, vse z namenom
zagotoviti zavarovanim osebam čim viš-
jo raven zdravstvenega varstva v okvi-
ru razpoložljivih sredstev. Večanje pri-
manjkljaja sredstev za zdravstveno vars-
tvo in zavarovanje še posebej opozarja
na odgovorno ravnanje z razpoložlji-
vimi sredstvi, medtem ko nekatera rav-
nanja posameznih izvajalcev kažejo celo
na goljufijo in niso v korist uresničeva-
nju pravic zavarovanih oseb.
Ocenjujemo, da je v članku Zavodu
za zdravstveno zavarovanje pripisana
prevelika in neadekvatna vloga in od-
govornost za kakovostno uresničevanje
pravic zavarovanih oseb v sistemu
zdravstvenega varstva in zavarovanja.
Podana kritika organizacijske urejenosti
Zavoda je preveč črno-bela in enostran-
ska, kajti v sistemu je potrebno pre-
poznati in upoštevati tudi vlogo osta-
lih odgovornih nosilcev v zdravstvu,
vključno z vlogo Zdravstvenega doma
Celje.
MARINA SENČAR, univ. dipl. ekon.,
direktorica Območne enote Celje,
Zavod za zdravstveno zavarovanje
St. 24-13. junij 2002
8
REPORTAŽA
Natakarja
napadel s
sekiro
26-letiii Žiga Krelj je vstopil v Turško mačko; iz vrečke vzel
sekiro ter zamahnil proti glavi natakarja Predraga Žežlja
»Na kavo v Turško mač-
ko sem prišel v torek okoli
desetih zvečer, čeprav ta-
krat nisem bil več v služ-
bi. Sodelavka je bila sama
za šankom, v lokalu ni bi-
lo nobenega gosta in ko je
vstopil Žiga, sem to zaznal
le s kotičkom očesa. Nena-
doma pa sem za sabo za-
slišal šum in ko sem se obr-
nil, je bilo že prepozno. S
sekiro je zamahnil proti
moji glavi in edino, kar
sem v tistem trenutku lah-
ko storil, je bilo, da sem si
glavo zaščitil z roko, po ka-
teri je zamahnil z ostrim
delom sekire,« pripovedu-
je 37-letni Predrag Žeželj
dan po tem, ko so ga izpu-
stili iz bolnišnice.
Predrag je priljubljeni na-
takar, ki zadnja leta dela v
hotelu Turška mačka, veči-
na Celjanov pa se ga spomni
še iz lokala Vrtnica. »Sme-
šno se sliši, vendar prepro-
sto ne zdržim, da ne bi vsaj
pogledal šanka, za katerim
delam, preden grem spat,«
pripoveduje in opisuje lju-
bezen do svojega dela, do vo-
nja lokala, v katerem je za-
poslen in do gostov, za ka-
tere je pripravljen narediti
vse, samo da so s postrežbo
zadovoljni.
»In še dobro,« pravi, »da
sem prišel, drugače bi jih za-
gotovo skupila kolegica, ki
je bila sama za šankom. Ta-
ko je bila šokirana, da sem
potem, ko je dal Žiga sekiro
nazaj v vrečko in se odpravil
proti domu, sam stopil do
omarice s prvo pomočjo, saj
sem videl, da močno krva-
vim. Kolegica pa je, še ved-
no v šoku, pozneje poklica-
la reševalce.«
Ti so Predraga odpeljali v
celjsko bolnišnico, kjer je
moral zaradi strahu pred mo-
rebitnimi zapleti na opera-
cijo roke čakati kar dvanajst
ur. Predragova kolegica A.
N. je poklicala tudi polici-
ste, ki so Žigo ustavili nekaj
metrov pred domom. Odpe-
ljali so ga v psihiatrično bol-
nišnico, kjer naj bi se fant
že večkrat zdravil, saj je du-
ševni bolnik.
To bi mu po navedbah di-
rektorja Psihiatrične bolni-
šnice Vojnik dr. Daniela Laj-
larja, dr. med., ki o konkret-
nem primeru ni želel govo-
riti, lahko šteli za olajševal-
no okohščino na sodišču.
»Pri psihotičnih obolenjih
gre za napačne zaznave ozi-
roma blodnje ali ideje, za-
radi katerih bolnik nenado-
ma naredi kaj iz povsem svo-
jih in na videz nerazumlji-
vih razlogov. Ker tovrstnih
dejanj ni mogoče predvide-
ti, je težko reči, da bi v tak-
šnem primeru pomagala pri-
silna hospitalizacija,« je po-
vedal dr. Daniel Lajlar in do-
dal, da je, čeprav so znani
primeri, ko psihiatrični bol-
niki v času, ko izbruhne bo-
lezen, storijo kakšno kazni-
vo oziroma agresivno deja-
nje, še vedno veliko več urad-
no »zdravih« oseb,,ki vsak dan
mučijo oziroma pretepajo
svoje bližnje in izvajajo dru-
ga kazniva dejanja.
»Bolnikom, ki storijo kaz-
nivo dejanje v času zmanjša-
ne prištevnosti oziroma iz-
bruha bolezni, je ponavadi
namesto zaporne kazni izre-
čen ukrep zdravljenja v pri-
stojni ustanovi, kar jim tem
ljudem tudi najbolj pomaga,«
je povedal dr. Lajlar in pou-
daril, da je mogoče, da je vča-
sih razsodba takšna, da gre-
do po zaključenem zdravlje-
nju še v zapor.
Ali je Žiga vedel, kaj poč-
ne ali ne, je nemogoče sodi-
ti. Kaj ga je navedlo k temu,
da je z orožjem, ki bi lahko
postalo morilsko, vstopil
prav v Turško mačko in Pre-
draga Želja, najbrž prvega
človeka, ki ga je naključno
srečal, napadel v trenutku in
povsem brez besed, so vpra-
šanja, ki ostajajo brez odgo-
vora. Čeprav njegovega de-
janja ni mogoče pojasniti, je
Predrag Žeželj vesel, da se
je, če se je komu že moralo,
zgodilo njemu. »Če bi napa-
del kolegico, bi jo verjetno
ubil,« pravi Predrag in do-
daja, da ga je takoj po do-
godku v bolnišnici obiskal
tudi Žigov oče, dr. Silvester
Krelj, in se mu za sinovo de-
janje opravičil. »Rekel je, naj
povem, če bom kaj potrebo-
val,« mirno razlaga Predrag
Žeželj v krogu svoje druži-
ne. V njegovem glasu ni opa-
ziti jeze ali gneva, le nekak-
šno nemočno začudenje. Za-
kaj se nam dogajajo stvari,
ki jih ni mogoče pojasniti,
kdaj človek človeku skoraj
brez razloga postane volk?
Kakšne bodo posledice na-
pada, kdaj bo roka zdrava
toliko, da se bo lahko vrnil
k svojemu ljubljenemu šan-
ku, za katerim si je tako že-
lel delati? _
Kaj bo z Žigo? Slišali smo,
da je izredno inteligenten in
nadarjen fant, ki je v gimna-
zijskih letih s prijatelji več-
krat obiskal lokal Vrtnica,
kjer ga je Predrag tudi videl.
Če bo ozdravel, se bo, ne glede
na razsodbo, dobro končalo
tudi zanj.
In... le kako daleč privede
človeka lastna stiska, da na-
njo opozori na tako krut na-
čin?
ALMA M. SEDLAR
Foto: TRIARTES
Predrag Žeželj kaže, mesto na roki, kjer gaje s sekiro poškodoval Žiga Krelj.
Št. 24 -13. junij 2002
HgEPOBTAŽA
9
Pregnani iz raja
Utice na obrežju Šmartinskega jezera so za okolje moteče, pravijo celjski varuhi okolja
ob dva lesena objekta ob
^niartinskem jezeru, veli-
)ta komaj 15 kvadratnih me-
trov, so se nazadnje obreg-
nili celjski okoljski inšpek-
torji, ker lastnika nimata us-
treznih upravnih dovoljenj.
Zanimivo je, da na brego-
vih jezera lahko brez zadrž-
kov stojijo brezdušne pla-
stične kamp prikolice, lič-
ne lesene ute pa ne. Ali dr-
Žava sploh ve, kaj hoče?
Zakonca Roje iz Celja sta
pred petnajstimi leti posta-
la lastnika manjšega zemljiš-
fa v zaselku Brezova ob
Šmartinskem jezeru, prib-
ližno petdeset metrov stran
od vode. Tam je od nekdaj
stala lesena baraka, ki sta jo
Rojčeva zaradi dotrajanosti
podrla, na isto mesto pa po-
stavila leseno uto enakih di-
menzij, na slabih petnajstih
kvadratnih metrih površine.
Okrog ute sta zasadila sad-
no drevje in si uredila vrt ter
na svoji zemlji preživljala le-
pe urice.
Marija Roje je pred leti
postala upokojenka, mini po-
sestvo ob jezeru pa je posta-
lo njen mali raj, kjer je pri-
delovala skoraj vse vrtnine,
ki zrastejo na zemlji od
zgodnje spomladi do pozne
jeseni. V uti je pomalicala,
se odžejala in si po oprav-
ljenem delu spočila. Podob-
na je zgodba njene sorodni-
ce Alojzije Roje, tudi zanjo
je bilo zemljišče z vrtno hi-
šico ob jezeru prostor, ki ga
ne bi zamenjala za nič na sve-
tu.
Brez
upravnega
dovoljenja
Ker je šlo za nadomestno
postavitev ute, Rojčeva spr-
va nista niti razmišljala o kak-
šnem upravnem dovoljenju.
Saj si vendar nista postavila
palače! Zato sta bila tembolj
presenečena, ko sta koncem
leta 1999 prejela odločbo inš-
pektorata za okolje in pro-
ttor, z obrazložitvijo, da je
uta postavljena na črno in da
jo je treba odstraniti.
Sledile so pritožbe na
upravno in vrhovno sodišče,
a vse zaman. V času »poga-
janj« z državo sta Rojčeva na
celjski upravni enoti zapro-
sila za dovoljenje priglašenih
del, a ga nista dobila. Dobila
pa sta pojasnilo, da gre za ob-
močje ob jezeru, za katero
se pripravlja krajinska zasno-
va. S tem, ko sta si ob jezeru
postavila mini hišico iz lesa,
sta ravnala v nasprotju z za-
konom o urejanju naselij in
drugih posegov v prostor ter
kršila občinski odlok o do-
ločitvi pomožnih objektov za
potrebe občanov in njihovih
družin.
Prepričana, da se jima go-
di krivica, Rojčeva leta 1999
ute nista podrla, niti kasne-
je ne, koncem maja letos pa
sta prejela sklep, s |caterim
ju je urbanistična inšpekto-
rica obvestila, da morata ob-
jekt odstraniti najkasneje do
3. junija, sicer ga bo dala po-
dreti država, na stroške last-
nika ute, jasno. Pritožba zo-
per ta sklep ne zadrži izved-
be izvržbe, je še pisalo. In
sta podrla, kaj sta pa hote-
la. Enako je storila njuna so-
seda in sorodnica Alojzija
Roje.
Zakonje
zakon, pamet
je pamet
To je zapis o ljudeh, ki so
lastniki zemljišč ob Šmartn-
skem jezeru, niso najemni-
ki zemlje ali kakšni prite-
penci. Upokojenci so, ki jim
pridelki z njihovih parcel pri
premagovanju socialnih stisk
veliko pomenijo. Na jesen
življenja imajo nekaj, kar jih
veseli, kjer lahko počivajo
v naravi, se družijo in po ve-
selijo. Samo to radost in pred-
nost imajo. In ko se vsak dan
vračajo v svoja mestna blo-
kovna bivališča, pospravijo
delovno orodje in svoje uti-
ce zaklenejo. Tako je bilo,
dokler jih država s tega raja
ni pregnala. So ti mini ob-
jekti res okolju neprijazni?
Bolj ko smo jih ogledovali,
manj nam je bilo jasno. Je
plastična kamp prikolica v
naravnem okolju res manj
moteča kot idilična hišica iz
naravnega materiala?
Seveda je zakone in dru-
ge pravne akte treba upošte-
vati in zapovedi državnih or-
ganov tudi. Prepovedana po-
stavitev je postavitev na čr-
no in lesena uta res ni pla-
stična prikolica. Ker to ni
plastika, ampak je les, jo je
treba odstraniti. Zlepa ali
zgrda. A kje je tu pamet? Se
je celjski prostorski red res
začel pri dveh nemotečih
pomožnih objektih ob jeze-
ru? In pri revežih. Nekje je
treba začeti, bi rekli oblast-
niki.
MARJELA AGREŽ
Alojzija Roje: »Ne razumem, zakaj bi človek na svoji zemlji ne smel imeti objekta, kamor lahko spravi orodje ter si oddahne.«
larija Roje: »Na istem mestu kot zdaj uta je nekoč stala baraka. Očitno seje na reveže najlažje spraviti. Le
»ga v resniei moti hiška, ki je majhna, lična, brez elektrike in brez vodovoda? Predpisi so včasih res krivični
in neživljenjski. A kaj hočemo, treba bo podreti in s tega kraja bo odšlo tudi vse naše veselje.«
Zakonito postavljena plastika ob jezeru, ki čaka, da bodo prostorske zasnove postale resničnost.
Legaiiziranje ni možno
z Zavoda za planiranje in izgradnjo MOC
so sporočili, da ima raba prostora znotraj
krajinske zasnove oziroma ob Šmartin-
skem jezeru določene omejitve, predvsem
glede preprečevanja nadaljnjega onesna-
ževanja jezera. Prepovedana je stihijska
poselitev in nekontrolirano odvajanje vod.
Posegi na parcelah, ki se nahajajo v nepo-
sredni bližini jezera oziroma v območju,
ki ga krajinska zasnova opredeljuje kot
varovalni pas jezera in je v povprečju širok
50 metrov, so dovoljeni izjemoma, jezero
pa je opredeljeno kot zeleni prostor mesta
in ne prvenstveno prostor, namenjen pose-
litvi. Poudarek krajinske zasnove je na so-
naravnem urejanju območja, s planom do-
ločene namenske rabe zemljišč pa ni mo-
goče spreminjati, zato tudi legalizacija ne-
katerih objektov ni mogoča, trdijo na Za-
vodu za planiranje in izgradnjo MOC.
Št. 24-13. junij 2002
10
GOSPODARSTVO
Prebold na
robu prepada
V Tekstilni tovarni Prebold čakajo na glasovanje
upnikov o prisilni poravnavi - Prenehanje delovnega
razmerja za 450 delavcev
Danes bi moralo biti že
jasno, ali so delavci Tekstil-
ne tovarne Prebold podprli
prisilno poravnavo v pod-
jetju ali ne. Odločitev naj-
brž ni bila lahka, saj pro-
gram finančne reorganiza-
cije družbe predvideva, da
bi se število zaposlenih v
tovarni s sedanjih 560 zni-
žalo na 110. To pomeni, da
bi delovno razmerje prene-
halo kar 450 delavcem.
Gre za številko, kakršne
najbrž ni nihče pričakoval in
nad katero so osupli tudi v ob-
močni organizaciji svobodnih
sindikatov Celje, kjer sicer me-
nijo, da bi bilo za Tekstilno
tovarno Prebold bolje, če bi
šla v stečaj. Prepričani so na-
mreč, da prisilne poravnave
v tekstilni branži samo po-
daljšujejo agonijo podjetij,
kar se je na Celjskem v zad-
njem času pokazalo že dva-
krat. Najprej v podjetju Sca-
la Zarja iz Petrovč, nato pa še
v Korsu iz Rogaške Slatine.
Kot je povedal sekretar ob-
močnega odbora tekstilne de-
javnosti Forto Turk, se bodo
s prisilno poravnavo delavci
odpovedali 80-im odstotkom
svojih terjatev, ki v celoti zna-
šajo 187 milijonov tolarjev,
je 908 milijonov tolarjev,
vprašanje pa je tudi, ali bo
vodstvo podjetja držalo ob-
ljubo, da bo odpuščene de-
lavce spet zaposlilo v dveh
novih podjetjih, ki so ju pred
kratkim registrirali v Ljub-
ljani. Gre za družbi z omeje-
no odgovornostjo TTP Tka-
nina in TTP Nogavice, ki
imata sedež v prestolnici,
proizvodne prostore pa, naj-
brž, v Preboldu. Najbrž za-
to, ker v Celju nimajo vseh
informacij o tem, kakšne na-
mere ima vodstvo podjetja,
brez odgovorov pa so ostali
tudi naši številni klici v Pre-
bold, saj nihče od odgovor-
nih že lep čas ni dosegljiv.
V območnih sindikatih se
bojijo, da želi vodstvo tovar-
ne z obljubo o ponovni za-
poslitvi delavce žejne prepe-
ljati preko vode. Službo v no-
vih podjetjih, kjer pa se sploh
ne ve, ali bo šlo za delo za
določen ali nedoločen čas,
naj bi namreč pogojevali z
odpovedjo odpravninam. Če
bi se namreč 450 odpušče-
nih delavcev, ki imajo veči-
noma od 20 do 30 let delov-
ne dobe, odpravnini odpove-
dali, bi podjetje s tem pri-
hranilo najmanj 500 milijo-
nov tolarjev.
Tekstilna tovarna Prebold
je ob 2,6 milijarde tolarjev
prihodkov od prodaje ime-
la lani 1,3 milijarde tolar-
jev čiste izgube, kar je le ne-
kaj manj kot znaša njihov
osnovni kapital.
Kakorkoli, upniki Tekstilne
tovarne Prebold, ki so prijavi-
li za 1,6 milijarde tolarjev ter-
jatev, bodo o podpori prisilni
poravnavi glasovali predvido-
ma sredi prihodnjega meseca.
Delavci, ki so večinski lastni-
ki podjetja, bodo h končni od-
ločitvi prispevali z dvajsetimi
odstotki glasov.
JANJA INTIHAR
Korak naprej pri
spremljanju mesa
Projektna skupina Emo-
ninega razvojnega centra
za prehrano je v Rogaški
Slatini predstavila pilotni
projekt spremljanja porekla
govedine v procesu razse-
ka in prodaje. Gre za nada-
ljevanje projekta sledljivo-
sti govejega mesa v klav-
nicah, ki so ga pred nekaj
leti najprej začeli izvajati
v šentjurskem Jurmesu.
Projekt so tokrat razširili
vse do prodaje na drobno,
saj bodo potrošniki s pomoč-
jo referenčne številke na bla-
gajniškem računu lahko pre-
ko Interneta dobili zelo na-
tančne informacije o pore-
klu mesa, kot so ime in prii-
mek rejca, njegov naslov,
morda kasneje tudi o krmi,
s katero so bile hranjene ži-
vali. Dr. Mihael Gajster, od
govorni nosilec projekta,
ocenjuje, da je Slovenija med
prvimi evropskimi država-
mi, ki jim je uspelo uresni-
čiti sistem spremljanja po-
rekla za govedo in goveje me-
so. »Ko bo projekt končan,
bomo zagotavljali stalen
nadzor za vsa živila. To po-
meni, da se bo odgovornost
pridelovalcev in predeloval-
ne industrije še bolj pove-
čala, morebitne nepravilno-
sti pa bo mogoče zelo hitro
odkriti, oziroma jih prepre-
čiti,« poudarja dr. Gajster,
ki je prepričan, da bo zau-
panje potrošnikov o sloven-
skem poreklu živil glavna
prednost pri vstopanju naše
države v Evropsko unijo.
Za sledenje mesa do pro-
daje v manjših kosih so v pi-
lotnem projektu izbrali Me-
sarstvo Žerak iz Rogatca, Gru-
do Jurmes iz Šentjurja in Me-
snine dežele kranjske. V teh
klavnicah lahko razkosano
meso že opremijo z nalep-
kami, na katerih so vsi iden-
tifikacijski podatki. Dr. Gaj-
ster zatrjuje, da bo konca le-
ta tako označen vsak kos mesa
pri nas, in to ne le v klavni-
cah, ampak tudi na vseh pro-
dajnih policah.	JI
Izbira umika delnice
Lastniki trgovskega pod-
jetja Izbira iz Laškega bo-
do na skupščini, ki bo pri-
hodnji torek, odločali o de-
litvi bilančnega dobička,
sprejeli pa naj bi tudi sklep
o umiku desetih odstotkov
delnic.
Kot je znano, so v Izbiri
pred skoraj štirimi leti, ko
jim je grozil prevzem, od
pooblaščene investicijske
družbe Zvon in obeh držav-
nih skladov pokupili vse del-
nice, ki niso bile v lasti za-
poslenih, bivših zaposlenih
in upokojencev, in ki so pred-
stavljale 40 odstotkov vsega
osnovnega kapitala podjetja.
Ker morajo v skladu z zako-
nodajo status odkupljenih
delnic spremeniti, so se od-
ločili, da jih bodo deset od-
stotkov umaknili s trga, iz de-
setih odstotkov bodo obliko-
vali sklad lastnih delnic, s
preostalimi dvajsetimi od-
stotki delnic pa po besedah
direktorja Ivana Groblerja
za sedaj še ne vedo, kaj bodo
naredili. Morda jih bodo, kot
razmišljajo že nekaj časa,
prodali strateškim partner-
jem.
Po treh letih bodo v Izbiri
spet imeli dividende. Upra-
va podjetja predlaga, da bi
med delničarje razdeli 15 mi-
lijonov tolarjev dobička, kar
pomeni, da bi bruto dividen-
da na delnico znašala 276 to-
larjev. Preostanek bilančne-
ga dobička, ki v celoti znaša
194 milijonov tolarjev, naj bi
ostal nerazporejen. JI
Delavci varni
tudi pri obrtnikih
Jubilej Sklada za izobraževanje delavcev pri s. p. -
Število obrtnikov in zaposlenih preko poznanstev
»Delo sklada za izobra-
ževanje delavcev pri samo-
stojnih podjetnikih premalo
poznajo tudi obrtniki in nji-
hovi zaposleni,« je na tor-
kovi novinarski konferen-
ci menila Majda Vešligaj,
sekretarka sklada, ki deluje
za obrtne zbornice Žalec,
Mozirje, Velenje, Šentjur in
Šmarje in ki letos praznuje
20 let dela.
Sklad »pokriva« več kot tri
tisoč delodajalcev in s tem več
kot 6.300 zaposlenih, kot dru-
gih 28 tovrstnih slovenskih
skladov pa njegovo delo finan-
cirajo delodajalci. S kolektiv-
no pogodbo je namreč dolo-
čeno, da mora delodajalec za
delo sklada odvajati odstotek
od bruto plače zaposlenih. »-
Izredna težava, s katero se v
skladu nenehno soočamo, je
pridobivanje podatkov o šte-
vilu delodajalcev in zaposle-
nih, saj jih je praktično ne-
mogoče dobiti,« je opozorila
Vešligajeva in dodala, da po-
trebne podatke pridobivajo
preko poznanstev..
Zaposleni delavci (v regiji
ima obrtnik v povprečju za-
poslenega 2,1 delavca) na ob-
močju obrtnih zbornic Žalec,
Mozirje, Velenje, Šmarje in
Šentjur se s pomočjo sklada
največkrat odločajo za raz-
lične oblike formalnega ali
neformalnega izobraževanja,
za dualni sistem izobraževa-
nja, mojstrske izpite, šport-
no udejstvovanje ali kultur-
ne dejavnosti. V povprečju se
letno v različne oblike for-
malnega izobraževanja vklju-
či po 163 zaposlenih, kar
predstavlja približno pet raz-
redov učencev. Samo letos je
pogodbo podpisalo dodatnih
85 delavcev, finančni vložek
pa v skladu poravnavajo po
končanem izobraževanju. V
skladu predvidevajo, da bo-
do letos razpolagali s 73 mi-
lijoni tolarjev, kar 83 odstot-
kov zbranega denarja pa pre-
ko izobraževanja delavcev »vr-
nejo« delodajalcem (obrtni-
ki oziroma drugi delodajal-
ci ne morejo sodelovati).
Kljub temu opozarjajo, da ne-
kako desetina obrtnikov ne
poravnava prispevkov in dav-
kov in da tudi zato pričaku-
jejo manj denarja. »Zaveda-
mo se, da je vsota zelo veli-
ka, zato z denarjem odgovoi
no gospodarimo,« je pouda
rila Vešligajeva.
V	jubilejnem letu v skla
du pripravljajo več priredi
tev, ki jih bodo zaključil
18. oktobra v Kristalni dve
rani v Rogaški Slatini, kje
se bodo na poseben načii
zahvalili vsem, ki so jim p{
magali v 20 letih.
V	prihodnje bi radi v skl;
du v izobraževanje vključi
tudi delodajalce, želijo si čii
več redno zaposlenih dela'
cev, več vlog za nadgradnj
formalnega znanja ter ve
dualnega načina izobražev,
nja, v katerem vidijo priho(
nost obrtništva.
U. SELIŠNl
»Očitno se obrt spet uveljavlja, delavci se vračajo, saj se pri obrtniki
počutijo varne in ne iščejo samo služb v državnih podjetjih,« sta menil
sekretarka Sklada za izobraževanje delavcev pri s. p. Majda Vešligajii
predsednica Upravnega odbora Tončka Bele.
Počasno
zapiranje
računov
Do 10. junija je bilo s
celjske podružnice agen-
cije za plačilni promet na
banke prenesenih 3.048
računov podjetij. Pri
agenciji jih čaka še 1.481,
če odštejemo proračun-
ske porabnike, pa 1.180.
Glede na to, da je od no-
vembra leta 2000, ko se
je začela reforma plačil-
nega prometa, zaprlo svo-
je račune pri APP le do-
brih 67 odstotkov vseh
pravnih oseb, čaka banke
do izteka roka, to je kon-
ca junija, precejšnja gne-
ča pri odpiranju transak-
cijskih računov. Kot so po-
vedali v celjski podružni-
ci APP, so med tistimi, ki
še vedno odlašajo s pre-
nosom, večinoma srednja
in mala podjetja. Tistim
pravnim osebam, ki ne bo-
do dale zahtevka za zaprtje
računa, bo agencija konec
junija po uradni dolžno-
sti zaprla račune, dobroi-
metja iz njih pa prenesla
na zbirni račun pri Banki
Slovenije.	JI
Št. 24-13. junij 2002
GOSPODARSTVO
11
Lesnik ostaja
v Rogaški
Namesto družbe Zdravilišče Rogaška, bo Edvard Lesnik vodil Lokalno
turistično organizacijo - Devetega direktorja v zadnjih osmih letih še iščejo
v soboto, 15. junija, bo Zdravilišče
Rogaška zapustil predsednik upra-
ve mag. Edvard Lesnik. Kljub izgubi
jirektorskega stolčka bo še naprej os-
al v Rogaški Slatini, kamor je pred
dvema letoma prišel iz Portoroža. Vodil
Lokalno turistično organizacijo,
saj je prepričan, da lahko veliko na-
redi za enotno promocijo Rogaške
Slatine kot zdraviliškega kraja.
Nadzorni svet Zdravilišča Rogaška,
e Edvarda Lesnika razrešil že konec
minulega meseca, razlog za prekinitev
delovnega razmerja pa naj bi bila reor-
ganizacija-in nujno znižanje stroškov
3oslovanja. Lesnik, ki je bil pred pri-
aodom v Rogaško Slatino pred dvema
Jetoma pomočnik direktorja Hotelov
Bernardin, naj bi imel namreč zelo vi-
soko plačo, ki mu jo je določil že prejš-
nji delodajalec oziroma večinski last-
nik Zdravilišča Rogaška - Slovenska raz-
vojna družba. Ker pa je bil Lesnik že
pred časom kot predsednik uprave ime-
novan še za direktorja Lokalne turistične
organizacije (v duhu varčevanja naj bi
za eno plačo opravljal dve funkciji), so
bili po njegovi odstavitvi ustanovitelji
LTO-ja v zadregi, kaj storiti. Rešitev je
ponudil kar Lesnik sam. Ostal bo di-
rektor, vendar v organizaciji ne bo za-
poslen, saj bo delo opravljal preko svo-
ega podjetja. S tem se je strinjal tudi
svet Lokalne turistične organizacije in
bnec minulega tedna Lesnika ponov-
no imenoval za direktorja. Dveletni
mandat mu bo začel teči 15. junija.
In kaj je tisto, zaradi česar se je Ed-
vard Lesnik odločil, da bo ostal v Ro-
gaški Slatini? »Za promocijo in trženje
Rogaške Slatine kot turistične destina-
cije je treba še veliko narediti. Prepri-
čan sem, da lahko s svojim znanjem in
izkušnjami veliko prispevam k še večji
prepoznavnosti kraja doma in v tuji-
ni,« ugotavlja Lesnik. Zadovoljen je, da
sta njegovo imenovanje podprla oba ta-
bora, to je konzorcij podjetij, ki je ku-
pil večinski delež Zdravilišča Rogaška
in ki ima pomembno besedo v LTO-ju,
ter Jože Pipenbaher, lastnik in uprav-
ljavec najpomembnejših slatinskih ho-
telov. Pri tem pa poudarja, da je o dveh
taborih v Rogaški Slatini pravzaprav ne-
smiselno govoriti. »Ni res, da med last-
niki zdraviUških objektov ni stičnih
točk. To govorijo tisti, ki želijo, da se v
kraju ne bi nič spremenilo na bolje,«
pravi Lesnik.
Po Lešniku
Lipovšek?
Ob Lesnikovi razrešitvi z mesta pred-
sednika uprave Zdravilišča Rogaška so
v Rogaški Slatini takoj začeli ugibati,
kdo bo njegov naslednik. Najbolj gla-
sne so bile govorice, da naj bi Steklar-
na Rogaška, ki ima v konzorciju prvo
besedo, na čelo družbe postavila Izto-
ka Lipovška, ki je bil še ne tako dolgo
nazaj pomočnik generalnega direktor-
ja RTV Slovenija za trženje, zdaj pa že
en mesec pogodbeno dela v njihovi mar-
ketinški službi. V steklarni so govorice
odločno zanikali. Povedali so, da kan-
didata za predsednika uprave še vedno
niso našli (mimogrede, v zadnjih os-
mih letih bo to že deveta zamenjava v
vodstvu družbe), iščejo pa nekoga, ki
bo po stroki pravnik.
JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA
Edvard Lesnik bo od 15. junija bivši predsed-
nik uprave Zdravilišča Rogaška in novi direk-
tor Lokalne turistične organizacije v Rogaški
Slatini.
Celjski bo največji
Predvidoma sredi poletja
b nekdanji Kovinotehnin
Irgovski center na Hudinji
postal največji Merkurjev
center v Sloveniji. V nakel-
skem podjetju so se namreč
odločili za temeljito preno-
vo svojih prodajnih in skla-
diščnih prostorov v Celju.
Gradbena dela, ki jih iz-
vaja celjski Ingrad, potekajo
že nekaj časa, naložba pa je
Vredna dobro milijardo to-
larjev. Kot so povedali v Mer-
kurju, bodo v pritličju v pre-
novljenih skladiščnih prosto-
rih uredili center Merkur-
Dom, ki bo meril 4.800 kva-
dratnih metrov, sedanja trgo-
vina, ki ima 2.000 kvadrat-
nih metrov prodajnih povr-
šin, pa se bo specializirala v
center MerkurMojster. Pro-
store v prvem nadstropju, ki
merijo nekaj več kot 7.000
kvadratnih metrov, bodo od-
dali v najem.
JI, Foto: GK
Prenova Merkurjevega centra na Hudinji bo končana do julija.
Zbornica spet
išče najlepše
Območna gospodarska
zbornica Celje je že pričela
z ocenjevanjem najlepše
urejenih podjetij in trgovin
v regiji. Gre za vsesloven-
sko akcijo Gospodarske
zbornice Slovenije, ki po-
teka v dveh krogih.
V prvem krogu izbirajo
najbolje urejene trgovine in
podjetja posamezne območ-
ne zbornice, med temi pa po-
tem v drugem krogu določi
nagrajence posebna republiš-
ka komisija. Kot je povedala
samostojna svetovalka Ani-
ta Berginc, ki v območni
zbornici vodi oba projekta
ocenjevanja, se je iz celotne
regije prijavilo na razpis 31
trgovin, kar je za deset več
kot lani. Nekoliko slabše gre
letos z akcijo »Urejeno de-
lovno okolje«.
Odziv na razpis je bil na-
mreč zelo slab, zato bo po-
sebna komisija zbornice obi-
skala in ocenila tudi vse ti-
ste, ki so se na razpis prijavi-
li lani. Podjetja bo ocenje-
vala do poletja, republiška
komisija pa bo svoje delo
opravila zgodaj jeseni. Gos-
podarska zbornica Sloveni-
je je priznanja za najlepše ure-
jeno podjetje (v projektu so-
delujejo predvsem proizvod-
na podjetja) doslej podelila
že šestkrat. Med nagrajenci
za leto 2001 je bila v skupini
velikih podjetij tudi Pivovar-
na Laško.	JI
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papiiji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
št. 24-13. junij 2002
12
INASI KRAJI IN LJUDJE	12
Metuljček - velika
zabava za otroke
Ne zamudite sobotnega popoldneva v Ledeni dvorani v celjskem Mestnem
parku
v soboto od 14. ure dalje
pripravlja NT&RC v Ledeni
dvorani (na drsališču) v Ce-
lju že drugo leto zapored ve-
liko otroško zabavo - Me-
tuljček Radia Celje.
Čarodej Roman Frelih bo
iz balonov pričaral pravo
pravljico, za pravljično
vzdušje pa so poskrbeli tu-
di otroci v celjskih vrtcih,
ki so narisali številne risbi-
ce, ki bodo krasile »bando«.
Z glasbo in plesom bodo po-
skrbeli za zanimiv začetek
odrskega dogajanja. Za pri-
jetno vzdušje bodo na odru
poskrbeli še Spidi in Gogi,
telovadbo za najmlajše bo vo-
dila animatorka Top Fita,
predstavila se bo Damjana
Golavšek in najmlajša otroš-
ka pop skupina Pupe. Iz kra-
ljestva Milibaja bo na oder
pri^l kralj Urban v vlogi
Matjaža Jelena, svoje vloge
pa bodo odigrali tudi Slav-
ko Ivančič, Vojo Djuran in
Tulio Furlanič. Otroci bodo
priklicali tudi Čarovnika iz
Oza. Na Metuljčku bodo
otroke zabavali tudi Melita
Osojnik, Pedenjped, Roma-
na Kranjčan, Čukec in Rozi,
otroci Zavoda za slepo in sla-
bovidno mladino in Andre-
ja Zupančič. Povezovalec in
animator prireditve bo Sten
Vilar, ki se bo predstavil tu-
di v različnih vlogah iz nje-
govih predstav za otroke.
Na Metuljčku Radia Celje
bodo tudi številne ustvarjal-
ne delavnice. Animatorji Pro-
meteja Art in Hoby bodo
otroke naučili izdelati lutko,
v delavnici Ustvarjalnega pri-
stana bodo lahko oblikovali
iz gline, animatorji Mraljice
Celje so se odločili, da letos
otroke naučijo srvetne teh-
nike. Zavod za aktivno pre-
življanje prostega časa bo pri-
pravil več različnih vrst ani-
macije. Iz posebne mase bo-
do lahko otroci oblikovali v
delavnici podjetja Didacta In-
ternational, lahko pa se bo-
do pomudili tudi v računal-
niškem kotičku Logo podjet-
ja RRT. Milan Alaševič bo
otrokom narisal njihove ka-
rikature, Roman Frelih pa po-
kazal, kaj vse se lahko nare-
di iz balonov.
Na prireditvi Metuljček
Radia Celje bodo otroci lah-
ko uživali na različnih igra-
lih. Podjetje POPS bo poskr-
belo za tobogane, plezala.
hiške in druga neuničljiva
igrala, Coca Gola bo posta-
vila napihljivo igralo, tudi
letos bodo otroci lahko uži-
vali na Wescovem poligonu.
Živ Žav bo presenetil z av-
tomobilčki, otroci pa bodo
lahko uživali tudi na igralu
podjetja Pozinek. Prireditev
bo v vsakem vremenu.
Vstopnine ne bo, prav tako
ne bo potrebno plačevati po-
sameznih igral ali delavnic.
Naredimo si to soboto prav-
ljično!
SIMONA BRGLEZ, foto: GK
Lani so otroci napolnili dvorano, na odru pa jih je zabavala tudi Mojca s Kaličopkom.
Alegro za mlade
v Celju smo dobili novo
kulturno društvo. Skupina
pretežno mladih je, v želji,
da bi se lažje in bolj orga-
nizirano izražali na različ-
nih področjih umetnosti,
ustanovila društvo Alegro.
Čeprav je kulturno udejs-
tvovanje v glasbi, plesu, likov-
nem izražanju, pisanju, pra-
vi motiv za ustanovitev druš-
tva, pa ne nameravajo ostali
zgolj pri tem. Dejavnost druš-
tva, ki ima za zdaj 31 članov,
bodo širili tudi na organiza-
cijo različnih prireditev, spoz-
navanje naravnih in kulturnih
danosti in podobno. Posebej
hvalevredna pa je pozornost,
ki so jo že ob začetku dejav-
nosti, pred dvema mesecema,
namenili organiziranemu
preživljanju prostega časa
mladih. Zanje pripravljajo ko-
pico dejavnosti, ki naj bi jih
kreativno zaposlile v času po-
čitnic. Počitnice skupaj in
drugače je nekakšno geslo, ki
so si ga zastavili. Dejavnosti,
ki bodo zajemale različne ob-
like priljubljenih delavnic, pa
tudi izlete, spoznavanje pri-
mestja in podobno, bodo pri-
pravljali vsak teden med 8.
in 16. uro. Vse dejavnosti pa
bodo vodili za to usposoblje-
ni animatorji.
Društvo ima sedež na Ma-
riborski 122, udeležba otrok
v počitniškem programu in
delavnicah pa ni pogojena s
članstvom, čeprav bodo čla-
ni imeli določene ugodnosti.
BS
Sreče ne bo
zmanjkalo
Ko sta pred dnevi Sandra Cestnik in njena mamiq
Dragica v naše uredništvo prinesli svojo zbirko štiripe,
resnih deteljic, smo tudi vseh vrst podobnih rekordov
vajeni novinarji globoko zajeli sapo.
V priročnem herbariju smo našteli nekaj nad 200 skrbno
posušenih štiriperesnih deteljic, simbolov sreče. Mala San-
dra je vse nabrala v 14. dneh na domačem dvorišču. Še vef
- prav vse je potrgala z zobmi, saj se je držala pregovora,
pravi: »Srečno oko, ki jo ugleda - nesrečna roka, ki jo utr-
ga.« Svojevrsten rekord je Sandra dosegla, ko je v dobri uri
našla in utrgala kar 66 štiriperesnih deteljic, v zbirki pa ima
tudi več pet in šest peresnih deteljic. Sreče pri domu na
Vrheh zanesljivo ne bo zmanjkalo.	BS, foto: GK
Št. 24-13. junij 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Železna krona
majskih praznovanj
Kar trije veliki razlogi za veselje in dobre želje železnoporočencema Žaler
Ves letošnji maj je bil v dru-
žini Žaler iz Celja v zname-
nju veselih praznovanj. Oče
Ivan je 3. maja dopolnil dvain-
devetdeset let, njegova sopro-
ga Marija pa 24. maja okro-
^ih devetdeset. Vmes je bil
16. maj in petinšestdeseta ob-
letnica njunega skupnega
življenja.
Železna obletnica poroke je
bila v dmžinskem krogu na bin-
koštno nedeljo. Najstarejša ude-
leženka praznovanja je bila 62-
letna hčerka, najmlajša je bila
pravnukinja, komaj pol leta sta-
ra Tamara.
Še ena priložnost za obuja-
nje neštetih spominov. Ivan Ža-
ler se je rodil v Celju v družini
s trinajstimi otroki ter v otroš-
tvu in mladosti okusil veliko
pomanjkanja, a se je kljub te-
mu izučil za zlatarja. V tem ča-
su se je veliko ukvarjal tudi s
športom, najljubša sta mu bila
orodna telovadba in nogomet.
Po petintridesetih letih dela v
zlatarstvu je leta 1965 postal
upokojenec Zlatarne Celje. Ivan
rad pove, da je bila njegova ma-
ma, ki je učakala triindevetde-
set let, nečakinja pisatelja Ja-
neza Trdine.
Marija se je rodila v kmečki
družini v Šentjurju, v kateri je
bilo šest otrok, se izučila za ši-
viljo in v Celju spoznala Ivana
ter se z njim poročila 16. maja
leta 1937. Še pred poroko sta si
zgradila svoj dom, stanovanj-
sko hišo na Cesti na Dobrovo
107, kjer živita še danes.
Vsega je bilo, dobrega in sla-
bega. Najtemnejše strani nju-
nega življenja segajo v čas dru-
ge svetovne vojne in v leto 1945,
ko jima je umrla Erna, ena od
treh hčera. Ivan pravi, da je svoji
Mariji zvest vseh petinšestde-
set let, da ji je vedno stal ob
strani, tako kot je treba, v sla-
bem in dobrem. Marija mu je
vse dobro vračala s tem, ko se
mu je neizmerno posvečala, ga
crkljala. Bil je namreč bolj šib-
kega zdravja. Nekaj čas je bila
Marija tkalka v nekdanji Kudi-
ševi tovarni (kasnejši tekstilni
tovarni Metka), z rojstvom pr-
ve hčerke pa se je vsa posvetila
družini in moževi bolezni.
Danes uživata sadove svoje-
ga dela in dobrote, ko ju ob-
kroža in obiskuje kar dvaind-
vajset ožjih družinskih članov,
med katerimi se najbolj razve-
selila treh vnukov in vnukinje
ter osmih pravnukov. Kot biv-
ši nogometaš, je Ivan v tem ča-
su vnet spremljevalec svetov-
nega nogometnega prvenstva,
Marija pa je še vedno toliko pri
močeh, da kdaj kaj skuha, pos-
pravi po hiši, gre na vrt in je
korisma tudi tam. Najpogosteje
pa kvačka. Izpod njenih prstov
nastajajo čudoviti prti, prtički
in podobne okrasne stvaritve,
ki jih podarja vsem tistim, ki
jih ima rada in ki jo imajo ra-
di.
Njega dni sta zakonca Žaler
veliko prostega časa preživela
ob igranju kart in iz tega ob-
dobja izvira tudi ljubka anek-
dota. Vedno sta igrala šnops in
pogosto sta dmg dmgega sumi-
la, da goljufa. Nekega dne je
Ivan spet izgubljal in bil pre-
pričan, da si je Marija karte oz-
načila, da gre torej za nepošte-
no igro. To ga je tako ujezilo,
da je v trenutku vstal in karte
vrgel v peč, da so zgorele. Po-
tem je sedel na kolo, se odpe-
ljal do najbližje trgovine in ku-
pil nove karte. Ko se je vrnil,
sta z novimi kartami igrala na-
prej - kot da se vmes ni nič zgo-
dilo.
In česa sta si zaželela ob že-
lezni poroki? Samo zdravja. Tu-
di njuni potomci jima želijo
zdravja, da bosta lažje nosila
leta, ki so še pred njima ter uča-
kala naslednji jubilej. M.A.
Železnoporočenca Ivan In Marija Žaler iz Celja.
Novo življenje
za Ljubečno
z nedavno otvoritvijo po-
šte in marketa Kea je na Lju-
bečni zaživel nov poslovno-
stanovanjski in proizvodni
objekt, ki ga je Vili Šumer
postavil na območju nekda-
nje domačije.
»Ker je imel že na prejšnji
domačiji moj oče trgovino, go-
stilno in opekarno, sem se od-
ločil, da nadaljujem družin-
sko tradicijo. Pri nas je bilo
vedno živahno in veselo in
upam, da bo tudi poslej tako,«
je povedal Vili Šumer.
Stavba ima kar 1800 kva-
dratnih metrov površin, v njej
pa bodo v prihodnjih tednih
in mesecih odprli še več raz-
ličnih lokalov. Šumer napove-
duje, da bodo v kratkem od-
prli okrepčevalnico in slašči-
čamo, ki naj bi priskrbela pred-
vsem dobro ponudbo za otro-
ke. Naslednja bo na vrsti re-
stavracije z domačo ponudbo
hrane, v objektu pa naj bi bili
še cvetličarna, frizerski salon,
čevljar in več manjših trgov-
skih objektov. Šumrova hiša,
kot ji pravijo na Ljubečni, ta-
ko postaja pravo središče tega
kraja, kjer je bila ponudba po-
dobnih dejavnosti in storitev
doslej zelo skromna. BS
Vili Šumer napoveduje, da bo v nje-
govi hiši v kratkem pričelo delova-
ti še več lokalov in trgovinic.
Lekarništvo na
Celjskem
Celjska podružnica Slovenskega farmacevtskega druš-
tva je praznovala 50-letnico svojega delovanja. V druš-
tvu, ki ga vodi Marjana Mastnak, je 160 članov, njihovo
število pa zadnja leta narašča, kar kaže na kakovost dela
društva, ki redno pripravlja predvsem strokovna preda-
vanja, skrbi za sodelovanje z matičnim društvom v Ljub-
ljani in preko njega tudi za povezave s tujino.
V celjsko podružnico so vključeni farmacevti in farma-
cevtski tehniki iz javnih zavodov (16 celjskih, dveh piskih in
štirih velenjskih lekarn) ter šestih zasebnih lekarn. Čeprav je
glavni poudarek namenjen stroki, pa ne zanemarjajo dru-
žabnih aktivnosti.
Na simpoziju o lekarništvu na Celjskem skozi čas so pred-
stavili knjigo Štefana Predina »O lekarnah na Celjskem od
Mozirja do Podčetrtka«. Pri njenem nastajanju je aktivno
sodelovala tudi direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek.
MBP
V evropski mreži
Vrtnarska šola Celje že pet
let aktivno deluje v sloven-
ski mreži zdravih šol. Šol-
ski tim vodi Ivanka Federns-
berg Hirinek. Na šoli razvi-
jajo številne dejavnosti, s ka-
terimi so se dijaki vsa ta leta
predstavljali na srečanjih
zdravih šol, letos pa so za-
stopali Slovenijo v projektu
Evropske mreže zdravih šol.
Danska pedagoška fakulte-
ta v Kopenhagnu, kjer so lani
začeli s projektom Mladi in al-
kohol, je letos povabila men-
torje 12 evropskih držav na
prvi delovni sestanek, ki sta
se ga udeležili profesorici Ser-
geja Jekl in Karmen Volavšek.
Dogovorili so se o sodelova-
nju šol preko medmrežja do
25. septembra, ko se bodo di-
jaki in mentorji šol zbrali na
Evropski konferenci o zdrav-
ju na Nizozemskem.
Dijaki vrtnarske šole se bo-
do skupaj z Islandijo, Make-
donijo, Portugalsko in Švico
ukvarjali s temo Konfhkti, šol-
sko okolje in dobro počutje v
šoli. Pri tem bodo sodelovali
tudi s šolami iz Škotske, Češ-
ke, Danske, Nizozemske, Fin-
ske, Španije in Švedske. Dija-
ki vseh omenjenih držav so pri-
pravili svojo spletno stran, ki
je objavljena na medmrežju
http://www.young-
minds.net. Na tej strani je
predstavljeno delo in rezulta-
ti raziskave, ki so jo izvedli na
šoli s pomočjo ankete. Dijaki
bodo o izbrani temi razprav-
ljali z mladimi po vsej Evropi
v medmrežni klepetalnici.
S.J.
Št. 24. - 13. junij 2002
14
INASI KRAJI IN LJUDJE	14
Toča in suša
isEven Icontrole
Jubilej Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec -
Hmeljarji prispevajo le še desetino potrebnega denarja
Inštitut za hmeljarstvo
in pivovarstvo Žalec v tem
tednu slavi pol stoletja de-
la. Uradno je bil registriran
1. avgusta 1952 na pobudo
hmeljarjev, vendar imajo
ravno ti v avgustu največ
dela. Zato so osrednjo slo-
vesnost pripravili 14. juni-
ja in s tem pokazali, komu
je njihovo delo najbolj na-
menjeno.
»Naše delo je bilo vedno
odvisno predvsem od tegob
in težav pridelovalcev; po-
membno pa je tudi, da re-
zultate dela čim hitreje in
čimbolj uspešno prenesemo
v prakso,« je razložil mag.
Andrej Simončič, direktor
Inštituta za hmeljarstvo in pi-
vovarstvo Žalec.
Delo žalskega inštituta so
predvsem raziskave in sve-
tovanje za hmeljarstvo in
pridelavo zdravilnih rastlin.
Registriran je kot zavod s
pravico javnosti, sedaj pa
želijo postati javni zavod
pod okriljem ministrstva za
kmetijstvo. Registracija je
v zadnji fazi, potrebujejo
še odgovor ministrstva za
finance in ustrezen zakono-
dajni sklep. »Od hmeljars-
tva, ki je inštitutu vtisnil pe-
čat razpoznavnosti v slo-
venskem in mednarodnem
prostoru, se je delovanje raz-
širilo na pivovarstvo, zdra-
vilne in aromatične rastli-
ne, raziskave tal ter vars-
tvo rastlin in okolja,« pra-
vi Simončič.
Inštitut je izpostavljen
različnim spremembam ta-
ko na področju hmeljars-
tva kot celotnega kmetijs-
tva...
V Inštitutu za hmeljars-
tvo in pivovarstvo Žalec je
danes, v četrtek, dan od-
prtih vrat, ob 20. uri pa bo-
do v Savinovem likovnem
salonu odprli razstavo li-
kovnih del s hmeljarsko te-
matiko. Osrednja slove-
snost ob 50-letnici bo ju-
tri, v petek, 14. junija, ko
bo ob 11. uri v Domu II.
slovenskega tabora v Žal-
cu proslava, na kateri bo-
do med drugim predstavi-
li novo monografijo. Poleg
tega so izdali posebno iz-
dajo hmeljarskega biltena,
v sodelovanju s Filatelistič-
nim društvom Žalec pa
spominsko pisemsko ovoj-
nico s poštnim žigom.
Velike spremembe so se
začele z razpadom Jugosla-
vije, ko je »izginilo« kar ne-
kaj površin. Sledil je razpad
zadrug, kar je povzročilo
slabšo organiziranost hme-
ljarstva, na koncu še bankrot
Hmezad Kmetijstva Žalec.
Poleg tega je na področju
hmeljarstva oziroma kme-
tijstva položaj iz leta v leto
slabši. Hmeljarji bi morali
poskrbeti za nove žičnice, na-
makalne sisteme... vendar pa
je to preveliko breme ob za-
služkih, ki jih prinaša pri-
delava hmelja. Zato ocenju-
jem, da je napočilo preiz-
kusno obdobje za hmeljars-
tvo in tudi za inštitut. Če
hmeljarji ne bodo zmogli
prelomne reorganizacije in
obnoviti infrastrukture, bo
verjetno še manj hmeljišč.
Na srečo je država še pri-
pravljena pomagati.
Lani je zagorelo v labo-
ratoriju. Ste posledice že od-
pravili?
Lansko obiranje hmelja
smo izvedli z manjšimi te-
žavami, do konca leta pa
smo laboratorij v celoti sa-
nirah in razširili. Oddelka
za kemijo in pivovarstvo sta
v zaključni fazi pridobiva-
nja mednarodne akreditaci-
je. Potem bodo imele oprav-
ljene analize mednarodno ve-
ljavo in to je zagotovilo, da
bo po vstopu Slovenije v EU
naš inštitut enakovredno
konkuriral tujim laborato-
rijem.
Hmeljarji verjetno niso
navdušeni nad prispevkom
za delo inštituta...
Poleg kreditov, ki jih mo-
rajo odplačati, so še cene
hmelja, suša in druge nepri-
like - vse to hmeljarje še do-
datno spravlja v težak polo-
žaj. V tem smislu je inštitut
za hmeljarje še dodatno bre-
me. In tudi zato je delež, ki
ga namenjajo za delo, iz le-
ta v leto manjši. Nekdaj so
strokovno-raziskovalno de-
lo pokrivali v celoti, sedaj
prispevajo le še desetino,
druga potrebna sredstva pri-
dobimo iz proračuna oziro-
ma na trgu. Pri dveh tretji-
nah proračunskega denarja
je treba vedeti, da ne gre za
masovna sredstva, temveč za
eno ali dvoletne projekte,
kar pomeni, da se moramo
iz leta v leto boriti za denar.
Sicer bomo sedaj namesto
prispevka na kilogram uvedli
prispevek na hektar, ki ga ni
težko nadzirati in ni pred-
met špekulacij. Poudariti je
treba, da ne gre za višji pris-
pevek, dobri hmeljarji bo-
do zagotovo plačevali manj.
Obetajo se tudi nove sor-
te hmelja...
Naše sorte so sicer dobre,
vendar so hmeljarji slabše
konkurenčni zaradi spre-
memb v tehnologiji pride-
lave piva in zahtev pivovarn,
ki kupujejo visokogrenčič-
ne sorte, teh pa mi nimamo.
Res je, kar nam hmeljarji oči-
tajo, in sicer da v zadnjih le-
tih ni prišlo do razvoja sor-
te z visoko alfo in pridelkom.
Zato zadnja tri leta intenziv-
no delamo na tem, vendar
bomo zaradi hudega finanč-
nih zalogaja žlahtnjenje tež-
ko zmogli brez pomoči dr-
žave in tudi hmeljarjev.
Končni cilj so nove sloven-
ske sorte, ki bodo konku-
renčne na trgu.
Kakšne so napovedi za le-
tošnjo letino?
Zaenkrat ocenjujemo, da
bo letina dobra, saj ni več-
jih pretresov, čeprav so bili
na območju Vranskega in Ta-
bora že »deležni« toče. Ra-
zen poškodb po toči in su-
še so drugi dejavniki, ki vpli-
vajo na letino, bistveno bolj
v uaši oblasti oziroma pod
kontrolo. Težave imamo s
hmeljno uvelostjo, ki je do-
dobra zmanjšala hmeljišča
v vzhodnem delu Savinjske
doline od Šentruperta do Ta-
bora. Zaključeno je obdobje
štiriletne karantenske pre-
mene, zato bodo zemljo lah-
ko spet zasadili s hmeljem.
Težava je, ker v Sloveniji ni-
mamo kultivarjev, odpor-
nih na to bolezen. Upamo,
da se ne bo širila ter da bo-
do izvedeni ukrepi zadoš-
čali.
URŠKA SELIŠNIK
Mag. Andrej Simončič
Timko festival za
računalničarje
V	organizaciji Zavoda za
šolstvo in I. OŠ Žalec so v
četrtek v žalski šoli pripra-
vili Timko festival, na ka-
terem so učenci osnovnih
šol in dijaki srednjih šol
predstavili projektne nalo-
ge, ki so nastale v okviru
projekta Timko, pri katerem
raziskujejo predvsem učin-
kovito uporabo računalni-
kov v izobraževanju.
V	projektu Timko, s kate-
rim v zavodu za šolstvo že
tretje leto. v šole vpeljujejo
projektno učno delo, sode-
lovalno učenje in timsko
poučevanje z uporabo infor-
macijske tehnologije, je so-
delovalo več kot 2 tisoč slo-
venskih učencev in dijakov.
Na predstavitvi projektov v
žalski osnovni šoli so sode-
lovali učenci iz 16 osnovnih
šol ter dijaki iz 11 srednjih
šol. Med srednješolci šole s
Celjskega niso sodelovale,
projekte pa so predstavili
učenci treh spodnjesavinj-
skih šol.
Skupina mladih razisko-
valcev iz Braslovč je na zani-
miv način predstavila trgo-
vino prababice, projekt pa so
ob računalniški podpori pred-
stavili na konkretnem prime-
ru nekdanjih trgovin. Učen-
ci I. Osnovne šole Žalec so
predstavili kožo, njene bo-
lezni in posebnosti, učenci
iz OŠ Vransko so razmišljali
o želji vseh otrok, da bi ime^
li prijatelja. Sicer so v šolati
obravnavali zelo različne te^
me, od vremena, žuželk, le-
sa do verovanj in pohodnišj
tva.	j
U. SELIŠNIK
Žalske učenke so v projektu z naslovom Koža predstavile, kako ostati lepe in privlačne.
Težka voda
mozirskih ribičev
V nedeljo so pravi ribiči
dokazali, da je v vodah Sa-
vinje od Ločkega mostu v
Mozirju do mostu v Nazar-
jah še veliko življa. Na tek-
movanju za državno pr-
venstvo v muharjenju se je
namreč pomerilo 69 ribičev,
ki so iz globin potegnili kar
precej sulcev, šarenk in po-
točnic.
»Čar tekmovanja je pred-
vsem v tem, da ocenjujejo sa-
mo merske ribe, saj morajo
vse ribe, seveda nepoškodo-
vane, nazaj v reko,« je razlo-
žil Alojz Hanžekovič, pred-
sednik Ribiške družine Mo-
zirje, ki je bila gostitelj tokrat-
nega tekmovanja. Ribiči so lo-
vili ekipno, tako da so na Sa-
vinji določili tri revirje, v ka-
terem so lovili po eno uro.
Ulov je nadziralo in merilo
kar 24 sodnikov iz sosednjih
ribiških družin. V državnem
prvenstvu pripravljajo sedem
tekem v različnih slovenskih
krajih, najboljših pet tekem
pa določi zmagovalca, ki se
udeleži svetovnega prvenstva.
Mozirjani so se organizaci-
je tekmovanja lotili z veliko
vnemo, saj njihova ekipa (Du-
šan Žunter, Simon Volovšek in
Bojan Lukše) po štirih tekmah
vodi, prav tako pa so v nede-
ljo dokazali, da dobro pozna-
jo vode na domačem terenu.
Skupno so namreč ulovili več
kot 611 centimetrov, najdalj
še ribe, skupno preko 232 cen
timetrov, pa je na suho poteg
nil prav tako domačin, Peter,
Volovšek. Najdaljša šarenkaj
več kot 51 centimetrov, je v
tolmunu Savinje prijela za va-
bo Aleša Marinca iz Zagorja,
mozirski ribiči pa so po ne-
deljskem tekmovanju Danilu
Bizjaku iz Kranja podelili naj-
višjo društveno priznanje za
fair play. Kot vedno, so se tek-
movalci po prijetnem druže-
nju v Ribiškem domu v Mo-
zirškem gaju razhajali z raz-
ličnimi občutki - mnogi so po-
tem, ko so spoznali Savinjo,
trdili, da je »voda težka«.
U. SELIŠNIK
Zmagovalna ekipa Ribiške družine Mozirje.
Št. 24-13. junij 2002
INASI KRAJI IN LJUDJE
15
Hmezad
Kmetijstvo
ostaja
Savinjski hmeljarji ozi-
(Oina njihova predstavniš-
ka skupina se je na sestan-
ku z ministrom za kmetijs-
ivo Francijem Butom dogo-
vorila, da bodo obdržali se-
Janjo organiziranost Hme-
zad Kmetijstva, vendar pa
ji bodo hmeljarji prizade-
vali prevzeti organe uprav-
janja in vodstvo družbe.
V prihodnjem tednu naj bi
je hmeljarji, predvsem tisti,
ji so sodelovali pri odkupu
žičnic in strojev nekdanje-
;a Hmezad Kmetijstva, se-
stali z direktorji savinjskih
zadrug in se pogovorili, v
takšni obliki bodo sodelo-
vali v prihodnje. Sicer hme-
ljarji za jesen napovedujejo
ustanovitev organizacije
proizvajalcev hmelja, ki naj
bi ga letos, seveda po najbolj
optimističnih napovedih, pri-
delali približno 2.500 ton. V
Sloveniji je s hmeljem zasa-
jenih 1.800 hektarjev hme-
ljišč. Za polovico letine, pro-
dane po predpogodbah, hme-
ljarji pričakujejo, da bd ce-
na dosegla tri evre za kilo-
gram, za drugo polovico pri-
delka, ki naj bi se prodal na
prostem trgu, pa trgovci tre-
nutno sploh ne sklepajo po-
godb.
U. SELIŠNIK
Nevarni Braslovčan
Lovska zveza Slovenije je na strelišču Črne Njive nad
Ilirsko Bistrico pripravila 10. državno prvenstvo v stre-
ljanju na glinaste golobe (športni trap) ter streljanju v
larčo srnjaka z malokalibrsko puško.
Ekipa Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje v se-
stavi Dušan Urankar (LD Braslovče), Matej Krašovic iz LD
Žalec in Aleš Šekoranja iz LD Grmada pri Celju osvojila dru-
go mesto za ljubljansko ekipo. Med posamezniki je slavil
Dušan Urankar, ki bo konec junija v Gornjem Gradu na lov-
skem državnem prvenstvu v veliki četvorni kombinaciji bra-
nil dvakratni zaporedni naslov državnega prvaka. V začetku
iiilija pa bo Braslovčan v avstrijskem Voitsbergu zastopal Lovsko
zvezo Slovenije na evropskem lovnem tekmovanju.
T. TAVČAR
Dušan Urankar
Lučko sanicališče
V Lučah že dlje časa resno razmišljajo o ponovnem
oživljanju nekdaj turistično zelo obiskanega kraja.
Ena od možnosti, ki jo zagovarjajo tudi občinski svetniki,
® gradnja smučišča in letno-zimskega sankališča. Po zaslugi
^pana Mirka Zamernika bo celotno investicijo pokrilo Ijub-
iansko podjetje Smelt. Letos bodo Ljubljančani v izvedbo
Projekta vložili 110 milijonov tolarjev, celotna investicija,
'Vrednotena na približno 250 milijonov tolarjev, pa naj bi
^la zaključena prihodnje leto. V Lučah bodo ustanovili pod-
®tje, ki bo spremljalo delo od začetka investicije do zagona
Naprav. S smučiščem so se Lučani ponašali že. pred leti, ven-
^r je bila proga bistveno krajša od te, ki jo sedaj načrtujejo,
finsko letno sankališče bo pomenilo svojevrstno atrakcijo,
Jfe pa za sankališče, dokaj podobno bob stezi.	US
Bolje preprečiti...
v tovarni nogavic Polzela so pripravili sistematično usposabljanje vseh zaposlenih
za gašenje začetnih požarov.
Izobraževanje so vodili člani tovarniškega prostovoljnega industrijskega gasilskega društva,
udeležilo pa se ga je vseh 800 zaposlenih, ki so se seznanili z nastankom in gašenjem
požarov ter uporabo plinskih jeklenk. Za ukrep so se v polzelski tovarni odločili zaradi
visoke požarne ogroženosti v tekstilni industriji.	T. TAVČAR
Tamburice na Polzeli
člani KUD Polzela, ki ga vse od ustanovitve vodi Mija Novak, so v Kristalni dvorani
dvorca Šenek na Polzeli pripravili kulturni večer z naslovom Ko tamburice zazvenijo.
Poleg domačih tamburašev so na prireditvi nastopili še kvintet Harminet iz Žalca in
hrvaška tamburaška skupina Zelenjak. Številni poslušalci so bili navdušeni nad posamez-
nimi nastopi, prav tako zadovoljni pa so bili oskrbovanci doma upokojencev. Ob koncu je
predsednik KUD Polzela Marko Slokar vse nastopajoče povabil na četrto tovrstno srečanje
na Polzeli.	T. TAVČAR
Družinsko srečanje
Pri Košakovih, po domače Rudlovih v Zalogu pri Šempetru, se je rodilo več otrok, ki
jih je življenje zaneslo v različne kraje.
Otroci so se sicer srečevali ob različnih priložnostih, pred kratkim pa so pripravili pravo
družinsko srečanje v želji, da bi se vsi Rudlovi potomci spoznali in zbližali. Na srečanje na
domačem domu, ki so ga pripravili na pobudo Marije Verzelak, je prišla velika večina
potomcev, v veselem razpoloženju, ki ni minilo brez solz in obljub, da se spet snidejo, pa
so se zadržali pozno v noč.	T. TAVČAR
KWA
lUtATKG
Nov odsek -
dražja
cestnina
Avtocestni odsek od Vran-
skega do Trojan bodo urad-
no odprli 28. junija. Do ta-
krat bo avtocesta na tem de-
lu zaprta, saj morajo staro
avtocesto povezati z novim
delom. Nov, 8 kilometrov
dolg odsek, bo prinesel tu-
di, dražjo cestnino - poslej
naj bi na cestninski postaji
Vransko za vožnjo po avto-
cesti namesto 200 tolarjev
plačali 280 tolarjev. Predlog
Darsa mora potrditi še vla-
da. Nadaljevanje avtoceste
proti Blagovici naj bi dogra-
dili v treh letih.
Junija prijazni
v Žalcu
v državni akciji izbora naj-
bolj prijaznega uslužbenca
meseca so tokrat med dru-
gimi na vrsti tudi zaposleni
v Upravni enoti Žalec. Po-
leg najbolj prijaznih usluž-
bencev v UE zbirajo tudi
predloge državljanov in za-
poslenih za izboljšanje de-
la državne uprave. V žalski
upravni enoti že opozarjajo
državljane na možnost gla-
sovanja in izbora najboljše-
ga uslužbenca v upravni eno-
ti. Po oceni načelnika Uprav-
ne enote Žalec Marjana Žo-
harja so v prvem tednu gla-
sovanja Spodnjesavinjčani iz-
polnili 30 glasovnic.
Žalski
raziskovalci
v ponedeljek so v OŠ Pe-
trovče učenci 4 žalskih os-
novnih šol predstavili 26 ra-
ziskovalnih nalog, ki so jih
prijavili na razpis občine Ža-
lec Mladi raziskovalec 2002.
Mladi raziskovalci so se lo-
tili različnih tem, od one-
snaženega okolja, prostega
časa, preteklosti, turizma do
čajank, klopov ali črnih
mačk. Posamezne naloge so
ocenili recenzenti z različ-
nih področij, vodja občin-
skega oddelka za gospodars-
tvo in negospodarstvo Ta-
nja Razboršek Rehar pa je
sodelujočim podelila priz-
nanja.
US
Učenci o
prometu
Medobčinskega tekmova-
nja Kaj veš o prometu na av-
topoligonu ZŠAM v Ločici se
je udeležilo 59 učencev iz še-
stih OŠ Spodnje Savinjske do-
line. V mlajši skupini je zma-
gal Rok Bolarič, drugi je bil
Rok Satler (oba OŠ Polzela),
tretji pa Aleš Ločičnik iz OŠ
Šempeter. Slednja je tudi sla-
vila pred OŠ Polzela in Bra-
slovče. V starejši skupini je
zmagal Moriš Krašovic iz OŠ
Polzela, drugi je bil Andi
Vrenko iz OŠ Šempeter, tretje
mesto pa sta si delila Matic
Hašnar, OŠ Polzela, in Sta-
nislav Trafela, OŠ Vransko.
Ekipno so slavili učenci OŠ
Polzela pred OŠ Šempeter in
Braslovče.
TT
Št. 24-13. junij 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Z dražbojiližje
koncu E-Športa
Vsi, ki so-želeli sodelo-
vati v nakupu premoženja
šentjurskega tekstilnega
podjetja E-Šport v stečaju,
so morali do petka na ra-
čun stečajnega dolžnika pri
banki v Šentjurju vplačati
40 tisoč tolarjev varščine.
Potrdilo o plačilu so mora-
li skupaj s ponudbo posla-
ti na okrožno sodišče v Ce-
lju.
Kot je povedal stečajni
upravitelj E-Športa Tomaž
Kos, je bilo zanimanja za E-
Športovo opremo in stroje
kar nekaj, vplačani sta bili
tudi dve varščini. Na osnovi
sklepa stečajnega senata
Okrožnega sodišča v Celju so
bili naprodaj stroji in opre-
ma ter izdelavni material, to-
rej vse, kar je bilo ob uvedbi
stečaja v lasti podjetja. Gre
za osem šivalnih strojev, ne-
kaj pisarniških strojev in
opreme ter nekaj blaga, pre-
moženje pa prodajajo v pa-
ketu. Izklicna cena za vse sku-
paj je bila 390 tisoč tolarjev,
stroji in oprema ter izdelav-
ni material pa so naprodaj po
sistemu videno-kupljeno.
Odpiranje prispelih po-
nudb je bilo včeraj, v sredo,
v tem času pa sta odprta še
dva stečaja tekstilnih podje-
tij, petrovške Zarje Scale in
slatinskega Korsa, in na trgu
je kmalu pričakovati še oko-
li 500 šivalnih strojev.
I. STAMEJČIČ
Tečaji
slovenščine
za prijatelje
Društvo slovensko-av-
strijskega prijateljstva, ki
ima sedež v Gradcu in Ma-
riboru, že devet let priprav-
lja tečaje slovenskega je-
zika. Letos se je zaključil
v Šentjurju.
Pretekla leta so na Celj-
skem tečaje pripravili že v
Slovenskih Konjicah, Pod-
četrtku in na Pohorju, le-
tos v Šentjurju so se sloven-
skega jezika učili tečajniki
iz Innsbrucka, Lipnice,
Brucka na Muri in Gradca,
prihodnje leto pa najjbi te-
čaj pripravili v Celju. Ob
učenju slovenščine so tečaj-
niki v Šentjurju spoznavali
tudi okolico kraja, obiska-
li arheološko najdišče na Rif-
niku ter železničarski mu-
zej, za konec pa so jim go-
stitelji pripravili še sprejem
v Ipavčevi hiši v Zgornjem
trgu, kjer sta s skladbami
slovenskih in avstrijskih
skladateljev nastopila mlada
celjska umetnika, baritonist
Boštjan Korošec in pianist
Gregor Deleja.
IS
V družbi z
najstarejšimi
V	Laškem se je na pova-
bilo Krajevne organizacije
RK zbrala slaba polovica od
135 povabljenih, kolikor
jih je letos v tem kraju sta-
rih 80 in več let.
V	Laškem živi kar 11 sta-
rostnikov, ki so ali še bodo
letos slavili 90-letnico. Ker
najstarejšega krajana in tu-
di občana Laškega 98-letne-
ga Janeza Goriška, doma
iz Udmata, na srečanju ni bi-
lo, sta čast najstarejše in naj-
starejšega prisotnega kraja-
na pripadla 95-letni Mariji
Šoter ter 88-letnemu Evsta-
hiju Krašovcu, tudi najsta-
rejšemu še aktivnemu čebe-
larju v Laškem. Srečanja se
je udeležilo tudi nekaj Laš-
čanov, ki zdaj bivajo v do-
movih starejših v Loki pri Zi-
danem Mostu, Celju in Šent-
jurju.
MM
Krožiti se poslavljajo
Z delom te dni v šolah za-
ključujejo tudi krožki. Ene-
ga prijetnejših zaključkov
teh druženj skozi vse šol-
sko leto, so pred dnevi pri-
pravili v OŠ Primoža Tru-
barja v Laškem, kjer imajo
kar tri krožke RK.
Krožki RK so delovali tu-
di v osnovnih šolah v Rim-
skih Toplicah, Radečah,
Jurkloštru in Sedražu, sku-
paj pa je bilo vanje vklju-
čenih okoli 140 učencev.
Krožkarji so pod mentor-
skim vodstvom Lojzke Ka-
pel, Milene Žohar in Nuše
Dimec na prijeten način
spoznavali humane plati
življenja, skrb za zdravje in
se učili strpnosti med ljud-
mi. Sodelovali so tudi na
tekmovanju v znanju o'slad-
korni bolezni, za kar je 21
učencev prejelo bronasta
priznanja, osmošolke Luci-
ja Švent, Neva Grašič in Do-
roteja Špec pa so si za do-
sežke na državnem tekmo-
vanju prislužile srebrna
priznanja.
VM
V Laškem sodili čarovnicam
Več kot 500 učencev OŠ Primoža Trubarja Laško je v soboto dopoldne Laščane pope-
ljalo v srednji vek z izdajo lične brošure Miti in vraže v Laškem in okolici, z odmevno
prireditvijo Utrip Laškega v srednjem veku pa obeležilo tudi dan šole.
Po besedah vodje prireditve Biljane Frece so srednjeveško obarvano prireditev prvič
pripravili že lani, ko so se povezali še z dvema šolama, ki nosita ime po Primožu Trubarju.
Njegov rojstni dan, 8. junij, bo tudi prihodnja leta ostal dan šole, laški šolarji pa se bodo
potrudili in odkrili še kakšno zanimivost več iz življenja v srednjeveških časih.
IS, Foto: TRIARTES
Takole sta biriča čarovnico ujela,...
...kljub sodnemu procesu, ki so ga uprizorili zoper njo, pa grmade pod obsojenki le niso prižgali.
Srečanje poročenih v Laškem
V Zdravilišču Laško so v petek zvečer gostili 35 parov,
ki so se v minulih letih poročili v Laškem. Srečanje, kot
eni redkih v Sloveniji, če ne morda celo edini, pripravljajo
v Laškem letos že sedmo leto, najprej na gradu Tabor,
zadnjih pet let pa v zdravilišču.
Odziv pretežno mladih parov je po besedah Mojce Le-
skovar zelo različen. Niha med 25 in 100 pari, ker gre za
mlade družine, pa je najbolj odvisen od tega, kako si mladi
pari uredijo varstvo otrok.
In ker smo že pri porokah v Laškem - za letošnjo tradicio-
nalno ohcet po stari šegi je že izbran par, ki se bo poročil v
okviru prireditev Piva in cvetja.
Ker letos ni bilo kandidatov iz domače občine, ki imajo
prednost pri izbiri, so v Zvezi kulturnih društev Občine
Laško izbrali Libojčana Alenko Kenda in Blaža Polša-
ka.
IS
Foto: TRIARTES
Veselo srečanje v
Radečah
Na povabilo Krajevne or-
ganizacije RK Jagnjenica
so se srečali tudi tamkajš-
nji krajani, stari 70 in več
let.
Vabilu se je odzvalo kar 34
od skupaj 51 starostnikov, za
dobro razpoloženje pa je po-
skrbel harmonikar Lojze Pi-
nosa iz Jelovega pri Radečah,
ki je zbrano družbo »držal«
pokonci z melodijami, med
katerimi ni manjkalo zdra-
vičk, napitnic in dobrih sta-
rih narodnih, ki so mu jih po-
magali peti vsi.
VM
Št. 24. - 13. junij 2002
INASI KRAJI IN LJUDJE
17
Direktorica
ni kriva?
Nova delitvena bilanca šmarskega stanovanjskega
sklada kaže dolgove občin
Več kot leto dni je prete-
klo od ukinitve Stanovanj-
skega sklada Šmarje pri Jel-
šah, a do nedavnega ni bi-
lo jasno, s kakšnimi sreds-
tvi je sklad dejansko raz-
polagal. Vse zahteve šmar-
skega občinskega sveta in
občinske finančne službe,
ki je prva opozorila na po-
samezne anomalije v poslo-
vanju in dokumentaciji
podjetja, je direktorica skla-
da Jožica Habjan bolj ali
manj ignorirala. Šmarska
občina je sedaj pripravila no-
vo delitveno bilanco in pre-
gled poslovanja, ki pa sta
vzbudila nove dvome in
povzročila še dodatno ne-
jevoljo v vrstah svetnikov.
Ti so še pred nekaj meseci
od direktorice zahtevali vso
potrebno dokumentacijo in
pravilno delitveno bilanco na
dan zaprtja, torej 17. aprila
2001. Dogovorno je delavke
pod svoje okrilje sprejelo in-
validsko podjetje KIP Vizija
iz Kozjega, a le do konca lan-
skega leta. Sklad je tako ne-
moteno posloval preko žiro
računa šmarske občine vse do
10. decembra. Ob zaprtju
podpartije pa denarja ni bi-
lo več.
Služba stanovanjskega
sklada je pripravila več raz-
ličic predloga delitvene bi-
lance, a finančniki na šmar-
ski občini z nobeno od njih
zaradi nepravilnosti niso so-
glašali. Pripombe občinske
finančne službe je potrdila tu-
di revizijska hiša, svoje ugo-
tovitve in predloge pa posre-
dovala svetnikom in Habja-
novi. Od direktorice so po-
novno zahtevali dopolnjeno
in usklajeno delitveno bilan-
co. Ker pa ji je v tem času že
prenehalo delovno razmerje
- seveda je ob tem prejela
menda neskromno odpravni-
no - se na dopis, kot je bilo
tudi pričakovati, ni odzvala
in zadeva je ostala nedokon-
čana. Šmarska občina je po
ukinitvi sklada prevzela dve
od skupno štirih delavk in ta-
ko izpolnila svoj del obvez-
nosti.
Po podatkih sklada je bi-
lo okoH 16 milijonov tolar-
jev presežka, po novem pred-
logu pa 10 milijonov tolar-
jev primanjkljaja. Seveda naj
bi se posledično spremeni-
la tudi končna delitev, ki bo
najverjetneje še vroča tema
pogovorov med obsoteljski-
mi svetniki. Šmarčani so
ugotovili, da bi morala ve-
čina občin do 30. septem-
bra denar celo vrniti- upni-
cama - šmarski in slatinski
občini, ne pa prejeti, kot je
bilo razvidno iz stare deli-
tvene bilance.
Direktorice omenjenega
sklada, ki je bila edina od-
govorna oseba v vsej zadevi,
po besedah šmarskega župa-
na Jožeta Čakša najverjetne-
je ne bodo kazensko ovadi-
li, saj v tem primeru menda
ni bilo osebnega okoriščanja.
Za mnoge nerazumljiva ge-
sta, ki ne more biti v poduk
ostalim tovrstnim ustano-
vam. S sprejemom vodilne-
ga delovnega mesta namreč
vsakdo na svoja pleča sprej-
me tudi vso odgovornost, ki
sodi zraven. Če to želi ali ne.
BOJANA JANČIČ
Kot iz babičine kuhinje
Dijaki Srednje šole za go-
stinstvo in turizem Celje,
oddelek gostinsko turistič-
ni tehnik, so konec minu-
lega tedna v sodelovanju z
Muzejem na prostem Roga-
tec pripravili zanimiv pro-
jekt z naslovom Likof ob že-
tvi. S pomočjo mentorjev so
predstavili kulturno izroči-
lo naših prednikov ter pri-
pravili in predstavili posa-
mezne, sedaj že večinoma
pozabljene jedi.
V projekt so vključili tudi
razgovor z Elizabeto Voga,
ki so jo premožnejši kmetje
nekoč najemali kot kuharico
v času žetve, in je bila zato
bogat vir informacij ter nas-
vetov pri pripravi jedi. Bodo-
či gostinci so pod budnim oče-
som vodje projektne naloge
Magde Ravnjak ob tej pri-
ložnosti pripravili bogat me-
nu oziroma »južno«: za uvod
domači narezek in krožnik iz
domačega sira, nato kurjo
obaro - »ajmoht« s testenimi
kapljicami, sočno pečeno ko-
koš z mlinci, pečeno jagnje z
mladim pečenim krompir-
jem, korenčkom in polivko
iz presnega masla, »friš« so-
lato, »bider« z rozinami, za-
vihnjačo, ocvirkovko, pehtra-
novko, pečene orehove štru-
klje, beli kruh, »žuliko« in raz-
novrstne pijače. Za popotni-
co so goste obdarili še s plat-
nenimi vrečkami, v katere so
položili žuliko (delček testa,
ki ga je mati namenila naj-
bolj pridnemu otroku pri te-
denski peki kruha in ga je lah-
ko sam žulil med dlanmi) in
stekleničko »tomažka« (do-
mača slivovka s suho slivo).
Pa naj še kdo reče, da se vča-
sih niso imeli lepo!
Bo.J.
Priprava jedi po starih receptih.
Večji in lepši vrtec
V Šmarju pri Jelšah so v
petek odprli že težko priča-
kovani vrtec, ki je z obno-
vo in dograditvijo dobil po-
vsem novo podobo. S pri-
zidkom je vrtec pridobil ne-
kaj manj kot 850 kvadrat-
nih metrov površin, za na-
ložbo pa sta šmarska obči-
na in ministrstvo za šols-
tvo skupno namenila 285
milijonov tolarjev.
Z odprtjem prenovljenega
in razširjenega vrtca, ki ima
v redne programe vključenih
240, v skrajšane pa skupno
330 otrok, so proslavili tudi
tridesetletnico predšolske
vzgoje v Šmarju. Vrtec je do-
slej deloval na treh lokaci-
jah, med drugim tudi v tam-
kajšnji osnovni šoli, od ko-
der se je v osrednji vrtčevski
del v začetku maja že prese-
lilo 109 otrok.
Prvi prizidek je bil zgra-
jen pred desetimi leti, načrt
sedanje ureditve pa je bil iz-
delan pred štirimi leti. »Vsa-
ko leto smo se srečevali s pre-
velikim vpisom v vrtec,« je
pojasnila ravnateljica Marta
Drofenik. »Tako smo imeli
organizirane skupine preko
normativov in skozi leto ni-
smo sprejeli niti enega otro-
ka več, sploh v mlajših sku-
pinah. Prav zato smo novega
prizidka še toliko bolj vese-
li. V letošnjem letu smo ta-
ko lahko razpisali tudi pro-
grame, ki jih doslej zaradi
prostorske stiske nismo mo-
gli,« je še povedala ravnate-
ljica.
S prizidkom je vrtec pri-
dobil šest novih igralnic, pro-
stor za interesne dejavnosti,
skupni prostor s telovadni-
co in zimski vrt, kar je tudi
posebnost šmarskega vrtca.
Občina bo morala v kratkem
urediti še manjši del zuna-
nje površine, ki je v postop-
ku denacionalizacije, sicer pa
predstavlja prehod na zuna-
nje igrišče.
B. JANČIČ
Foto: D.P.
Kulturni program sta vodila ravnateljica šmarskega vrtca Marta Drofenik in Igor Habjan.
H |ib6inskih svetov
Po polžje do proračuna
PODČETRTEK - Svetniki Podčetrtka so na zadnji seji spre-
jeli predlog odloka o letošnjem proračunu, ki je bil na pre-
teklih sejah deležen številnih kritik na račun premajhnih
sredstev za naložbe v posameznih krajevnih skupnostih. To
pa naj bi bil tudi poglavitni razlog za kar 50 milijonski
dolg, ki naj bi ga Občina Podčetrtek odplačala še letos. Pro-
računski primanjkljaj v višini 18 milijonov tolarjev bo ob-
čina pokrila s sredstvi na računih iz lanskega leta. Zaključ-
nega računa lanskega proračuna pa svetniki še vedno niso
potrdili. (BoJ)
Zavrnili podražitve
ŠMARJE PRI JELŠAH - Kljub dodatnim pojasnilom k
predlogu za povišanje cen komunalnih storitev in občin-
skega prispevka, ki jih je na seji Občinskega sveta Šmarje
pri Jelšah pretekli teden podal direktor javnega komunal-
nega podjetja OKP iz Rogaške Slatine Anton Krivec, svetni-
ki podražitev niso sprejeli. Šmarski svetniki so menili, da
so predlagane cene previsoke (za 7,4 odstotka višja vodari-
na, za 14,6 odstotka odvoz odpadkov, za 18,2 odstotka ka-
nalščine in za 7 odstotkov višji občinski prispevek), obe-
nem pa naj bi OKP vlagal občutno premalo sredstev za na-
ložbe v njihovi občini. (BoJ)
Občinski nagrajenci
ŠMARJE PRI JELŠAH - Ob občinskem prazniku, 22. ju-
niju, bodo v Šmarju pri Jelšah tudi letos podelili občinska
priznanja posameznikom in društvom. Občinsko plaketo
bo prejela Silva Vrčkovnik, priznanja Franc Čretnik, Breda
Vražič in Franc Nunčič, denarno nagrado pa Športno druš-
tvo Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, Kulturno društvo »Ja-
kob Sket« Mestinje in Skupina za samopomoč »Čebele« iz
šmarskega doma upokojencev. Naziva častni občan letos ne
bodo podelili. (BoJ)
Turistični
vodnilc
občine
Kozje
Občina Kozje je skupaj
s Fit medio izdala prvi Hi-
ristični vodnik občine
Kozje. Natisnili so ga v 10
tisoč izvodih v sloven-
skem, angleškem in nemš-
kem Jeziku.
Vodnik ima 22 strani tek-
sta in fotografij, ki so delo
Francija Zidarja, Jožeta Bo-
žička in Andreja Kolarja. V
uvodu so podrobneje pred-
stavili Kozjansko, nato pa
tri večja naselja Kozje, Pod-
sredo in Pilštanj. V daljšem
tekstu je predstavljen tudi
Kozjanski regijski park - po-
krajina z mnogimi obrazi,
s sedežem v Podsredi. Po-
sebno poglavje je namenje-
no izjemno bogati kultur-
ni dediščini: rimski nasel-
bini na Bučah in poznoz-
godovinski naselbini pri Za-
gorju, objektom stavbne in
etnološke dediščine (Levsti-
kov in Kroflov mlin, Javerš-
kova domačija itd.), objek-
tom sakralne dediščine
(cerkvam, kapelam in v Gra-
dišču 14 kapelicam križe-
vega pota) ter zgodovin-
skim obeležjem in pomni-
kom.
Zanimivo je predstavlje-
no tudi področje športa in
rekreacije, del šmarsko - vir-
štanjske vinske turistične ce-
ste in tradicionalne turistič-
ne prireditve. Predstavlje-
ni so tudi nosilci turistične
in proizvodne dejavnosti ter
dva zemljevida Slovenije z
oznako občine Kozje in Koz-
janskega ter vsemi zanimi-
vejšimi objekti. Pri predsta-
vitvi zanimivega trga Pil-
štanj pogrešamo fotografi-
jo osrednje prireditve Bin-
koštovanje. Občina Kozje
je za turistično vodnik na-
menila 1,1 milijon tolarjev.
TV
Št. 24-13. junij 2002
18
INASI KRAJI IN LJUDJE	18
Najprej šport,
potem kultura
Jubilejnega tedna upokojencev se udeležuje blizu 1200
članov iz petih društev
Medobčinska zveza dru-
štev upokojencev Velenje
vsako leto pripravi teden
upokojencev. Letošnje sre-
čanje, ki se je začelo v po-
nedeljek s številnimi tekmo-
vanji, je še posebej slove-
sno, saj je že dvajseto po
vrsti.
Hubert Mravljak, pred-
sednik Medobčinske zveze
društev upokojencev Velenje,
je drugi dan srečanja pove-
dal, da se od 5700 članov iz
društev Velenje, Šoštanj,
Šmartno ob Paki, Pesje in Ška-
le različnih prireditev ude-
ležuje od tisoč do tisoč dve-
sto upokojencev. Zanimanje
zanj pa je narašča iz leta v
leto. Pred poletnimi počitni-
cami je to zadnja aktivnost,
ki so jo pripravili.
Nadaljevali bodo septem-
bra, največ pozornosti pri svo-
jem delu pa namenjajo orga-
nizaciji športnih in kulturnih
prireditev. Takšna srečanja so
za upokojence še posebej za-
nimiva, saj na njih spoznava-
jo nove ljudi, aktivno sode-
lujejo na športnih prireditvah,
zaradi udeležbe na njih pa jih
pot tudi večkrat zanese v raz-
na slovenska mesta, kdaj pa
kdaj pa tudi v tujino.
In katere športne discipli-
ne najbolj privlačijo upoko-
jence? Po besedah predsed-
nika društva je največje za-
nimanje za balinanje in keg-
ljanje na vrvici. Tega se za-
vedajo tudi v društvu, zato
so v zadnjem letu uredili šest-
najst novih kegljišč. V petih
dneh se bodo upokojenci
med drugim pomirili še v ša-
hu v Šoštanju in ribolovu na
Škalskem jezeru. Jubilejni te-
den pa bodo zaključili s kul-
turno prireditvijo v škalskem
domu krajanov. Na njej se bo
na reviji z naslovom Petje na
vasi predstavilo 220 pevcev
iz enajstih pevskih zborov iz
društev z območja Medobčin-
ske zveze Velenje. Prvič pa
se bo v Škalah predstavil pev-
ski zbor iz Pesja.
S to prireditvijo še ne bo-
do povsem izčrpali progra-
ma predpoletnih aktivnosti.
Pred zasluženim poletnim
oddihom bodo namreč v so-
boto, 22. junija, pripravili še
srečanje na Rogli, na kate-
rem se bodo predstavili tudi
vsi zlatoporočenci.
PETER RAKAR
Književniki v vili
Ob literarnih branjih tudi zanimiva književniška
omizja
Na vrtu Vile Herberstein
se bo danes zvečer ob 20.
uri začelo Herbersteinsko
srečanje slovenskih knji-
ževnikov. Organizirata ga
Društvo slovenskih pisate-
ljev in Velenjska knjižna
fundacija, na njem pa se
bodo predstavili številni
slovenski pesniki in pisa-
telji.
Drevi bodo svoja dela pred-
stavili Ivo Svetina, Veno Tau-
fer, Feri Lainšček, Maja Vid-
mar, Goran Gluvič in Aleš
Šteger, za prijetno razpolo-
ženje pa bo poskrbela šan-
sonjerka Melita Osojnik s kla-
virskim triom. Petkovo do-
poldne in popoldne bo mi-
nilo v znamenju dveh knji-
ževniških omizij. Na prvem
bodo spregovorili o sloven-
ski poeziji zadnjega desetlet-
ja, na drugem, popoldan-
skem, pa bo tekla beseda o
slovenski prozi zadnjega de-
setletja. Na večernem literar-
nem branju bodo tokrat na-
stopili Andrej Brvar, Milan
Dekleva, Aleš Debeljak, Mar-
ko Kra vos, Dušan Mere in Bi-
na Štampe Žmavc, predsta-
vila pa se bosta tudi šanso-
njerka Uršula Ramo veš in
pianist Joži Šalej.
Herbersteinsko književno
srečanje se bo zaključilo v so-
boto zvečer, ko bodo na' vrtu
Vile Herberstain svoja dela
brali Barbara Korun, Milan
Vincetič, Dane Zaje, Vlado
Žabot, Nina Kokelj in Ivo
Stropnik, v glasbenem delu
večera pa se bosta predstavi-
li sopranistka Gordana Hleb
in pianistka Jerneja Greben-
šek. Že dopoldan pa bodo slo-
venski književniki in književ-
ni teoretiki govorili o social-
nih, političnih in kulturnih
spremembah v zadnjih dese-
tih letih.
Herbersteinska diskusij ska
omizja in književniški veče-
ri so odprti za javnost, v pri-
meru slabega vremena pa bo-
do okrogle mize in večerna
branja potekali ob istih urah
v Hotelu Paka.
PR
MODRI TELEFON
Dvatisočaka
za odslužen
hladilnik
Dušan iz Celja se jezi, ker
je po novem za odvoz več-
jih kosovnih odpadkov
(starih hladilnikov in po-
dobne navlake) na odlaga-
lišču v Bukovžlaku treba
plačati 2.000 tolarjev. Za-
nima ga, zakaj je bila uve-
dena takšna tarifa, zaradi
katere se bodo po občini spet
začela kopičiti črna odlaga-
lišča.
Tehnični direktor Javnih
naprav Janez Karo pojasnju-
je, da želijo s spremenjenim
režimom dovoza odpadkov
na deponijo v Bukovžlak, ki
so ga uvedli L junija, prepri-
čati vsa tista gospodinjstva v
občini, ki še niso vključena
v organiziran sistem ravna-
nja z odpadki, da to čim prej
naredijo. Gospodinjstva, ki
so vključena v sistem, imajo
namreč poleg rednega odvo-
za smeti ter organiziranega
zbiranja večjih kosovnih od-
padkov po krajevnih skupno-
stih dvakrat na leto tudi mož-
nost, da na Bukovžlaku brez-
plačno odložijo večje koli-
čine smeti. Janez Karo me-
ni, da 2.000 tolarjev ni pre-
tirana cena, saj je tudi vzdr-
ževanje deponije zelo drago.
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem tele-
fonu sprejemala Ivana Sta-
mejčič. Na telefonsko šte-
vilko 031/569-581 lahko po-
kličete vsak dan med 10. in
17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko meid po-
nedeljkom in petkom zasta-
vite tudi po telefonu
42-25-100.
peslt>E
plEbNA
»Zelo rada ple-
šem in še raje kvač-
kam.«
Ana Roza Hribar, podžu-
panja MO Velenje o preživ-
ljanju prostega časa.
Bosi na Goro Oljko
člani planinske sekcije
Premogovnika Velenje so
se tudi letos odpravili bo-
si na Goro Oljko. Planin-
ci so s tovrstnimi pohodi
začeli pred enajstimi leti
na pobudo Eda Pristovš-
ka, letos pa se je te svoje-.
vrstne pustolovščine ude-
ležilo 36 od 158 članov
društva.
Vodja pohodne sekcije bo-
sih Matej Bertalovič je po po-
hodu povedal, da kakšnih
večjih težav med potjo ni bi-
lo, zato so izletniki na vrhu
z veseljem zaplesali na zvo-
ke harmonike. Moški so ple-
sali bosi, ženskam pa so do-
voUli, da se obujejo. Po Ber-
talovičevih besedah bodo
prihodnje leto na pohod po-
vabili tudi člane iz drugih
slovenskih planinskih dru-
štev.
LOJZE OJSTERŠEK
Sedaj tudi e-
demokracija
Neposredno komuniciranje občanov
Velenja z občinskimi svetniki
Med prvimi slovenskimi
občinami, ki so se začele
uvajati različne informa-
cijske tehnologije pri ko-
municiranju z občani je
tudi Mestna občina Vele-
nje.
Eden večjih projektov, ki
jih Mestna občina Velenje s
tem v zvezi že izvaja, je te-
meljita predstavitev občine
na domači spletni strani
(www.velenje.si). Gre za
podrobnejše seznanjanje
javnosti s celotnim obsež-
nim spektrom dejavnosti, ki
jih opravlja občina, pred-
stavljeni pa so tudi vsi za-
posleni v občinski upravi.
Velenjska občina je bila tu-
di prva v Sloveniji, ki je po-
skrbela za neposredni pre-
nos sej občinskega sveta
preko medmrežja.
Projekt e-demokracija
omogoča tudi komunicira-
nje občanov z občinskimi
svetniki in s tem neposred-
no dajanje predlogov, pri-
pomb in pobud v zvezi z de-
lom sveta. Od začetka juni-
ja je na spletni strani na vo-
ljo tudi podrobnejša pred-
stavitev pomembnejših pro-
storskih podatkov. Med dru-
gim je opisana komunalna
infrastruktura, parcelno sta-
nje v občini, dolgoročni
prostorski plan, prikazan pa
je tudi letalski posnetek ce-
lotne občine. Zaposleni v ve-
lenjski občinski upravi že-
lijo s tem dejavnost občine
še bolj približati občanom,
medsebojno sodelovanje in
komuniciranje pa narediti
še bolj kakovostno in pri-
jazno.
PR
NA
Lepota cvetja
v avli Mestne občine Vel(
nje so v torek odprli razstj
vo likovnih del članov Druj
tva šaleških likovnikov, ki s
ustvarjali na nedavnem ;
cvetličnem sejmu v Velenji
Razstava, ki so jo poimenc
vali Lepota cvetja - govoric
čopiča, bo odprta do 5. julijj
Slike pod
stropom
v razstavišču Muzeja pr«
mogovništva Slovenije pi
Starem jašku v Velenju je di
konca junija na ogled razstav,
likovnih del ustvarjenih a
23. likovnem srečanju Pre
mogovnik Velenje 2002. Av
torji Viktorija Meh, Jože Holi
kraut, Ivan Kolar, Denis Se
negačnik, Milan Todič, Na
taša Tajnik, Simon Kajtna
Božidar ščurek, Enver Kalja
nac in Stojan Špegel so svoj;
dela ustvarili v Velenju in nje
govi okolici. Tokratno likov-
no srečanje je potekalo na te
mo Rudarski motiv in sončni
park. Dela ustvarjalcev letoš-
nje likovne kolonije so raz-
stavljena v razstavišču imeno-
vanem Črna garderoba. To je
avtentično ohranjen prostor,
kjer so si rudarji oblačili de-
lovna oblačila in je sestavni
del Muzeja premogovništva
Slovenije. Slike visijo na obe-
šalih, ki so služila za dvigo-
vanje oblačil pod strop.
Pravljične ure
Kulturni center Ivana Na-
potnika iz Velenja tudi v me-
secu juniju pripravlja Špeli-
ne pravljične ure. Do konca
meseca bodo pripravili še dve
uri pravljic, in sicer 19. in
26. junija. Vsi popoldnevi s
pravljicami za najmlajše se
bodo začeh ob 17. uri.
Tudi ob
sobotah
Ker je gneča pred okenci
za izdajo novih potnih listov
in osebnih izkaznic vse več-
ja, so se na Upravni enoti Ve-
lenje odločili, da bodo v ju-
niju delali tudi ob sobotah.
Okenca bodo, tako na velenj-
ski upravni enoti. Rudarska
cesta 6a, kot v pisarni uprav-
ne enote v Šoštanju, na Trgu
svobode 12, odprta od 8. do
12. ure
Sprejem za
osnovnošolce
župan Mestne občine Ve-
lenje Srečko Meh je v sredo
priredil svečani sprejem za
osmošolke, osmošolce in nji-
hove starše. Po njegovem
mnenju je zaključek šolanja
na osnovni šoli ena izmed po-
membnejših prelomnic v živ-
ljenju in v izobraževalnein
procesu vsakega šolarja, za-
to občina temu dogodku že
vrsto let tradicionalno name-
njajo ustrezno pozornost. Do-
daten razlog je ugotovitev, da
so učni uspehi velenjskih os-
novnošolcev v povprečju ze-
lo dobri in da je tudi v letoš-
nji generaciji osmošolcev ve-
liko takih, ki so vse razred^
končali z odličnim uspehoni
PH
Št. 24-13. junij 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
19
Dobrotinškovi se
obračajo v grobu
Se bo moral Hotko zadovoljiti s šestimi metri zelenice ob grobnici,
namesto devetimi?
Vse kaže, da se bo s pred-
videno zamenjavo dela ob-
činske zelenice pri partizan-
ski grobnici in spomeniku
v Vojniku še zapletalo.
Kljub temu, da je vojniški
občinski svet v preteklih
dneh že drugič potrdil za-
menjavo dela zelenice za
zeinljišče zasebnika Hotka,
ki ga občina nujno potre-
buje za uvoz v Vinterjevo
ulico.
Svetniki so sprejeli takšno
odločitev z večino glasov, saj
občina Hotkovo zemljišče
nujno potrebuje za rešitev te-
žav z uvozom v Vinterjevo
ulico. Tako je občina pri-
pravljena odstopiti lastniku
Mercedesove avtohiše ob
meji z Mariborsko cesto kar
enajst metrov zelenice ter šti-
ri metre ob meji z Vinterje-
vo ulico.
Svetniki so morali o tej
sporni odločitvi znova glaso-
vati zato, ker so pozabili raz-
veljaviti svoj konec marca
sprejeti sklep, ki je določal,
da bi dobil lastnik avtohiše
ob Mariborski cesti le dobrih
šest metrov občinske zeleni-
ce (s tem bi se strinjali tudi
borci in zavod za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine).
Na zadnji seji občinskega sve-
ta so prav tako dodali, da gre
za brezplačno zamenjavo, za
razliko od prvotnega dogo-
vora, ki je predvidel, da bo
Hotko plačal razliko v povr-
šini po ceni 30 mark za kva-
dratni meter.
Del občanov, med njimi
vodstvo vojniških borcev ter
nekaj "občinskih svetnikov,
je prepričanih, da pomeni
odločitev o enajstih metrih
skrunitev grobnice. To je
grobnice, v kateri so poko-
pani Dobrotinškovi bratje
in njihova mati ter druge žr-
tve nacizma iz vojniške
okolice. Župan Beno Poder-
gajs skrunitev odločno za-
nika ter poudarja, da funk-
cionalno zemljišče grobni-
ce doslej niti ni bilo dolo-
čeno. Predsednik ZB NOV
Vojnik Franc Razpotnik pa
opozarja na listine, ki do-
kazujejo,*da je bil spome-
nik leta 1986 razglašen za
kulturni spomenik skupaj z
zemljiščem. Pri tem je Za-
vod za varstvo naravne in
kulturne dediščine konec
maja znova opozoril, da je
pripravljen dopustiti mož-
nost zmanjšanja parcele ob
meji z Mariborsko cesto le
na dobrih šest metrov.
Proti odločitvi o enafjstih
metrih je že protestirala Li-
beralna demokracija Slove-
nije, ki jo med drugim moti
še to, da bi Hotko dobil za
zamenjavo blizu štirikrat več
občinske zemlje kot bi je do-
bila od njega občina. Opozi-
cija zato napoveduje tudi re-
sne pravne posledice takšne
odločitve.
BRANE JERANKO, foto: GK
Za duhovno rast
w
v Zičko kartuzijo
Med mogočnimi zidovi
Žičke kartuzije bo poleti že
IV. tabor za duhovno rast,
ki ga bo vodila psihiatrinja
Cvijeta Pahljina, dr. med.
Prva skupina, predvidoma
zakonski pari in družinski čla-
ni, bo v tišini kartuzije raz-
mišljala in se pogovarjala s
pomočjo teologa, psihologa,
psihiatra, likovnega in glas-
benega umetnika v času od 1.
do 6. julija. Za njo se bodo
na taboru zvrstili srednješol-
ci, študenti, upokojenci in
drugi. Zadnja skupina bo za-
ključila z delom 24. avgusta.
Ker so skupine omejene na 20
udeležencev, priporočajo
čimprejšnjo prijavo v Turistič-
ni informacijski pisarni v Žički
kartuzji (telefon 03/752 31
96) ali v Slovenskih Konjicah
(03/759 31 10).
Na duhovnem taboru bo-
do udeleženci sodelovali v
biblični, psihološki in likovni
delavnici, zanje pa priprav--
Ijajo tudi rekreacijski pro-
gram in obilo glasbe. Dose-
danji udeleženci duhovnih ta-
borov zatrjujejo, da je Žička
kartuzija s svojo neopisljivo
energijo pravi kraj za razmiš-
ljanje ter srečanje s samim
seboj, sočlovekom in Bogom.
Duhovni tabor v Žički kar-
tuziji podpira tudi Občina
Slovenske Konjice, saj je to
ena izmed ustreznih oblik
oživljanja kartuzije.
MBP
Novo vozilo
in salame
V Socki pri Novi Cerkvi je
bilo v soboto hitrostno ga-
silsko tekmovanje, vrhunec
dogajanja je bil prevzem no-
vega gasilskega vozila.
Pri članicah je zmagala eki-
pa iz Nove Cerkve pred eki-
po iz Velike Pirešice, pri čla-
nih pa je bila najboljša eki-
pa PCD Legen. Na drugo me-
sto se je uvrstila ekipa PGD
Nova Cerkev ter na tretje PGD
Pameče-Troblje.
Predsednik PGD Socka Egi-
dij Čretnik je predstavil pot
do velike pridobitve, predsed-
nik Gasilske zveze Vojnik-Do-
brna in župan Vojnika Beno
Podergajs pa se je zahvalil
vsem gasilcem. Vozilo je bla-
goslovil rojak iz Socke, zna-
ni misijonar Hugo Delčnjak.
V okviru gasilske priredi-
tve je bila že petič salamijada
za izbor Šampionke Socke.
Komisija je imela težko na-
logo, saj so bile vse salame
zelo kakovostne. Med osem-
najstimi izdelovalci je bila pr-
va salama Franca Gorečana,
druga salama Julijane Gore-
čan ter na tretjem mestu sa-
lama Marjana Močenika,
vseh iz Socke.	BJ
Razplet z
grobninami
Občane Vojnika je mar-
ca precej razburila name-
ravana podražitev grob-
nin. Predlog podražitve za
30 odstotkov je, kljub te-
mu da grobnine niso bile
povišane že dve leti in pol,
povzročil negodovanje.
Tudi v krajevnih skupno-
stih, kjer so ga obravnavali
po predlogu na seji občin-
skega sveta, se z njim niso
strinjali. Pri vsem skupaj so
imeli zadnjo besedo svet-
niki v Vojniku, ki so se v
preteklih dneh končno od-
ločili za 8,4 odstotno povi-
šanje grobnin. Tako znaša
najemnina za dvojni grob
na starem delu vojniškega
pokopališča po novem
3.934 tolarjev ter na novem
delu 4.722 tolarjev. BJ
Ravnateljski klobčič se razpleta
Občinski svet: »Sušku se je zgodila krivica« - Danes seja sveta zavoda
Občinski svet v Vojniku,
v katerem se je pred časom
resno zapletlo z imenova-
njem novega ravnatelja os-
novne šole Frankolovo, je
moral prejšnji teden znova
izraziti svoje mnenje. Kdo
bo novi ravnatelj frankolov-
ske šole?
Pred časom smo poročali
o zapletih pri prvem krogu
iskanja novega ravnatelja voj-
niške osnovne šole. Prijavi-
la sta se dva kandidata, pri
čemer je prišlo pri Branku
Sušku do širjenja izključu-
jočih govoric, ki so prikazo-
''ale frankolovskega učitelja
^za pedagoškega delavca po-
vsem neprimerni luči. Tako
Hu je, kljub izraziti podpo-
ri kolektiva, občinski svet v
Vojniku izrekel negativno
mnenje. Sušak je nato vsee-
no postal vršilec dolžnosti
frankolovskega ravnatelja.
Ker morajo na Frankolovem
dobiti septembra rednega rav-
natelja, je prišlo do novega jav-
nega razpisa, na katerega sta
se prijavila Sušak ter kandi-
datka iz Celja, ki dela na po-
dročju inšpekcijskih služb.
Oba kandidata imata vse po-
goje, vendar je občinska ko-
misija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja pred ne-
kaj dnevi med glasovanjem
izrazila tesno prednost Sušku.
Med odločanjem na seji ob-
činskega sveta, ki se je sestal
pred nekaj dnevi, so nato ne-
kateri svetniki poudarjali, da
je bilo prvotno negativno
mnenje o Sušku zanj zelo kri-
vično, del svetnikov pa je me-
nil, da je na Frankolovem po-
treben ravnatelj od drugod.
Za razliko od prvega iskanja
ravnatelja, ko so Suškovo
nasprotniki zatrjevali, da mo-
ra biti tesno povezan s tem
krajem (kar je bilo izključu-
joče za Suška, ki prihaja na
delo iz Slovenskih Konjic).
Med glasovanjem je bil zdaj
kandidat Sušak deležen po-
zitivnega mnenja kar desetih
svetnikov, proti takšni odlo;
čitvi pa so bili le štirje. Že ko-
nec maja mu je na tajnem gla-
sovanju izrekel ponovno pod-
poro učiteljski zbor, danes pa
se bo na podlagi obeh mnenj
odločal še svet zavoda fran-
kolovske osnovne šole. O bo-
dočih ravnateljih ima nato
zadnjo besedo ministrstvo.
BRANE JERANKO
Premiera domače skupine
Vojničani se lahko zaba-
vajo ob novi predstavi, ki
jo je pripravila domača gle-
dališka skupina Kulturno
umetniškega društva Fran-
ce Prešeren. »Mama je umr-
la dvakrat« Vinka Modern-
dorferja je simpatična in is-
kriva komedija, ki je nasme-
jala občinstvo tako na pre-
mieri kot tudi na ponovitvi
preteklo soboto.
Dobro uro in pol črnega hu-
morja, marsikdaj vzetega iz
vsakdanjosti, so občinstvu
pripravili Nataša Aljec, Mar-
jana Kovač, Brane Leban,
Gregor Korošec, Tina Kolar,
Uroš Krivec Tatjana Štante-
Selčan, Magda Golobič, To-
mo Gorenšek in Mateja Žvi-
žej kot gostja ob režijski po-
stavitvi prof. Marijana Pu-
šavca. Sodelovali so še: ma-
ska in frizure Irene Nemeček,
glasba in koreografija Zoran
Mirčeta, tehnično vodstvo
Matjaž in Anže Kovač ter še-
petalka Miren Murn-Rožanc.
V svoji komediji se Vinko
Moderndorfer loteva odno-
sov med družinskimi člani v
sicer mejni situaciji, ob smrti
»drage« mame, ki pa je, da
bo komedija še bolj komič-
no zapletena, seveda navidez-
na, le da tega njeni »užaloš-
čeni« sorodnike ne vedo. Ta-
ko pridejo še bolj do izraza
vse njihove strasti, dvojna
morala, pohlep, zahrbtnost...
Temu je zelo spretno sledil
tudi režiser, kot s svojo do-
bro igro tudi vsi igralci. Prav
zaradi odlične postavitve in
izvedbe pa je morda takoj
opaziti kakšen droben spo-
drsljaj, ki bi ga ne bi bilo tre-
ba, z malce več pozornosti
seveda, morda pri obvlada-
nju teksta ali pa pri lučni iz-
vedbi predstave. Sicer pa lah-
ko mirne vesti zapišem: »To
sedaj pa je že teater!« Z de-
lovanjem gledališke skupine
so namreč v Vojniku zadnja
leta resnično lahko zadovolj-
ni, saj je pokazala vidno ka-
kovostno rast.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Št. 24-13. junij 2002
20
P*ORT
Manj denarja
za košarko
Poleg Sagadina s Polzele tudi sponzor? - Krčenje proračuna v Laškem,
Zrečah, Šentjurju, na Polzeli...
Konec košarkarske sezo-
ne je v večini klubov Slo-
venije prinesel mirovanje
oziroma razpustitev ekip do
nadaljnjega. Čeprav povsod
zagotavljajo, da ni nič no-
vega in da še niso pričeli s
sestavljanjem ekip za no-
vo sezono, pa so nekatere
stvari že znane. Sicer bolj
organizacijske kot igral-
ske, a to je še kako pomem-
ben element. Le skrbno na-
črtovanje napolni blagajno
klubov, iz katere lahko za-
dovoljijo nemale apetite
igralcev in trenerjev.
Piifoirarna
Laško
Laščani so uspešno zaklju-
čiU sezono, od katere si naj-
verjetneje niti niso toliko obe-
tali. Polfinale pokala Korač,
final- four v Jadranski ligi in
slovenskem pokalu ter 3. me-
sto v državnem prvenstvu, ki
zagotavlja igranje v Jadran-
ski ligi tudi prihodnjo sezo-
no, so rezultati, ki vsekakor
imajo svojo težo. Strateg Pre-
drag Kruščič je uspel sesta-
viti moštvo, ki je ustavilo pa-
dec laške košarke. Zdaj se go-
vori predvsem o zmanjšanem
proračunu. Ekipa bi nujno po-
trebovala še dva kvalitetna
igralca za vključitev v boj za
naslov prvaka. Kruščič je si-
cer v Laško prišel z dolgo-
ročnimi načrti, vprašanje pa
je, ali bo ob pomanjkanju
kvalitete tudi ostal. Prav go-
tovo so vodstvo izučili nakupi
tujcev, posebej Američanov,
s katerimi ni imelo srečne ro-
ke, čeprav sta bila Tory Wal-
ker (ušel) in Literial Green
(poškodba) zelo kakovostna
košarkarja. Z njima bi Pivo-
varna Laško morebiti iztrži-
la še več.
Savinjski
Hopsi
Na Polzeli vsi čakajo ko-
nec pogajanj z glavnim spon-
zorjem kluba. V kolikor se
bodo ta pogajanja uspešno
razpletla, potem se lahko lju-
bitelji in navijači Hopsov na-
dejajo nadaljevanju vzpona
pod vrh naše lige, v nasprot-
nem bo polzelska košarka po-
novno utonila v sivino. Na
odločitev Banke Celje (neu-
radno naj bi klub že zapusti-
la) pa ni počakal uspešni tre-
ner Miloš Sagadin, ki je že
odšel v Šoštanj. Glavni bra-
nilec Brandon Hughes še
ima pogodbo, tako kot tudi
prvi strelec ekipe Matjaž To-
vornik (lani je podpisal 1+1),
vendar pa bosta ostala le v
primeru urejenih stvari v klu-
bu. Sicer je večji del dolgov
za preteklo sezono poplačan.
Nadaljnja vizija naj bi bila
znana do konca junija.
Alpos
Kemoplast
v Šentjurju so dolžni igral-
cem še eno plačo. Alpos naj
bi ostal pokrovitelj, vendar
z nekaj manj sredstvi. Potem
bi delež znižal tudi Kemo-
plast. Najnižji proračun bi se
še zmanjšal. Pogovori z igral-
ci in trenerjem Igorjem Puč-
kom naj bi se začeli nasled-
nji teden. Ni skrivnost, da
ima nekaj dobrih ponudb Ili-
ja Petrovič, da se klubi za-
nimajo tudi za Damjana No-
vakoviča. Igorja Pučka pa so
tako ali tako klubi iz našega
področja snubih že med sa-
mo sezono. Predsednik Pe-
ter Lapornik je optimist, saj
napoveduje ponovno solid-
no ekipo, atraktivno in vsem
nevarno - pogoj je le zavez-
ništvo dosedanjih sponzor-
jev. Sicer se bo edini zaseb-
nik iz slovenske košarke eno-
stavno umaknil.
Eiektra
v Šoštanju edini niso se-
deli križem rok. Takoj so pri-
vabili trenerja Miloša Saga-
dina, ki ni zanikal možno-
sti, da mu bo s Polzele sledil
kateri od igralcev. Ekipa že
vadi. Ni več Petra Arsiča, ki
je skupaj s »karizmatičnim«
trenerjem Dejanom Srzičem
odšel iz mesta elektrike, kjer
pa kaj lahko ostane odlični
branilec Titus Warmsley.
Vlado Rizman je bil odslov-
Ijen sredi sezone po sporu s
Srzičem. Takrat je napove-
dal, da za Šoštanjčane ne bo
več igral. Sagadin, ki veliko
dela z mladimi in jim tudi
daje priložnost, želi še nekaj
izkušenih igralcev. Takšen re-
cept mu je prinesel odličen
rezultat na Polzeli in če si bo
Rizman premislil, ga bo naj-
verjetneje ponovil tudi v Šo-
štanju.
Rogia
v Zrečah vlada zatišje, ki
naj bi ga prekinila objava ime-
na novega trenerja. Veljko Pe-
tranovič namreč- zapušča
Zreče (s slovenskim držav-
ljanstvom bi igral v B hgi).
Boštjanu Sivki in Milošu
Šporarju sta pogodbi pote-
kli, vsi ostali pa so še vezani
za klub. Vprašanje je, kak-
šni bodo cilji Zrečanov, ki so
se lansko sezono z menjava-
mi trenerjev in tujcev pošte-
no opekli, pa tudi zapravili
precej denarja za slab dose-
žek. Ponovitve si ne bodo do-
pustili, vsaj ne v zapravlja-
nju. Tudi v Zrečah vse kaže
na znižanje proračuna.
JANEZ TERBOVC
Foto: TRIARTES
Konec bojev pod koši tudi za zamišljenega Smiljana Paviča (Pivovarna
Laško).
NA PIKI
Laško ima
prednost
Goran Jurak in ostali ko-
šarkarji Pivovarne Laško
so že na zasluženih počit-
nicah po zelo uspešni in na-
porni sezoni.
Se strinjate, da je tretje me-
sto v DP realen odraz sta-
nja ekipe?
Cilj je izpolnjen, saj smo
priborili Laškemu sodelova-
nje v Jadranski ligi tudi v pri-
hodnji sezoni. Po odličnem
začetku smo si vsi želeli zai-
grati v vsaj enem finalu, ven-
dar nam žal ni uspelo. Tretje
mesto je lep uspeh in real-
nost naše ekipe.
Kje ste bili finalu najbliž-
je?
Priložnosti smo imeli
pravzaprav povsod. A v po-
kalu Slovenije in Jadranski
ligi smo se že v polfinalu po-
merili z Unionom Olimpi-
jo, kasnejšim zmagovalcem
omenjenih tekmovanj. Ver-
jetno smo bili uspehu še
najbližje v Hypo ligi v zad-
njih dvobojih s Krko, kjer
pa se nam je že preveč poz-
nala utrujenost od naporne
sezone in manjši izbor igral-
cev. Kljub temu, da smo pred
končnico tekmeca dvakrat
premagaU v Novem mestu,
so bili Dolenjci premočan
nasprotnik.
^ Bi bilo s Toryjem Walker-
jem lažje?
Težko je o tem soditi. Tory
je kvaliteten igralec in z njim
bi bili nedvomno močnejši,
a sezono smo morali zaklju-
čiti brez njega.
Po treh težkih tekmah s
Krko ste Slovana v boju za
tretje mesto zelo prepričlji-
vo ugnali z 2:0.
To je bila naša dolžnost,
saj smo kvalitetnejši od Ko-
deljevčanov in smo morali
to tudi potrditi. Bili smo pod
pritiskom, saj smo morali
uresničiti zastavljeni cilj - ob-
stanek v Jadranski ligi.
Je po dveh slabših sezo-
nah košarka v Laškem po-
novno oživela?
Imeli smo zelo težko se-
zono. S povsem novo eki-
po, trenerjem in strokov-
nim vodstvom so v Laškem
zadeli v polno. Laška ko-
šarka je namreč v vzponu
in upam, da bodo tudi za
prihodnjo sezono zbrali do-
bro ekipo in ciljali še viš-
je.
Velike zasluge za uspeh
gredo trenerju Predragu
Kruščiču...
Odločitev vodstva, da so
delo zaupali splitskemu stro-
kovnjaku, se je pokazala za
odločilno. Z novim, marlji-
vim konceptom dela je vne-
sel v ekipo potrebno svežo
kri. Pod njegovim vodstvom
smo se košarkarji uveljavili
in skupaj smo dosegli lep us-
peh. Upam, da ga bodo v Laš-
kem uspeli čim dlje zadrža-
ti.
Kaj vam bo od letošnje se-
zone ostalo v trajnem spo-
minu?
Polfinale Koračevega poka-
la je zgodovinski uspeh, če-
prav smo imeli možnosti tu-
di za finale. Bili smo zadnji
slovenski predstavnik v tem
tekmovanju, ki ga bodo se-
daj ukinili. Tretje do četrto
mesto bo v lepem spominu.
Boste tudi v prihodnji se-
zoni igrali v Laškem? V
Treh lilijah bojda krčijo pro-
račun.
O tem mi je sedaj še težko
govoriti. Pogodba mi je po-
tekla. Poizkušal se bom do-
govoriti za nadaljnje sodelo-
vanje. Pivovarna Laško je moj
prvi klub in dal jim bom pred-
nost.
PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR KATIČ
Goran Jurak
Št. 24-13. junij 2002
N?'/: tiDNiK
21
Podirala keglje in
svetovne rekorde
Tri medalje Barbare Fidel na kadetskem SP - Svetovni rekordi v kombinaciji
(1422 kegljev), dvojicah in posamično (488)
Na kadetskem svetovnem
prvenstvu v kegljanju je v
Nemčiji blestela 16-letna Ce-
Ijanka Barbara Fidel, ki je
s svetovnima rekordoma
slavila tako v dvojicah kot
v kombinaciji. Dvema zla-
tima kolajnama je dodala
še posamično srebro.
Prav v zadnjem nastopu je
kot najboljša posameznica
morala loviti rezultate tekmo-
valk, ki so nastopile pred njo
in je za osem kegljev zgrešila
prvo mesto. Njena najboljša
predstava je bila nedvomno v
konkurenci dvojic, čeprav se
je edina izkazala tudi v ekip-
ni tekmi in priborila Slove-
niji 5. mesto. Fidelova ni pod-
legla niti pritisku pred zad-
njim nastopom, kjer je obdr-
žala vodilno pozicijo v kom-
binaciji in s svetovnim rekor-
dom zasluženo zmagala ter
najboljšega kadeta prehitela
za več kot 30 kegljev - njeno
povprečje na SP je bilo kar
474 podrtih kegljev.
Izkazale so se tudi ostale Ce-
Ijanke (Nada in Rada Savič ter
Sabina Koljič, 10. posamično),
ki pa so še zelo mlade in bodo
lahko prihodnja leta še resne-
je ogrožale svetovno konku-
renco. Barbaro, dijakinjo Gim-
nazije Center Celje, je pohva-
lil tudi njen trener Lado Go-
bec, selektor Slovenije: »Nje-
na tehnika je zelo dobra, saj
je z močnimi lučaji predstav-
nica prave brezkompromisne
igre in vzbuja strah nasprot-
nic. Barbara bo imela veliko
priložnost prihodnje leto tudi
v mladinski konkurenci, upa-
mo pa, da tudi v članski, kjer
ji zveza zaradi mladosti še ne
dovoli nastopov.« Gobec je še
poudaril, da si kegljavke celj-
skega Miroteksa po neuspehu
v letošnji evropski ligi želijo v
njej sodelovati tudi prihodnje
leto. Kot državne prvakinje so
se uvrstile v pokal prvakov, kjer
si bodo jeseni v Romuniji poiz-
kušale priboriti sodelovanje v
evropski ligi. V Celju pričaku-
jejo tudi podporo sponzorjev,
saj tekmovanja, predvsem
mednarodna, veliko stanejo.
Z izjemnimi uspehi doma
vzgojenih tekmovalk pa bi si
podporo nedvomno zaslužili.
PŠ, DŠ
Foto: GK
Barbara z »učiteljem« Ladom Gobcem.
Strah vzbujajoči lučaj Barbare Fidel.
Konjeniški turnir v Novem Celju
Izkazal se je mladi Gašper Kolar - Pokal mesta Žalca v Zagreb
Ljubiteljsko konjeniško
društvo Pegaz je konec ted-
na pripravilo mednarodni
turnir za pokal mesta Žal-
ca. Na njem je nastopilo
230 konj iz Slovenije in Hr-
vaške.
Najštevilčnejši in najzani-
mivejši so bili mladi tekmo-
valci, ki so nastopili v preska-
kovanju na nizkih ovirah. V
osrednji disciplini. Pokalu
mesta Žalca, je slavil Zagreb-
čan Ante Šimleša na konju
Barmanu, drugo in tretje me-
sto pa je osvojil Gašper Ko-
lar iz Planine pri Sevnici, ki
nastopa za konjeniški klub Ve-
lenje. Drugo mesto si je pri-
boril s konjem Clasigerjem,
tretje pa s kobilo Gipsy. V za-
nimivi tekmi pri preskakova-
nju zaprek višine 140 in 150
cm je peto mesto osvojila Ve-
lenjčanka Nives Vampi, sed-
mo pa njen moštveni kolega
Gregor Slatinšek. V najzani-
mivejši sobotni tekmi Jack
pot (zmagovalec, ki presko-
či najvišjo oviro, pobere ves
denar, ki ga tekmovalci pred
tekmo stavijo nase), je bil na-
juspešnejši Aljaž Brilli iz
Krumperka pred Gašperjem
Kolarjem iz Velenja. Za do-
bro organizacijo tridnevne-
ga tekmovanja gredo zahva-
le Alešu Pevcu in predsed-
niku društva Janezu Simo-
niču. »Kljub slabemu vreme-
nu je bila udeležba številč-
na. Žal mi je, da k nam ni
pripotovalo še več tujcev, ki
so nastopali na podobnih pri-
reditvah v svojih državah. Z
organizacijo tekmovanja smo
se veliko naučili in bomo na-
slednjič še bolj pripravljeni.
Največ zanimanja gledalcev
sta ponovno pritegnili osred-
nja disciplina za Pokal me-
sta Žalca in tekmovanje za
Jack pot,« je povedal Simo-
nič.
JOŽE KUZMA
Foto: TRIARTES
Ko tekmovalcu uspe preko zapreke, neposlušnemu konju pa ne.
PANORAMA
■ liliia>iiI	Is.-^-Tc^^^dsruiia^^K.MHi
KOŠARKA
HVPO LIGA
Za tretje mesto, prva tek-
ma." Pivovarna Laško - Geo-
plin Slovan 93:77 (68:55,
42:41, 16:20); Novak 24, Ju-
rak 22, Duščak 17, Vujičič 16,
Lerič, Djulovič 5, Pavič 4.
Za tretje mesto, druga tek-
ma: Geoplin Slovan - Pivo-
varna Laško 66:86 (52:65,
37:45, 25:27); Pavič 23, Ju-
rak 17, Vujičič 14, Novak 10,
Duščak, Lerič 9, Djulovič 4.
NOGOMET
MALI NOGOMET
1. liga občine Štore, 8.
krog: Sveti Lovrenc - Gadi 4:2,
Inexa - Laška vas 3:5, Kovi-
nar - Pečovje 3:8, Sokoli - Li-
pa 3:2, zaostalo srečanje Pe-
čovje - Inexa 6:5.9. krog: Gadi
- Inexa 3:4, Kanarčki - Soko-
li 1:7, Laška vas - Kovinar
5:2, Lipa - Sveti Lovrenc 2:2.
Vrstni red: Sokoli 21, Laška
vas 20, Pečovje 16, Lipa 15,
Sveti Lovrenc 13, Inexa 9, Ga-
di 7, Kovinar 3, Kanarčki 0.
1. celjska liga, 11. krog:
Prijatelji - Skavti Policija 1:1,
Sončni studio Sun - Veflon
1:3, Pelikan - Klateži 1:1,
Maček tisk - Šmartno 7:3,
Adriatic - Telsim 6:1, Fran-
gros - Gosmos 4:4. Vrstni red:
Pelikan 28, Adriatic 20, Ma-
ček tisk 19, Veflon 18, Kla-
teži 18, Frangros 14, Skavti
policija 14, Marinero 13, Pri-
jatelji 11, Cosmos, Sončni
studio Sun 9, Šmartno 7, Tel-
sim 6.
Razgibali so življenje
Olimpijski tek sta v Celju pripravila Olimpijski komite Slovenije in Društvo maratoncev
in pohodnikov Celje. Udeležilo se ga je 148 ljubiteljev teka, ena tretjina na osemkilometr-
ski progi, dve tretjini pa na pol krajši razdalji. Na daljši preizkušnji sta slavila Peter Kapel
(29 minut in 33 sekund) in Erika Juvan (37:28), na krajši pa Lovro Petrin (14:17) in Daša
Grm (18:56).	D.Š., Foto: TRIARTES
Št. 24. - 13. junij 2002
22
ŠPORT
Publikum
cilja visoko
' Medtem ko se najboljši no-
gometaši našega planeta po-
tijo na svetovnem prvens-
tvu na Japonskem in v Juž-
ni Koreji, so s trdimi pripra-
vami začeli tudi slovenski
prvoligaški klubi. Na Skal-
ni kleti sprememb skoraj-
da ni, več jih je zaenkrat
ob velenjskem jezeru in v
Šmartnem ob Paki.
Prvi krog lige Simobil bo
že med drugim vikendom v
mesecu juliju.
Na tretje
mesto
Celjani so od nedeljiv češ-
kem Nymburku: Šeliga, Ko-
ren, Sulejmanovič, Gobec,
Brulc, Beršnjak, Lungu, Jo-
žef, Vidovič, Križnik, Helbl,
Kvas, Čadikovski, Maletič,
Brumen, Plastovski, Pečnik,
Srša, Bojovič, Čelofiga, Kel-
har, Fornezzi, pa tudi 19-let-
ni Korošec Rok Petrič, repre-
zentant iz Korotana, ki ima
potrebne dokumente za pre-
stop. S Pubhkumom bi še
moral vaditi Oliver Bogati-
nov, saj se mu bo pogodba
iztekla konec meseca. Čeprav
se pripravlja s Koprom, ga ne
bodo suspendirali. Do zime
je cilj v DP 3. mesto, potem
pa se bodo pogodbe iztekle
še Domnu Beršnjaku (za
preizkušnjo na Nizozem-
skem je imel dovoljenje klu-
ba, v Nemčiji pa ne), Andreju
Jožefu in Vladislavu Lun-
guju. Član strokovnega sve-
ta je postal Velenjčan Drago
Kostanjšek, poleg Marija-
na Pušnika, Ambroža
Kranjca, Janija Žilnika in
Primoža Jelena. Celjani so
z novim drugoligašem Krš-
kim igrali 2:2, včeraj so se
pomerili še s praško Sparto,
sledijo pa še prijateljske tek-
me s Primorjem, Dravogra-
dom, Ero, Rudarjem, Bad
Bleiburgom ter v Celju z ru-
skim Šynikom (23. junija)
in splitskim Hajdukom (29.
junija). V poletnih mesecih
naj bi podjetje Ceste mosto-
vi Celje začelo graditi tribu-
no na novem stadionu pod
Golovcem.
V nedeljo na
Kope
Teden dni se za napore v
novi prvoligaški sezoni pri-
pravljajo v taboru Ere Šmart-
no. Trener Marijan Bloudek
je opravil prva testiranja, ki
so pokazala, da so nogome-
taši med premorom dobro in-
dividualno delali. Okostje
moštva bo ostalo nespreme-
njeno, klub pa so že zapustili
trije tujci (Divljak, Radjeno-
vič in Pojič), ki so se vrnili v
matične klube. Skoraj zago-
tovo bo odšel tudi najboljši
igralec Dalibor Teinovič, ki
si ureja ustrezen aranžma v
tujini. Alem Mujakovič in Pe-
ter Mernik sta odšla k velenj-
skemu Rudarju, odhod pa je
napovedal tudi Aleš Kačičnik,
ki še išče novo sredino. Na
preizkušnji so štirje nogome-
taši iz območja nekdanje Ju-
goslavije in nekaj domačih pr-
voligaških igralcev. Novinec
v vijoličastem dresu je Dom-
žalčan Gregor Bunc, ki je zad-
njih pet sezon igral v tujini,
nazadnje za hrvaškega prvo-
ligaša Čakovec. Že včeraj so
Šmarčani na Rogli odigrali
prijateljsko tekmo s Primor-
jem, v soboto pa bodo sode-
lovali na turnirju ob obletni-
ci NK Boč v Poljčanah, kjer
bo prvi tekmec Dravinja. V
nedeljo se bodo podali na eno-
tedenske priprave na Kope,
kjer se bodo posvetili nabira-
nju kondicijske moči.
Po
Maijanoifičevih
željah
Pri Rudarju so že začeli ure-
sničevati vizijo domačega tre-
nerja Marjana Marjanoviča,
ki bo ekipo sestavil iz doma-
čih igralcev in s tremi kvali-
tetnimi tujci. Prva sta pogod-
bi podpisala Alem Mujako-
vič in Peter Mernik (prej Era),
na preizkušnji pa sta Amir Ša-
banovič in Mišo Pavič iz Us-
njarja. Znano je tudi že ime
prvega tujca, gre namreč za
igralca konice napada Josipa
Ribiča iz Čakovca, ki je ob-
ljubil dveletno zvestobo. Dmgi
tujec bo Izudin Kamberovič,
v klubu pa se dogovarjajo še
z enim nogometašem s po-
dročja bivše Jugoslavije za po-
ložaj zveznega igralca. V po-
nedeljek se bo vodstvo kluba
poskušalo z vratarjem Dinom
Laličem dogovoriti glede odš-
kodnine, Klemen Lavrič pa
zaenkrat še trenira Ob jeze-
ru, vendar pogodbe ni podalj-
šal, saj želi v tujino. V nede-
ljo bodo Knapi v Odrancih
odigrali prijateljsko tekmo z
Muro, nato pa bodo za teden
dni odpotovali na Mariborsko
Pohorje. V Velenju bodo do
začetka prvenstva odigrali še
štiri prijateljske tekme. Pre-
kinili so prakso iz preteklih
let, ko so veliko denarja za-
pravili za nogometaše, ki zau-
panja niso opravičili. Marja-
no vič je nedvomno na pravi
poti, da ponovno povzdigne
velenjski nogomet in vrne gle-
dalce. Slovenski stroki želi do-
kazati, da se splača delati pred-
vsem z lastnimi mladimi igral-
ci. Kvaliteto bo potrebno gra-
diti počasi, kljub temu pa bo
cilj za stopničko višji kot v
pretekli sezoni, torej uvrsti-
tev od 5. do 7. mesta.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: TRIARTES
Celjski mladinci so prijetno presenetili z naslovom vice-prvaka.
Savinjčanke najboljše
Slovenske odbojkarice so klubsko tekmovanje sklenile s finalnim turnirjem mlajših
deklic v Radovljici. Naslov državnih prvakinj so osvojile odbojkarice Spodnje Savinjske iz
Šempetra, ki so pod vodstvom Dragana Bojinoviča premagale nasprotnice iz Kopra, Bleda
in s Prevalj.	TONE TAVČAR
Ekipa državnih prvakinj od leve proti desni: Nina Grobelšek (s pokalom za najboljšo igralko sezone). Maja
Vasle, Mojca Božič, Doroteja Melavc, Tina Tomažič, Sabrina Serdoner, Kristina Pajič, na sliki manjka Tjaša
Anderlič, v ozadju trener Dragan Bojinovič in pomočnik Damjan Veršnjak.
Medalja ostala v Levcu
Na 11. državnem prvens-
tvu v jadralnem letenju je
v obeh razredih, odprtem in
standardnem slavil. Leščan
Andrej Kolar. Trud organi-
zatorja Aero kluba Celje pa
je bil poplačan z bronasto
medaljo Erazma Pdlutnika
v odprtem razredu.
Merjenja najboljših »jadri-
ličarjev« je spremljala sreča
z vremenom. 22 pilotov iz os-
mih klubov je v osmih tek-
movalnih dneh skupno pre-
letelo 40 tisoč kilometrov.
Predsednik celjskega kluba
Niko Kač je po podelitvi od-
ličij dejal: »Prvenstvo smo iz-
peljali uspešno, brez nesreč.
Imeli smo zračno zaporo za-
radi predsedniških obiskov,
a smo tudi to oviro prebrodi-
li. Za nemoten potek ima ve-
liko zaslug upravnik kluba Bo-
rut Pelikan. Upam, da boste
še gostje našega letališča!«
Lani je bil Erazem Polut-
nik v odprtem razredu pod-
prvak, po letošnjem padcu za
eno stopničko pa ni bil razo-
čaran: »Vreme je bilo dokaj
nespecifično in nekaj pilotov
je določeno nalogo opravilo
po severni, avstrijski strani
Karavank na višini 2500 me-
trov, drugi pa po južni strani
na nadmorski višini 1500 me-
trov. Vseeno sem zadovoljen
z uvrstitvijo, kajti razlike pri
vrhu so bile majhne. Pravza-
prav se bolj osredotočamo na
evropsko prvenstvo, ki bo pri-
hodnji mesec v Bekescabi.
Nemci in Francozi so izjem-
no močni. V enem letu so v
zraku toliko, kot mi v petih
letih. Uvrstitev med desete-
rico bi bila podvig!«. OŠ
NA KRATKO
Dobra igra Srebotnikove
Pariz: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik se je
na turnirju za Grand slam brez izgubljenega niza uvrstila v
osmino finala med posameznicami, kjer je morala priznati
premoč Jugoslovanki Jeleni Dokič. Z Američanom Bobom
Bryanom pa sta med mešanimi dvojicami izpadla šele v
polfinalu proti Zimbabvijcema Blackoma. V igri ženskih
dvojic sta se s Tino Križan poslovili že v uvodnem nastopu
Roland Garrosa.
Čeplakova ponovno najboljša
Dortmund, Atene: Velenjska atletinja Jolanda Čeplak je
zmagala na dveh močnih mednarodnih mitingih in nadalje-
vala zmagovito serijo ter je tako letos še neporažena v teku
na 800 metrov v poletni sezoni.
Oba pokala Kladivarju
Nova Gorica, Celje: Atleti celjskega Kladivarja Cetisa so
na finalu pokala Slovenije slavili tako v moški kot v ženski
konkurenci. Posamične zmage so dosegli: Robi Teršek (met
kopja), Ani Živko (5000 metrov) in Anja Valant (troskok).
V soboto v Celju pripravljajo tradicionalni miting Celjskih
knezov, ki se bo začel ob 17. uri. Že jutri pa bo v Velenju
močan mednarodni miting, na katerem bosta sodelovala
domača šampionka Jolanda Čeplak in svetovni rekorder na
110 metrov ovire Colin Jackson.
Turnir trojk
Vojnik: Košarkarski klub vabi v nedeljo vse rekreativne
košarkarje, da se udeležijo tradicionalnega turnirja v troj-
kah, ki bo v vsakem vremenu na igriščih osnovne šole. Pri-
jave (5000 SIT) sprejemajo tudi na dan turnirja pol ure
pred tekmovanjem.
Celeia cup 2002
Celje: Ženski rokometni klub Celeia bo v soboto v dvora-
ni Golovec pripravil 2. mednarodni turnir. Ob 15. uri se
bosta srečali ekipi Ivanca iz Hrvaške in mladinska repre-
zentanca Slovenije, v drugem polfinalnem obračunu pa se
bo ob 17. uri domača ekipa pomerila z avstrijskim Grazem.
Stiplošku dve odličji
Veliki Grdževac: Karateisti Shito - ryu Celje so pod vods-
tvom Matjaža Čedeta na mednarodnem turnirju na Hrvaš-
kem osvojili 13 odličij. V katah posamezno je Jožef Stipol-
šek zmagal, srebrne medalje so osvojili Miša Podpečan, Ja-
na Lobe, Naike Makuc, Tadej Vodlak in Miha Podpečan,
Jurij Bugarin pa je bil tretji. V športnih borbah je med kade-
ti zmagal Jernej Novak, med mladinci je bil Jožef Stiplošek
drugi, finalno borbo je prav tako izgubil Jurij Bugarin med
člani in končal na drugem mestu.
Bevc le enkrat izgubil
Pariz: Peter Bevc iz celjskega policijskega kluba borilnih
veščin je na evropskem pokalu v jiu - jitsu osvojil srebrno
medaljo v kategoriji do 85 kg. Njegov klubski kolega Dra-
gan Milutinovilč je bil peti.
Nejc silno obeta
Maribor: 16-letni Nejc Podkrajšek iz teniškega kluba Cetis
Celje je sodeloval na dveh močnih mednarodnih turnirjih.
Na Bergantovem memorialu je zmagal tako posamično kot v
paru, na Galea Open pa je slavil med pari in med posamezni-
ki osvojil drugo mesto. Nejc je bil tako najuspešnejši med
vsemi mladinci iz 23 evropskih držav. V petnajstih tekmah je
moral le enkrat priznati premoč nasprotniku.
Slavje v Rdeči dvorani
Velenje: V Velenju se je z zmago slovenske moške roko-
metne reprezentance proti Izraelu, ki pomeni uvrstitev ro-
kometašev na svetovno prvenstvo na Portugalskem 2003,
zaključil 6. Dan slovenskega rokometa. V Rdeči dvorani je
v soboto slavila tudi mladinska reprezentanca Slovenije, ki
je v prijateljskem srečanju ugnala madžarske vrstnike, kar
pa pred tem ni uspelo naši kadetski reprezentanci.
Zvezdniki na Skalni kleti
Celje: Drugo leto zapored je celjska veteranska ekipa Kla-
teži, ki jo vodi »večno mladi« Boro Simič- Šabac, izzvala na
malonogometni dvoboj znane slovenske športnike. Nenad
Stojakovič naj bi zbral Raša Nesteroviča, Sanija Bečirovi-
ča, Ivico Jurkoviča, Miljana Goljoviča, Dejana Periča, Rast-
ka Stefanoviča, Žikico Milosavljeviča in Rajka Begoviča.
Tekma se bo jutri začela ob 16.30.
Št. 24-13. junij 2002
KULTURA
23
Nova podoba in
sveži obrazi
V.d. umetniškega vodje Stane Potisk o repertoarju SLG Celje za prihodnjo
sezono
Sprejet je repertoar za no-
vo umetniško sezono 2002/
2003, še preden so celjski
gledališčniki zaokrožili iz-
tekajočo. To se bo zgodilo
na prvo poletno noč, 21. ju-
nija na Starem gradu, ko
bodo oživili podobe zname-
nitih Celjskih in naznani-
li Poletje v Celju knežjem
mestu. Vmes se v Sloven-
skem ljudskem gledališču
že pripravljajo na prvo pre-
miero, ki bo 15. septembra.
Poleti gredo s Chicagom na
Lent. Tako je novo podobo
gledališča zastavil v.d.
umetniškega vodje Stane"^
Potisk (Herman Celjski v
Kreftovi uprizoritvi Celjski
grofje).
Med ljubitelji gledališča je
že nekaj dni program in ob-
sežnejša programska knjiži-
ca s podobo nove sezone in
starimi in novimi obrazi
umetnikov. Brez dveh, ki s z
jesenjo odhajata. »Žal,« po-
trdi vprašanje umetniški vod-
ja. »Po dolgih letih v naših
vrstah odhaja v Maribor vr-
hunska igralka Milada Kale-
zič, po krajši prisotnosti v an-
samblu pa Jožef Ropoša.«
Nagrajena predstava, mju-
zikl Chicago in komedija
Podnajemnik, ki so jo pono-
vili več kot petdesetkrat, so
zelo uspele predstave minu-
le sezone, ki jo je obhkoval
Matija Logar. Kakšen pa bo
program nove sezone?
»Zeli biti všečen občinstvu,
vendar na dovolj zahtevnem
nivoju, ni >zatežen< in ne pre-
tirano eksperimentalen, sku-
ša zabavati, hkrati pa s sati-
rično ostrino osveščati. Pro-
gram skuša biti uresničljiv z
danimi možnostmi. Nobena
predstava ni predimenzioni-
rana do te mere, da je finanč-
no, organizacijsko in kadrov-
sko ne bi zmogli.«
Kaj ste izbrali in kako iz-
brano argumentirate?
Igrali bomo Ivana Cankar-
ja Za narodov blagor. Sati-
rično komedijo, ki prehaja
v dramo in v nekaterih ele-
mentih celo v tragedijo. Na
repertoarju je grenka, črna,
satirična tragikomedija Wil-
liama Shakespeara Trolius in
Kresida. Igrali bomo tudi Mo-
lierovega Tartuffa, sodi v kla-
siko, a zveni sodobno v vsa-
kem času. Uprizorili bomo
tudi Mirakel o sveti Neži Er-
vina Fritza, »igrokaz v ver-
zih«, vedno duhovit, jezičen,
paglavski in kdaj pa kdaj še-
pavi kot pokvarjena alpska
poskočnica in res nikoli dol-
gočasen. Ob izidu knjige je
ta jezila moralne čistune in
tercialke...
Kaj pa danes?
Sramuj se, kdor pri tem kaj
slabega misli...
Prizorišče na mali sceni,
oder pod odrom ostaja? In
za male gledalce?
Zaživelo bo z dvodejanko
Mira Gavrana, Kreontova An-
tigona in Ljubezni Georga
Washingtona. Združeni sta
dve enodejanki, ki sta po mo-
tivu dvojčka: obe se ukvar-
jata z manipulacijo, z usodo
ljudi, ki pridejo v mline ve-
likih oblastniških stremljenj.
Za mlado publiko pride na
vrsto zgodba Miroslava Ko-
šute Vitez na obisku, pripo-
ved o fantku, ki zelo rad be-
re in ima neverjetno domiš-
ljijo in doživi obisk viteza iz
knjige. Kot dodatno ponud-
bo bomo pripravili Levstiko-
vega Martina Krpana, večer
z enim igralcem. Namen te-
ga dela je približati čisto, slo-
vensko, izborno izreko brez
pretiranih gledaliških dodat-
nih sestavin. Le čista pripo-
ved.
Marsikdo bo v ponuje-
nem pogrešal kakšno no-
viteto, več eksperimentov?
Mislim, da je čas, da se
celjski ansambel konsolidi-
ra, da poišče svoj pravi obraz
in svojo pravo podobo, da za-
živi v prostoru, v katerem de-
luje in 6o deloval, upam, še
dolga desetletja. Eksperiment
je lahko, glede na to, da je
uprizoritev avtonomno deja-
nje, v kateremkoli besedilu
ali tekstu, ne glede na to, ali
je napisana včeraj ali danes.
V	izogib pomislekom, da
je repertoar »zaprašen«, ali
da prinaša premalo sodobne-
ga snovanja, bi odgovoril, da
meni nekatere stvari, ki so
bile napisane pred 2000 le-
ti, zvenijo moderneje kot ne-
katere, ki so bile napisane
včeraj in sem jih danes pre-
bral. Zato živost nekega
dramskega besedila ni odvi-
sna od datuma nastanka. Kje
sploh je ta meja, ki bi dolo-
čala, ali je stvar sodobna ali
ne? To je lahko le svežina iz-
povedi in prizadetost ob gle-
danju ali branju predstave ali
drame.
Kaj boste lahko od izbra-
nega ponudili Dnevom ko-
medije, glede na to, kaj je
všeč občinstvu?
V	bistvu karkoli. Bomo vi-
deli, kaj smešnega bo uspe-
lo narediti ustvarjalcem pred-
stav... Sicer pa: strokovni kri-
teriji so eno, okus občinstva
pa drugo. Treba se je truditi
za čim višji nivo zabave. Za
žlahtno zabavo, ki jo jaz vi-
dim v satiri, saj ta daje pri-
ložnost za temeljit razmislek
in zazrtje vase.
V	gledališčih so zasedbe
vlog ene najbolj travmat-
skib točk. So že narejene?
Ne za celo sezono. Ve pa
se, kdo bo kaj režiral. Tu ima-
mo nekaj preverjenih imen,
gostov, kot so: Dušan Jova-
novič. Mile Korun, Vinko
Moderndorfer...
...tudi Miha Alujevič.
Režiral bo otroško pred-
stavo, pri Martinu Krpa-
nu bo strokovni sodela-
vec...
Zakaj pa ne bi dali prilož-
nosti in možnosti mlademu
režiserju, da se potrdi, saj ni
brez izkušenj?
Morda zato, bo kdo re-
kel, ker je upravnikov sin.
(Smeh) Oh, tega pač jaz ne
vem!
MATEJA PODJED
Občinstvo bo na odru v prihodnjih sezonah ob že zna-
nih videvalo tudi nove, sveže, mlade obraze umetnikov.
V ansambel prihajajo: Primož Ranik, Rastko Krošl in
njegova soproga, igralka Simona Krošl-Ličen. Prihaja
tudi nova dramaturginja Tina Kosi. Ansambel bo 23-
članski, kot doslej.
Odgovorno delo brez
podpovprečnosti
Popolnoma zasedena dvo-
rana Narodnega doma, bur-
no ploskanje in navdušeno
poslušalstvo, to bi bila temelj-
na ocena četrtkovega nasto-
pa uveljavljenega pevskega
zbora Cetis, ki je v 23 letih
zrasel v zrelo, zborovski pous-
tvarjalnosti predano skup-
nost.
Koncertni večer je potrdil,
kako pevci skupaj z dirigent-
ko iščejo in vedno znova naj-
dejo nove in boljše načine
izražanja glasbenega sporo-
čila, nakazanega v zborov-
ski literaturi, ki so jo naštu-
disali. Zbor je glasovno urav-
novešen, s čvrsto postavlje-
nim zvokom, polnimi basi in
mehko zaokroženimi sopra-
ni, ter sproščenim sprehaja-
njem skozi vse dinamične
stopnje. To so kvalitete, kijih
pogojuje skrbno strokovno de-
lo in dobri med seboj uskla-
jeni glasovi in verjetno tudi
pristni človeški odnosi med
pevci in dirigentko. Tudi ob-
časna intonančna zastrtost
Pavčičevi »Če rdeče rože za-
pade sneg« ter Lajovčevi »Ze-
leni Jurij« ni pokvarilo prej
omenjenega dobrega vtisa, ki
ga je zbor na tem nastopu po-
kazal. Tudi izbira solistov je
za vsakega dirigenta skraj-
no odgovorna in nehvalež-
na naloga.
Drugi del programa je
predstavil slovensko ustvar-
jalnost različnih avtorjev in
vsebin, od umetne do narod-
ne pesmi. Forsterjeva »Večer-
ni ave«., postavljena za moš-
ke glasove in predelana za
mešani zbor, zahteva veliko
interpretativne spretnosti, da
se približa izvirni obliki, kot
jo je skladatelj zasnoval in
zbor se je temu močno prib-
ližal. Podobna ugotovitev ve-
lja tudi za tri črnske duhov-
ne pesmi v prvem delu, ki
pač izhajajo iz popolnoma
drugih korenin in seji lahko
evropski izvajalci samo prib-
ližamo. Tudi to je bilo izpe-
ljano ritmično in dinamič-
no prepričljivo.
Ob nastopih naših dobrih
in uveljavljenih celjskih zbo-
rih, njihovem poglobljenem
delu, ki že presega ozke lju-
biteljske okvire, si velja po-
staviti vprašanje o primerno-
sti »Evrosongovske maškara-
de« in škodi, ki je bila pov-
zročena naši glasbeni avten-
tičnosti. Na eni strani resni
glasbeni ustvarjalci in pous-
tvarjalci brez lažnega blišča
in nesmiselnega »naklada-
nja« o slovenski zavrtosti,
proti kiču in brezkoristnem
zapravljanju našega ugleda
in denarja. Tudi Cetisov na-
stop je bil prikaz odgovorne-
ga dela brez podpovprečno-
sti.
MARJAN LEBIČ
Nagrajeni Zvornik
s festivala v Zenici v Bosni in Hercegovini je prišla v
gledališče razveseljiva vest, da je na prvem festivalu bo-
sansko-hercegovske drame, ki se je končal 6. junija. Slo-
vensko ljudsko gledališče Celje, ki je tam sodelovalo s
predstavo Moje srce je v Zvorniku ostalo, prejelo najvišje
nagrade: igralec Jožef Ropoša za glavno vlogo (Rudo), Zi-
jah Sokolovič za režijo in akademik, dramatik in scena-
rist Abdulah Sidran za izvirno besedilo.	MP
Folk Slovenija prihaja
Knežji dvorec, osrednje
prizorišče poletnih priredi-
tev, bo 18. junija zvečer za-
živelo v znamenju sloven-
ske ljudske glasbe v izved-
bi članov Kulturnega druš-
tva Folk Slovenija.
Sestavljajo ga sama zna-
na imena in skupine, ki bo-
do prav gotovo navdušili
ljubitelje tovrstne glasbe.
Nastopili bodo pevka Bog-
dana Herman, ki poje brez
glasbene spremljave tiste
slovenske ljudske pesmi, ki
so jih ljudje že skoraj po-
zabili. Nastopila bo tudi
pevka, pravljičarka in zbi-
rateljica Ljoba Jenče, pre-
poznavna v starih pesmih in
pravljicah. Katice navduši-
jo, kamorkoli pridejo iz za-
pojo pesmi vseh slovenskih
pokrajin na čimbolj izviren
način. Celjski trio Kurja ko-
ža predstavlja poseben del-
ček štajerske ljudske glas-
be in praznuje letos 10. ob-
letnico. Po številnih nasto-
pih po Sloveniji in svetu bo
večer z njimi v Celju še po-
sebej uglašen z občinstvom.
Lazonta pa se imenuje vo-
kalno instrumentalni trio.
ki goji in razširja istrsko
ljudsko glasbo in zbira istr-
sko ljudsko izročilo. Na
koncertu slovenske ljudske
glasbe bo nastopila tudi dru-
žinska glasbena skupina
Volk folk iz Ilirske Bistri-
ce, ki nadaljuje glasbeno
izročilo domačega kraja. In
- kdo ne pozna Tolovaja Ma-
taja, ki izvaja pesmi in ple-
sne viže s celotnega sloven-
skega kulturnega prostora,
še posebej jih privlačijo
obrobja. Pred celjskim ob-
činstvo so že nastopili - in
navdušili.	MP
Sredi prostora
Na državnem srečanju iz-
branih plesnih skupin v No-
vi Gorici so prikazali pro-
gram pravkar zaključene
plesne sezone 2001/02.
Za nastop na srečanju so
bili izbrani tudi plesalci s
Celjskega. Daljni vzhod, v
stilu indijskega klasičnega
plesa, je predstavila otroš-
ka skupina Plesnega gleda-
lišča Mali Harlekin iz Ce-
lja. V predstavi Neposlušni
sončni žarek v koreografiji
Ujvvala Bholea, pod vods-
tvom Ane Vovk Pezdir, je
nastopilo osem plesalk. V
polurni predstavi, natanč-
no v gibu in doživeto v izraz-
ni mimiki so zaplesale zgod-
bo o krogotoku narave, nje-
nemu prebujanju in miro-
vanju.
Zahodne plesne usmeri-
tve je kot prva zarisala Ma-
ja Kalafatič, članica Ple-
snega foruma G iz Celja,
z izpovednim avtorskim ple-
som Zig-Zig. Sledila je K.K.
(kombinacija za kondicijo),
simpatična skupinska stva-
ritev štirih plesalk skupine
Akt iz Celja, ki so gibalno
sceno trendovske jazz usme-
ritve odplesale tako inten-
zivno, da so na koncu po-
vsem prav prišle frotiraste
brisače.
V nadaljevanju so nastopi-
le še plesalke Plesnega fo-
ruma Celje s koreografijo
Boštjana Antončiča Slide in
odlomkom iz predstave Go-
ge Stefanovič Erjavec Alma-
angel na zemlji, z duetom Al-
ma in Thea.
DALIBORKA PODBOJ
Št. 24-13. junij 2002
24
FOTOREPORTAZA
Odlično
brejkajo
Na državnem prvenstvu v shov^rdanceu Celjani osvojili tri naslove
v soboto je bilo v organizaciji Plesnega vala iz Celja v Golovcu letošnje državno
prvenstvo v show danceu, na katerem se je okoli 400 plesalcev pomerilo v hip-hopu,
breakdanceu in show plesih.
Prvenstvo v pionirskih in mladinskih kategorijah je prineslo veliko zadovoljstva tudi
Celjanom, ki so se izkazali zlasti v breakdanceu. Pred polno dvorano Golovec so Celjani
Alen Pavšer, Jernej Videnšek, Mitja Pinter in Denis Golob pribrejkali do zmage, v
kategoriji parov sta najbolje brejkala Alen Pavšer in Mitja Pinter, Dino Ivanuša pa je bil
najboljši solo brej ker (vsi na sliki).
Nastopili so plesalci iz 17 slovenskih klubov, ki so s svojimi plesi navdušili občinstvo, v
Plesnem valu pa so posebej zadovoljni zaradi treh osvojenih naslovov in še bolj zaradi tega, ker
se prej velik zaostanek za centri show dancea, ki so predvsem v Ljubljani, krepko zmanjšuje.
BS, Foto: GREGOR KATIČ
Št. 24-13. junij 2002
INFORMACIJE
25
Št. 24-13. junij 2002
26
kronika
Tri leta v samici
Zadeva Kamenik še ni dozorela za sodbo - Tretje izvedensko mnenje
»Slovenskim izvedencem
ne očitam nestrokovnosti,
ampak pristranskost,« je
Kristijan Kamenik, očitno
presenečen in razočaran
nad odločitvijo senata, iz-
javil na glavni obravnavi,
ki se je nadaljevala v petek
in bila potem prekinjena.
Nadaljevala se bo septem-
bra. ^
Marsikdo je pričakoval, da
se bo maratonski proces (za-
čel se je 20. januarja 1998),
na katerem sodijo Konjiča-
nu Kristijanu Kameniku,
domnevnemu štirikratnemu
morilcu iz Tekačevega, te dni
končal s sodbo. Zadeva se je
prejšnji teden nagnila moč-
no v prid obdolžencu, ko je
na Okrožnem sodišču v Ce-
lju že drugič pričal švicarski
izvedenec za sledi obuval,
profesor Pierre Margot. Mar-
got je sodišču predočil še eno
analizo odtisa s kraja zloči-
na in domala šokiral z ugo-
tovitvijo, da športni copati ni-
ke air max, ki so jih krimi-
nalisti 8. aprila 1977 med hi-
šno preiskavo zasegli Kame-
niku, sploh niso stopili na po-
sest umorjenih zakoncev Po-
harc. Da so kar za štiri šte-
vilke manjši od morilčevih.
S tem je postavil pod vprašaj
izvedenski mnenji slovenskih
strokovnjakov za sledi, Mar-
jana Stanislava Puca in Ervi-
na Drašlerja. Slovensko iz-
vedensko mnenje namreč
pravi, da so sledi zapustili Ka-
menikovi copati. Ena proti
ena, torej izenačen rezultat,
bi rekli v športnem žargon.
A kazenska zadeva, v kateri
je nekdo obtožen umora šti-
rih ljudi, pač ni športna sta-
va. Zato se veliki senat, ki mu
predseduje okrožna sodnica
Ingrid Lešnik, ni mogel od-
ločiti za zaključek glavne
obravnave in izrek sodbe v
imenu ljudstva. Namesto te-
ga je senat sprejel predlog viš-
jega državnega tožilca Mila-
na Birse.
Kot je bilo pričakovati, je
Birsa na petkovi glavni obrav-
navi senatu predlagal prido-
bitev še enega strokovnega
mnenja glede sledi športnih
copat, najdenih dan po zlo-
činu v Tekačevem. Za tretje
mnenje se, v primeru dveh
neskladnih mnenj, zavzema
tudi Vrhovno sodišče Repub-
like Slovenije. Tožilec Birsa
in njegov pomočnik, okrož-
ni državni tožilec Stanislav
Pintar, sta v obrazložitvi svo-
jega predloga poudarila, da
bi tretje mnenje pomenilo
pospešitev tega kazenskega
postopka, saj bi bila kakršna
koli odločitev v tem trenut-
ku preuranjena. Če bi namreč
višja sodišča sodbo razvelja-
vila in jo vrnila v ponovno
sojenje, bi se sojenje ponov-
no začelo, spet z branjem ob-
tožnice. Ta čas se še ne ve,
kateri izvedenski instituciji
bo sodišče zaupalo to zahtev-
no nalogo, zagotovo pa bo-
do to strokovnjaki iz tujine.
Zagovornica obtoženega
Kristijana Kamenika, odvet-
nica Marjetica Nosan, je
predlogu obrambe nasproto-
vala, med drugim je opozo-
rila, da še danes ni jasno, kdaj
sploh so obravnavane sledi
iz Tekačevega nastale, in pou-
darila, da se prav tako ne ve.
kako in koliko strokovno so
na Centru za kriminahstič-
no tehnične preiskave v Ljub-
ljani odvzeli oziroma zava-
rovali sledi s kraja štirikrat-
nega umora. Po petih letih
in treh mesecih bi tožilstvo
že lahko sodišču predložilo
dovolj trdne dokaze, če bi jih
seveda imelo, je še navrgla.
Tožilec Birsa je na očitke
obrambe odgovoril, da ga
moti podcenjevanje sloven-
skih izvedencev, delo naših
in švicarskih izvedencev pa
je ocenil, da so slovenski stro-
kovnjaki večji praktiki, Švi-
carji pa da so bolj teoretiki.
Predsednica senata je
prejšnji četrtek od profesor-
ja Margota prejela pismo, ki
ga je, prevedenega v slovenš-
čino, na petkovem sojenju
prebrala. V pismu.Margot
opozarja na napake, storje-
ne v preiskavi, med drugim
tudi na to, da sledi s kraja
zločina niso bile ustrezno ot?-
delane in zavarovane ter da
je bilo delo slovenskih izve-
dencev za sledi opravljeno v
slabih tehničnih pogojih.
Kristijan Kamenik je priča-
koval sodbo, a bo nanjo mo-
ral počakati vsaj še do sep-
tembra, ko se bo glavna obrav-
nava nadaljevala. Sicer pa bi
tudi z morebitno oprostilno
sodbo ne stopil na svobodo.
Te dni je namreč postala prav-
nomočna sodba koprskega
okrožnega sodišča, ki ga je ob-
sodilo na zaporno kazen za-
radi kaznivih dejanj v zvezi
orožjem, v torek ga je za vpl(
tenost v posle z mamili obse
dilo celjsko okrožno sodišča
Na koncu petkove glavn
obravnave je Kamenik, nez^
dovoljen z razpletom, sodij
ču očital, da je že tri leta
samici, predsednica senata p
ga je spomnila, da mu je bil'
zadevi Tekačevo pripor že dav
no odpravljen in da njegov(
bivanje v zaporu izvira iz dru
gih kaznivih dejanj.
MARJELA AGREi
Foto: G|
Brat in sestra, Kristijan in Klavdija. Brez matere, ki jo išče mednarod-
na policija.
■^komentiramo
Mama Marija
Trije otroci: Kristijan, Konrad in Klavdija. In mati Marije
Kamenik. Vsi trije Marijini otroci so v kazenskih postopkih,
vsi trije obtoženi in obsojeni za kazniva dejanja. Ne za kak-
šne majhne tatvine, ampak za huda dejanja: ponarejanje
dokumentov, trgovanje z orožjem, nedovoljen promet z ma-
mili... Najstarejšemu Kristijanu sodijo za štirikratni umoi
Vsi trije Marijini otroci so sprti z družbenimi normami in
zato med sabo trdno povezani, skrajno solidarni in lojalni
drug do drugega, zavezani skupnim interesom in ciljem. Še
bolj trdna je vez z njihovo materjo, brez dvoma močno oseb-
nostjo, ki je znala svoje otroke prikleniti nase. In jih učiti,
kako se izogniti delu in kako najti drugačne poti za razko-
šno življenje. Ko jih je vsega naučila in jih posedla na zatož-
ne klopi, jih je zapustila. Zbežala je v tujino, kjer se uspe-
šno skriva pred policijo, saj je za njo razpisana mednarod-
na tiralica. Tudi ona bi morala sesti na zatožno klop. Sku-
paj s sinovoma in hčerko je trgovala z drogami. Njihovo
delovanje je spremljala policija, sledila je spektakulama
aretacija. Marija ni bila med prijetimi. Da bi se izognila
odgovornosti in pravici, jo je pobrisala na tuje.
Vse, kar je skrbno načrtovala, se ji je počasi sesuvalo kot
hiša iz kart. Edina naloga, ki jo je uspešno izpeljala, je bila
ta, da je svoje otroke usmerjeno izobraževala in jim na širo-
ko odprla pot v kriminal. Ko je že računala na uspehe in »la
dolce vita«, so se začele aretacije in so se začela sojenja. A je
bila še vedno prepričana, da se da z dragimi in dobrimi
odvetniki zaobiti pravico. Zmotila se je. Pravici se je izogni-
la le ona, na najlažji način, s pobegom. Naredila je svoje.
In nihče ji ne bo sodil za največji greh, ki ga je storila. Vzga-
janje otrok za zlikovce tudi po naši zakonodaji ni kaznivo
dejanje. Kljub odlično opravljeni nalogi in žalostnim posle-
dicam.
MARJELA AGREŽ
Obsojena mamilarska združba
Peterico, obtoženo prometa z nedovoljenimi drogami, je senat okrožnega
sodišča v Celju obsodil na zaporne kazni
Petčlanski senat okrož-
nega sodišča v Celju, ki mu
je predsedoval sodnik Mil-
ko Škoberne, je v torek ob-
sodil peterico, obtoženo
kaznivega dejanja neupra-
vičenega prometa z nedo-
voljenimi drogami ter posre-
dovanja pri prodaji le-te, na
zaporne kazni.
Konrad Kamenik, ki je
bil obtožen, da je posredo-
val pri prodaji ter drogo pro-
dajal, pri čemer je sodeloval
z mamo Marijo Kamenik ter
soobtoženimi v procesu, je
zaradi dveh različnih kazni-
vih dejanj obsojen na 7 let in
deset mesecev zapora. Kri-
stijan Kamenik in Sašo Fi-
javž sta obsojena na pet let
zapora, Alojz Založnik na
3 leta, Kristijanovo in Konra-
dovo sestro Klavdijo Fider-
šek, ki je obtožena, da je so-
delovala pri izvedbi kaznive-
ga dejanja, ker je Konrada in
Marijo Kamenik peljala v Te-
panje, kjer je Marija Konra-
du pokazala, kje je skrit he-
roin, pa na leto dni.
Okrožna državna tožilka
Branka Zobec Hrastar, čla-
nica skupine tožilcev za po-
sebne zadeve, je peterici ob-
toženih očitala sodelovanje
v dveh kriminalnih združ-
bah, ki so se ukvarjale s pro-
dajo nedovoljenih drog, po
razglasitvi obsodbe pa je po-
vedala, da je slednja v skla-
du s pričakovanji. V času, ko
so bili nadzirani, so Konrad
in Kristijan Kamenik ter Alojz
Založnik in Sašo Fijavž pro-
dali 1 kilogram in 200 gra-
mov heroina, 152 tabletk ec-
stasyja ter večjo količino ne-
katerih manj nevarnih drog,
med preiskavo pa so krimi-
nalisti pri njih našli večjo ko-
ličino drog in jih zasegli. Pri
izvedbi kaznivih dejanj naj
bi obsojenim pomagala Ma-
rija Kamenik, ki je drogo pa-
kirala in jo dajala sinu Ko-
nradu za nadaljnjo prodajo,
starejši sin Kristijan pa ji je
dajal navodila v zvezi z nači-
nom prodaje in ceno mamil.
Prav tako je bila Marija Ka-
menik, za katero je razpisa-
na mednarodna tiralica in je
bila zato izključena iz obrav-
nave, v stalnem stiku s Sa-
šom Fijavžem.
Kot je v obrazložitvi obsod-
be povedal predsednik sena-
ta Milko Škoberne, kazni ni-
so preveč hude in niti preveč
blage, saj je najnižja zagro-
žena kazen za tovrstna kaz-
niva dejanja tri leta zapora.
»Med to obravnavo sem se
večkrat počutil kot dvorni
norček, in sicer zaradi kazen-
skega zakonika, ki je v dolo-
čenih točkah takšen, da ob-
tožencem omogoča uveljav-
ljanje nekaterih pravic, kar
so v tej obravnavi vsi do po-
tankosti izkoristili,« je pove-
dal Škoberne, ki je odgovo-
ril tudi na obtožbe zagovor-
nikov.
Ti so ves čas obravnave pou-
darjali, da celotna obtožba
temelji na poročilih polici-
stov oziroma tajnega policij-
skega delavca Žana. Slednji
je v ponedeljek na sodišču na-
stopil kot priča, njegovemu
pričanju pa so sledili zaključ-
ni govori. »Ne rečem, da je
bilo delo policistov in krimi-
nalistov v tem primeru ideal-
no, bilo pa je zakonito. Vse-
kakor verjamem, da v tej dr-
žavi obstajajo pravila, ki se
jih je potrebno držati, zato
verjamem tudi v delo poli-
cijskih služb - dokler me ne
bodo prepričali v nasprotno,«
je dejal sodnik Milko Ško-
berne in poudaril, da obram-
ba ni dokazala nobenega od
očitkov v zvezi z nezakoni-
tim delom policistov in kri-
minalistov.
Kot je še povedal Škober-
ne, je edina obsodba, pri ka-
teri je bil senat v dvomih, ka-
zen za Klavdijo Fideršek, saj
bi bila morda bolj primerna
pogojna obsodba, ki pa je za-
kon za takšno dejanje ne
predvideva. Alojz Založnik
bo moral državi vrniti še 5000
nekdanjih nemških mark, Ko-
nrad Kamenik pa 4500 mark
ter 650.000 tolarjev, kolikor
jima je tajni policijski dela-
vec odštel za drogo, ki jo je
od njiju kupil. Četverici, ki
je že v priporu, bo le ta vštet
v zaporno kazen, stroške
obravnave bodo morali pla-
čati obsojeni sami. Zagovor-
nica Kristijana Kamenika
Marjetica Nosan obsodbe ni
želela komentirati, zagovor-
niki vseh petih obtoženih p^
so napovedali, da se bodo na
obsodbo pritožili.
ALMA M. SEDLAR
Foto: SHERPA
Najvišjo zaporno kazen med petimi obtoženimi je sodišče dosodilo
Konradu Kameniku.
Št. 24. - 13. junij 2002
imOiilKA - PISMA BRALCEV
27
Kje je ukradeni denar?
Marko Čas, obtožen ropa banke v Lučah, trdi, da je ropal sam
Na okrožnem sodišču v
Celju se je pričela obravna-
va zoper prvoobtoženega
\iarka Časa iz Mislinje, ki
je obtožen, da naj bi 10. ja-
nuarja letos s pištolo vsto-
pil v poslovalnico Nove
ljubljanske banke v Lučah
in zagrozil uslužbenki, ki
mu je izplačala gotovino v
približni vrednosti 14 mili-
jonov tolarjev. Markov brat
Matjaž Čas ter njun prija-
telj Sebastjan Veronik pa sta
soobtožena, ker naj bi Mar-
ku pri ropu pomagala.
Prvoobtoženi Marko Čas je
rop priznal, na sodišču pa je
povedal, da je dejanje storil
sam in da mu soobtožena pri
tem nista pomagala. Povedal
je tudi, da je bila pištola, s
katero je zagrozil uslužben-
ki NLB Angeli Žerovnik, ki
je na sodišču nastopila kot
priča, le igrača, kriminalisti
pa tako pištole kot ukrade-
nega denarja do danes še ni-
so našli. Matjaž Čas naj bi
Marka na dan ropa pripeljal
v Luče, kar je tudi priznal,
vendar je dodal, da ga je pri-
peljal zato, ker naj bi se brat
udeležil nekega piknika in da
ni vedel, da namerava oro-
pati banko.
Sebastjan Veronik je pove-
dal, da je prišel po Marka Ča-
sa v Ljubno potem, ko ga je
ta poklical po mobilnem te-
lefonu, saj je mislil, da se mu
je pokvaril avto ali kaj po-
dobnega, niti pomislil pa ni,
da bi lahko banko oropal Mar-
ko.
Obtoženi so pred senatom,
ki mu predseduje sodnik Mar-
ko Brišnik, podali nekoliko
drugačne izjave kot pred prei-
skovalnim sodnikom v času
preiskave. Marko Čas pa je
ves čas zatrjeval, da ropa ni
načrtoval in da njegov brat
Matjaž ter Sebastjan Veronik
z ropom nimata nič. Marko
in Matjaž Čas sta po začetku
glavne obravnave, ki se bo na-
daljevala 3. julija, ostala v pri-
poru, med zaslišanimi priča-
mi pa bo v nadaljevanju so-
jenja tudi izvedenec za tele-
komunikacije, saj se naved-
be obtoženih glede lokacije
pred in med ropom ter po
njem bistveno razlikujejo od
podatkov, ki jih imajo o tem
policisti.
Prvoobtoženemu Marku
Času, ki so ga policisti prije-
li kmalu po ropu, obtožnica
očita, da je na dan ropa vsto-
pil v poslovalnico banke, us-
lužbenki zagrozil s pištolo in
iz banke odnesel omenjeno
vsoto denarja. Njegov brat
Matjaž in prijatelj Sebastjan
Veronik sta obtožena sosto-
rilstva, saj naj bi Marka Časa
pripeljala v Luče oziroma ga
po ropu odpeljala na drugo
lokacijo. Za očitana kazniva
dejanja je predvidena kazen
najmanj tri leta zapora.
ALMA M. SEDLAR
^ROMETNE
NESREČE
Umrl
motorist
Celjske ceste so v sredo,
12. junija, znova zahtevale
človeško življenje. Na cesti
Velenje-Žalec se je v Črnovi
pred odcepom za Dobrno
zgodila tragična prometna
nesreča. V silovitem trčenju
z voznikom kombiniranega
vozila je življenje na kraju
nesreče izgubil voznik mo-
tornega kolesa. Cesta je bi-
la za ves promet zaprta več
ur.
Na nasprotni
vozni pas
Na regionalni cesti Zre-
če- Slovenske Konjice se
je v petek, 7. junija, v pro-
metni nesreči ranilo več
oseb.
58-letni voznik osebnega
avtomobila, K. S. iz Raven
na Koroškem, je izven Pre-
log pri Konjicah z vozilom
zapeljal na levo smerno vo-
zišče in trčil v osebni avto-
mobil 71-letnega V. M. iz
Ljubljane. V trčenju se je 58-
letnik hudo ranil, 71-letni
voznik pa lažje. V vozilu sta-
rejšega voznika sta bila lažje
ranjena še 19-letnik in 65-let-
na sopotnica, 66-letna sopot-
nica pa je utrpela hujše poš-
kodbe. Dan kasneje je do po-
dobnega trka prišlo tudi iz-
ven Dobrneža. 49-letna M. H.
iz Lenarta, voznica osebne-
ga avtomobila, je v levem pre-
glednem ovinku zapeljala na
nasprotno smerno vozišče v
trenutku, ko ji je nasproti pri-
peljal 25-letni voznik oseb-
nega avtomobila M. O. iz
okolice Slovenskih Konjic. V
Irčenju se je voznik ranil hu-,
ie, voznica pa lažje.
S hudimi poškodbami se
ie v soboto, 8. junija, konča-
la tudi nesreča na Celjski ce-
sti v Vojniku. 16-letni moto-
ist, J. B. iz okolice Celja, je
'Vojniku zapeljal na nasprot-
li vozni pas in trčil v avto-
nobil 53-letnega S. P. iz Slo-
venskih Konjic. 16-letnik se
e pri padcu huje ranil.
Sicočii iz tretjega
nadstropja bolnišnice
V Splošni bolnišnici Ce-
lje se je v nedeljo, 9. junija,
zgodil nevsakdanji dogo-
dek. Eden izmed pacientov,
R.R. iz Sevnice, naj bi po-
skušal storiti samomor ta-
ko, da je skočil iz tretjega
nadstropja bolnišnične
zgradbe. Trenutno leži v
bolnišnici s hudimi telesni-
mi poškodbami.
Poskusi samomora so v
Splošni bolnišnici Celje
izredno redki, nam je pove-
dala tamkajšnja pooblaščen-
ka za stike z javnostjo Dani-
jela Gorišek: »Kadar pa so
se takšni dogodki zgodili, niso
bili omejeni na določen tip
bolnikov oziroma na dolo-
čen bolnišnični oddelek.« To-
da kako se lahko kaj takšne-
ga zgodi v bolnišnici? »Splo-
šna bolnišnica Celje skrbi za
varstvo pacientov, vendar pri
tem ne more neutemeljeno
posegati v njihove pravice do
osebne svobode, do svobo-
de gibanja in v pravico do pro-
stovoljnega zdravljenja. Bol-
nišnica je odprtega tipa. Pa-
cienti vanjo prihajajo na
zdravljenje prostovoljno. Na-
ša bolnišnica za razliko od
psihiatričnih bolnišnic ali od-
delkov, kjer so pacienti lah-
ko tudi prisilno hospitalizi-
rani, nima nobenih pravnih
podlag, na osnovi katerih bi
lahko kakorkoli omejevala
osebno svobodo ali svobodo
gibanja svojih bolnikov,« po-
jasnjuje Goriškova in doda-
ja, da je drugačno varovanje
hospitaliziranih otrok. Na od-
delkih, kjer so nastanjeni
otroci (otroški oddelek,
otroški oddelek kirurških
strok in del infekcijskega od-
delka ter ORL oddelka) so na
oknih teh prostorov nameš-
čene zaščitne mreže, vhod-
na vrata na oddelek pa so za-
klenjena.
SIMONA ŠOLINIČ
Ogroženi
pešci
Celjski policisti so se
skupaj z Združenjem šo-
ferjev in avtomehanikov
Celje odločili za preventiv-
no akcijo in večji nadzor
nad pešci, ki še vedno so-
dijo med najbolj ogrože-
ne udeležence v cestnem
prometu.
Lani sta na celjskih cestah
življenje izgubila dva peš-
ca, letos pa že pet. Kot naj-
bolj izpostavljene točke za
pešce policisti navajajo: pre-
hod za pešce na Ljubljan-
ski cesti v neposredni bli-
žini zgradbe policijske
* uprave, v križišču Jurčiče-
ve in Gregorčičeve, v Gre-
gorčičevi ulici pri zdravs-
tvenem domu, v Kersniko-
vi pri srednji zdravstveni šo-
li in Levstikovi ulici pri štu-
dentskem servisu. Pešce po-
leg članov Združenja šofer-
jev in avtomehanikov nad-
zoruje tudi šest policistov,
ki bodo zaradi nepravilno-
sti tudi ukrepali in prekrš-
karje kaznovali.
CVETKE
•	Da se poleg ropov v celj-
skih bankah zgodi tuintam
še kaj smešnega, včasih po-
skrbijo tudi delavci sami.
V eni izmed bank so čistili
trezor, za seboj zaklenili,
čez nekaj časa pa jih je na-
zaj priklical alarm. Lej ga,,
zlomka, v trezor so poleg
denarja nehote zaklenili tu-
di čistilko. Če bi to bila Pa-
ta, bi jim že pokazala z met-
lo.
•	Celjan je sredi belega dne
policistom sredi Celja, ki so
zaradi prekrškov kaznovali
pešce, svetoval in jih podu-
čil, da naj, namesto da kaz-
nujejo nedolžne občane, ki
ne poznajo prehoda za peš-
ce, lovijo kriminalce in mo-
rilce. Ko jim je to obrazložil
do konca, so ga potisnili v
marico in odpeljali na Ljub-
ljansko.
•	V Celju so se zadnjič raz-
burjali, češ da se po Staneto-
vi sprehaja sumljivi tič s pi-
štolo v rokah. Ker so polici-
sti takoj posumili na možnost
terorističnega napada, so s po-
močjo kriminalističnih stro-
kovnjakov, kolegov iz tujine,
forenzikov in psihološkega
profila kasneje ugotovili, da
gre za Celjana, ki je bil obo-
rožen le s plastično pištolo
in ni bil tajni Bin Ladnov so-
delavec.
• Prav tako bi o sumljivosti
dogodka lahko govorili v
celjskem zdravstvenem do-
mu, kjer je pacient nadrl us-
lužbenke brez razloga. Vro-
ča kri se je umirila ob pri-
hodu policistov, ki so se z
razgrajačem soočili še enkrat
pri njemu doma, kjer jih je
napel njim in še svoji ženi
povrhu. Ker naši policisti
lekcij o svojem delu ne po-
trebujejo, so živahneža po-
vabili na prenočišče na po-
licijo.
Radarske kontrole bodo...
•	v petek, 14. junija, ves dan na območju celotne celjske
regije;
•	v soboto, 15. junija, dopoldne^ na območju Laškega,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
•	v nedeljo, 16. junija, dopoldne na območju celotne celj-
ske regije, popoldne pa na območju Velenja;
•	v ponedeljek, 17 junija, ves dan na območju celotne
celjske regije;
•	v torek, 18. junija, dopoldne na območju Velenja, po-
poldne pa na območju Laškega;
•	v sredo, 19. junija, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Šentjurja;
•	v četrtek, 20. junija, dopoldne na območju Celja, po-
poldne pa na območju Velenja.
PREJELI
SiViO
izjava proti
divji
privatizaciji
Slovenska komunistična
partija (KPS) in Delavska ko-
munistična partija Bosne in
Hercegovine (DKP BiH) sta
podpisali izjavo proti divji
privatizaciji in eksploataciji
širših slojev prebivalstva. Dr.
Marek Lenardič in Goran
Markovič sta nastopila tudi
na javnem zboru v dvorani
Mestne občine Kranj 1. maja
2002. Na srečanju so bili nav-
zoči tudi člani mladih komu-
nistov, Titovi oficirji, ateisti
in člani združenj.
Neposredno po 1. maju pa
je KPS podpisala izjavo tudi
z jugoslovanskimi komuni-
sti, ki jo je poleg slovenske-
ga predsednka KPS podpisal
še predsednik srbskih in čr-
nogorskih komunistov dr.
Dragomir Draškovič.
•MAREK LENARDIČ,
KPS
Spoštovani
gospod
župan Bojan
Šrot
Doslej sem se v medijih že
večkrat oglašal z mnenjem,
da za Celje ni dobro, da bi
zidali prizidek k Narodnem
domu za potrebe republiških
upravnih organov. Mojemu
mnenju očitno ni prisluhnil
nihče od tistih, ki odločajo
o razvoju Celja in, kot izgle-
da, bodo kmalu pričeli gra-
diti. Če je torej odločitev o
gradnji prizidka dokončna,
pa predlagam in prosim, da
v predmetnem prizidku, za
potrebe velike dvorane Na-
rodnega doma in potrebe šte-
vilnih koncertov ter drugih
prireditev v tej lepi dvorani,
uredite nekaj stranskih pro-
storov in garderob za nasto-
pajoče.
Da je velika pomanjkljivost
ene najlepših in najbolj aku-
stičnih dvoran v tem delu
Evrope pomanjkanje garde-
rob za nastopajoče, ne vem
samo jaz, ki sem kot glasbe-
nik skoraj 50 let nastopal v
tej dvorani, temveč tudi os-
tali kulturni delavci v Celju,
ki so kadar koli nastopili v
veliki dvorani Narodnega do-
ma. Znano mi je, da nekate-
ri umetniki tudi zaradi te sla-
bosti (sicer lepe) dvorane po
prvem nastopu niso hoteli več
nastopiti pred celjsko publi-
ko.
V sedemdesetih letih prejš-
njega stoletja smo tedanji ob-
činski možje zavzemali za
obravnavani prizidek, pa te-
ga zaradi blokade vojnih ob-
lasti nismo mogli. Sedaj, ko
so vse ovire odpadle, pa je
mogoče uresničiti velike že-
lje nastopajočih v Narodnem
domu in stvari urediti tako,
kot se za tako lepo in aku-
stično dvorano ter kulturno
mesto spodobi.
Gospod župan! Pričaku-
jem, da boste moj sedanji po-
ziv vzeli resno, se posveto-
vali s strokovnjaki, ki vedo.
kaj Narodni dom potrebuje
in tako nekaj naredili v ko-
rist našega lepega mesta.
Pa še to! V zadnjem času
opazujem, da je v starem
mestnem jedru veliko praz-
nih mestnih površin in da jih
je veliko tudi naprodaj. Gle-
de na to menim, da bi držav-
na administracija, konkret-
no upravna enota, lahko tam
našla svoje poslovne prosto-
re.
Upam, da ta moj predlog
ne bo prepozen, da je še čas
spremeniti projekt prizidka
za namene, kot sem, upam,
dobro razložil.
To pismo pošiljam tudi gos-
podu Vrečku, načelniku UE
Celje in gospodu Francu Pe-
tauerju, ki je mestni svetnik
in veUk ljubitelj Celja ter nje-
govega nadaljnjega kulturne-
ga razvoja.
MARJAN AŠIČ,
Celje
Zaščitniki
živali
opozarjamo
Spet so tu pomladanski me-
seci, to pa je čas, ko mačke
in psički skotijo prvo leglo
mladičev. Žal pa ljudje kmalu
spoznajo, da skrb za mladi-
če ni tako enostavna naloga.
Če jim ta ne uspe, se jih zne-
bijo, tudi na krut in nehuman
način. Tudi odraslih psov in
muc, ki so se jih lastniki na-
veličali, ni malo. Tako se nji-
hovo življenje spremeni v eno
samo trpljenje. Muce si sa-
me iščejo novo zavetje, po-
gosto so lačne, žejne in tudi
bolne. Velika večina ljudi ho-
di mimo njih neprizadeto, ma-
lo je dstih, ki jim ni vseeno.
Preden si nabavite psa, mu-
co ali katero drugo žival, je
trezna in temeljita presoja
nujno potrebna! S tem prev-
zamete odgovornost in skrb,
zraven pa potrebujete denar
za hrano, nego in zdravje,
predvsem pa čas in ljubezen.
Zaščitniki živali se trudi-
mo ozaveščati in opozarjati
lastnike živali, naj pazijo na-
nje v času parjenja, kajti pra-
viloma se skoti več mladičev,
kot je zanje primernih domov.
Da bi se izognili nadpovpreč-
nemu prirastku živali, dajte
samičke sterilizirati in sam-
čke kastrirati, da ne bo na
svetu vedno več novih in no-
vih sirot.
Vroči dnevi so tu, zato ne
bo odveč, če ponovno opo-
zorimo vse lastnike psov ču-
vajev: ne puščajte jih na sonč-
ni pripeki, oskrbite jim sen-
co, naj imajo vedno svežo pit-
no vodo in izdaten vsakod-
nevni obrok neoporečne hra-
ne. Mlade psičke hranite več-
krat dnevno. Pasja uta naj bo
psu primerno velika in izo-
lirana z nepremočljivo stre-
ho. Če je pes privezan, naj
bo veriga dolga najmanj šti-
ri metre, ovratnica pa ga ne
sme stiskati ali drgniti. Pes
naj ne bo stalno na verigi ali
v pesjaku. Spustite ga večkrat,
da se sprosti, ne puščajte ga
osamljenega, ker takšen pes
trpi, počuti se zavrženega, uje-
tega. V slučaju bolezni jim
pomagajte, priskrbite jim ve-
terinarsko pomoč.
ŠTEFKA KURENT,
Društvo proti mučenju
živali Celje
Št. 24-13. junij 2002
Vulkanski otok pod
polarnim krogom
Islandija - dežela neverjetnih naravnih kontrastov, kjer je pokrajina ponekod podobna Lunini
Islandija je otok s povr-
šino 103,000 km^ in le
280.000 prebivalci. Ledeni-
ki pokrivajo 11 odstotkov
površine dežele in Vatnajo-
kull je največji ledenik
Evrope ter tretji največji na
svetu. Poleg tega se Islan-
dija ponaša z več kot 10 ti-
soč slapovi, neštetimi vro-
čimi vrelci, solfatarami, gej-
zirji, razlitimi polji lave...
Islandijo imenujemo deže-
lo leda in ognja zaradi prese-
netljivih in osupljivih"'kontra-
stov pokrajine, kjer se zdru-
žujejo veliki ledeniki in veli-
častni fjordi z več kot 200 vul-
kani, od katerih so mnogi še
vedno aktivni. Iz geološkega
stališča je Islandija najmlajša
dežela Evrope, ustvarjena pred
20 do 16 milijoni let kot po-
sledica vulkanskih izbruhov iz-
pod severnega atlantskega hrb-
ta. Razpoka je jasno vidna in
poteka preko Islandije, kjer se
evrazijska in severnoameriš-
ka tektonska plošča oddalju-
jeta druga od druge za 1 do 2
centimetra na leto.
V zadnjih dvesto letih je bilo
na Islandiji 30 vulkanskih iz-
bruhov in naravna vroča vo-
da oskrbuje večino populaci-
je s poceni in okolju prijazno
toploto. Prav tako pa jim re-
ke služijo kot vir cenene ener-
gije iz hidroelektrarn.
Opogumil in opozoril bi
rad vse tiste, ki se morda od-
pravljajo tja, da se v deželi
geoloških fenomenov splača
zaviti z glavne ceste in si te
od bližje ogledati. Poudariti
je potrebno, da je dežela sko-
raj petkrat večja kot Slove-
nija. Zato lahko obiskovalec
uporabi avtomobil, prav ta-
ko je v poletnem času orga-
niziran avtobusni prevoz v
skoraj vse kotičke, nekaj je
trajektih povezav, lahko pa
se človek loti raziskovanja de-
žele tudi na lasten pogon, bo-
disi s kolesom aH peš.
Islandija je dežela izjem-
nih naravnih kontrastov. Mati
narava jo je obarvala v veli-
častni dekoraciji barv in ji pri-
dihnila geološke pojave, ki
jih ne srečujemo ravno po-
gosto. S tem eksotičnim na-
ravnim okoljem so neizmer-
no povezani njeni prebival-
ci, ki so semkaj pripluli pred
več kot 11. stoletji.
Islandija je zelo slikovita de
žela in v sebi skriva tako ži
vahna mesta kot osamljeni
kmetije ob vznožjih fjordo\
ponekod pa je pokrajina že po
dobna Lunini površini. Raz^e
di izza vsakega ovinka so od
ločni, skrivnostni in mikavni
nikakor pa niso dolgočasni
Prav tako nenehno spremen^
Ijivo vreme in oblačnost ji da
jejo poseben karakter in take
si še bolj pozoren na stvari, le
se dogajajo okoli tebe. Nas-
proti nenehno se spreminja-
jočemu vremenu pa so vedno
prijazni in prikupni ljudje.
Kakogejzir
sploh deluje
Območje Haukadalur je naj-
bolj znano in najbolj obiski
no območje vročih vrelcev na
Islandiji. V njem je tudi tako
imenovani Veliki gejzir, ki je
darovalec imena vseh ostali^
gejzirjev po svetu. Beseda po;
meni v islandskem jeziku briz-
ganje vode. Na tem področju
je moč opazovati gejzir Strok-
kur, ki se nahaja nedaleč stran
od velikega gejzirja in ustvari
okoli 20 metrov visok vodo-
met vsakih nekaj minut.
Prvi, ki je dognal delovanje
gejzirja, je bil nemški kemik
Robert Bunsen že leta 1846.'
Ugotovil je, da ima zgornja
plast vode v žrelu gejzirja okoli
90"C, v globini 20-ih metrov
pa več kot 125"C. Zaradi hi-
Vroči vrelci na območju Haukadalurja. Beseda gejzir pomeni briz-
ganje vode.
Št. 24. - 13. junij 2002
(Jrostatičnega pritiska stolpa vo-
de pa pri tej temperaturi voda
Je na zavre. V zgornjem delu
vroče vodne kotanje pa vlada
temperatura okoli 100"C. Ker
je tukaj hidrostatični pritisk
nižji, nastanejo mehurčki pa-
re in voda začne vreti. Ko iz
vroče vode nastane para, se
zrnanjša hidrostatični pritisk
tudi v spodnjih plasteh ujete
vode. Proces izoblikovanja me-
hurčkov pare je po celotnem
žrelu podoben verižni reakci-
ji. Potem gejzir izbruhne in iz-
meče mešanico vode in pare
na površje.
Ledeniška
laguna
Jokuisarlon
Poleg krožne ceste se na-
haja ledeniško jezero Jokui-
sarlon, ledeniški jezik lede-
nika Breidamerkur. V zad-
njih sto letih ga je vedno bolj
topla klima stalila za dva ki-
lometra in ob umikanju je le-
denik za sabo pustil jezero,
napolnjeno z ledenimi ska-
lami. Jezero je globoko tudi
200 metrov. Z roba ledenika
se neprestano lomijo ledene
gore, ki se potem motovilijo
po jezeru. Sveže odlomljeni
kosi se svetlikajo v modri bar-
vi. Ker ted sprva ne vsebuje
zračnih mehurčkov, odbija
modri del sončne svetlobe.
Po nekaj dneh pa v led pro-
dre zrak, kar ima za posledi-
co, da se odbija celoten spek-
ter vidne svetlobe in led za-
žari v beli barvi.
Ko se led dovolj razlomi in
stali, nadaljujejo manjše gmote
ledu pot pod mostom narav-
nost v vode zalivskega toka.
Srce
naravnega
rezervata
Najbolj znani del naravne-
ga rezervata Fjallabak je po-
dročje v okolici Landmanna-
laugarja. Do kampa in planin-
ske koče vodi cesta z oznako
F 208. Leži neposredno pod
tokom vulkanske lave Lauga-
hraun, ki je nastalo verjetno
v začetku 16. stoletja. Pot do
gore Brennisteinalda vodi ob
in do fumarol, ki so pod vznož-
jem te gore: Poleg šotorišča
teče tudi majhen topel poto-
ček. Po številnih kilometrih
po višavskih poteh predstav-
lja dobrodošlo točko za ko-
panje, prav tako pa se prileže
kopanje v vodi po opravlje-
nih številnih kilometrih hoje
v bližnje hribe. Pastirji so ga
uporabljali za namakanje že
v prejšnjih stoletjih. Nadeli
so mu ime Landmannalaugar,
kar pomeni enako kot vroči
vrelci ljudi iz dežele.
Pokrajina je podobna sko-
raj Sahari, kljub darežljivih
progam snega, povsod navzo-
če vode in nežno prodirajoče
vodne pare. Vtis puščave da-
jejo predvsem sipinam podob-
ni hribi, jarki in žlebovi v ob-
liki suhih puščavskih rek in
predvsem odsotnost zelene
barve. Ponekod drugod po Is-
landiji je lahko temna, neob-
delana in pusta vulkanska po-
krajina srdita, čemerna in ne-
gostoljubna toda tukaj pri
Landmannalaugarju so ele-
mentarne sile zemljo raztrga-
le, razklale in razcepile ter us-
tvarile nekaj izredno in ne-
navadno lepega. To je izbruh
in eksplozija barv v valoviti
in nazobčani pokrajini različ-
nih oblik in vzorcev.
Čeprav je Landmannalau-
gar precej oddaljen od krož-
ne ceste 1 in odprt za vozila
le okoli dva meseca na leto,
je ena najbolj obiskanih tu-
rističnih destinacij v notra-
njosti Islandije. Če so razme-
re ugodne v začetku julija,
se vije po cesti precej džipov
in nekaj gorskih avtobusov
skozi jalovo, skoraj neze-
meljsko pokrajino proti oa-
zi Landmannalaugar, ki je ob-
dana z svetlečimi rumenka-
stimi gorami.
DAMJAN KONČNIK
Več o Islandiji boste
lahko izvedeli na pre-
davanju v Mladinskem
centru v Celju v četr-
tek, 20. junija, ob 20.
uri. Vstop je brezpla-
čen.
Št. 24. - 13. junij 2002
30
FILM
Memento
Nekaj podrob-
nosti ločuje tale
film od drugih in
ga vrže u polje iz-
jemne originalno-
sti; pa to, za za-
četek, ni njegova
reivind zasnova.
(Filmsko dogajanje namreč
teče nazaj. Črno bela točka
pripovedovanja je nična toč-
ka - tista, iz katere film te-
če linearno; tista, v katero
se ves čas vračamo. Barvne
scene se začenjajo tam, kjer
se začenjajo junakovi petmi-
nutni spomini in tečejo do
tja, kjer so se prejšnji spo-
mini nehali... ter jih razlo-
žijo za nazaj.)Ta je namreč
že bila uporabljena, in mor-
da je trenutno celo rahlo tren-
dovska - primer je letošnji,
v Cannesu nenagrajeni, a
že precej ozloglašeni Irrever-
sible.	. ,
Bolj izviren je, najprej, po-
ložaj glavnega junaka Lenny-
ja. Ta nima kratkoročnega
spomina, kar pomeni, da se
spominja svojega rojstva in
imena, ne spominja pa se
svojega početja za pet minut
nazaj. Pokonci ga drži le cilj:
maščevanje posilstva in umo-
ra svoje žene, uresničitev te-
ga cilja pa je odvisna od ve-
rodostojnosti tetovaž na te-
lesu in počečkanih fotogra-
fij, ki naj bi mu
potrjevale dejstva,
na katera sproti
naleti. Čista pa-
ranoja.
Sicer pa je junak
poosebljena filo-
zofska drža, poo-
sebljeni način razmišljanja,
in ni naključje, da nam Cri-
stopher Nolan vsiljuje razja-
snitev njegovega položaja le
pod pogojem, da izvenserij-
sko vključimo lasten spomin.
Ker le tako lahko spusti v gle-
dalca dvom: kaj je močnej-
še, volja ali spomin; če ideo-
logija pride iz merjenja iz-
kušenj, iz tehtanja spomina,
in če je spomin tako neza-
nesljiv, koliko je potem smi-
sel,'cilj ali celo ideologija sa-
mo izgovor za izpolnjevanje
hotenj? In: če je tudi logika
odvisna od informacij, in če
so informacije, njihovi viri,
njihov način podajanja, ta-
ko nezanesljivi, koliko je po-
tem verodostojna logika sa-
ma? Iz teh idej izhaja vse os-
talo: lik junaka, scenarij, na-
zadnje montaža, pa seveda
mogočni zaplet, ki vas pre-
vara ne s tem, da vam pove
povsem nepričakovani odgo-
vor, temveč s tem, da vam po-
kaže, da ste si ves čas zastav-
ljali napačna vprašanja.
Kot večina filmov, ki ute-
lešajo filozofijo, tudi tale
premore eno težavo: njego-
vo začetno izhodišče se da
podreti z enim še bolj prak-
tičnim vprašanjem, ki pa se
ga boste morali vprašati sa-
mi. Ameriška akademija ga
je letos nagradila z nomina-
cijo za izvirni scenarij, ki-
pec pa je potem pobral Ro-
bert Altman z Gosford par-
kom. Zasluženost kipca je
stvar majhnih odtenkov in
osebnega okusa.
PETER ZUPANG
Ocena: 9/10
Kam z
lokalnimi kini?
Odprtje kino centrov je za nekatere blagoslov, za druge pa...
Vsaj po tujih izkušnjah
sodeč je eden od uspešnej-
ših poskusov, da se poveča
število gledalcev in s tem do-
biček, tudi multikino z vse-
mi spremljevalnimi dejav-
nostmi.
Pravzaprav ni potrebno po
izkušnjo v tujino. Ljubljan-
ski velikan, Kolosej, sedaj de-
luje dobro leto 'dni. V prvem
letu poslovanja je prodal
1.605.000 vstopnic, obisko-
valci pa prihajajo praktično
iz vse Slovenije na izlet v naj-
modernejšo domačo palačo
filma. Logično je, da se to-
likšna gledanost pozna v ki-
nih, ki stojijo dovolj blizu Ko-
loseju. Pri tem niso prizade-
ti le lokalni kinoprikazoval-
ci, tisti, ki delujejo le konec
tedna, temveč tudi večji - v
primeru Koloseja recimo
Kranj, ki se mu je obisk v tem
letu dni zmanjšal za dobro
petino. V Sloveniji naj bi zra-
slo še nekaj kino centrov: prvi
bo verjetno celjski, sledijo
mu Maribor, Koper, Novo
mesto. Multikina si bodo po-
razdelila gledalce med sabo.
Teh morda ne bo toliko več
- čeprav nekatere tuje števil-
ke pričajo tudi o splošnem
porastu obiska - kot bodo dru-
gače porazdeljeni; dobička
bodo sedaj deležni le neka-
teri. Za »lokalce« bo ostal
drobiž.
To so pravzaprav ravno ti-
sta kina, ki že nekaj časa ni-
so poslovala s pozitivno bi-
lanco. Lahko bi jim rekli os-
tanki socialističnih časov - ve-
zana so bila (in ponekod so
še) na kulturne zavode, in v
bistvu niti niso bila preveč
odvisna od dobička. Zdaj bo-
do še manj. Možnosti? Preu-
smeritev v popolno tržno po-
litiko bo zanje - ravno zara-
di multikina - nemogoča. Ena
možnost je, da še naprej iš-
čejo finančno podporo ob-
čin. V tem primeru bo njih
vzdrževanje stvar patriotiz-
ma - obstala bodo, ker si ne-
katera mesta, če nočejo v smi-
slu nudenja _bbkulture in za-
bave« odmreti, izbrisa ne mo-
rejo/ne smejo privoščiti. Ni
nujno, da je to trajno slaba
izbira: marsikje v tujini so
se multikina izkazala kot
trend, ki sčasoma, kot vsi
trendi, usahne.
Druga možnost, tam, kjer
kljub dobrim pogojem še ni
uporabljena, je nudenje dru-
gačnih uslug (gostinskih?
Pospešeno dajanje dvorane
v najem?) poleg filmskih.
Tretja možnost, primerna
predvsem za malo večja me-
sta, je razvoj v »kinotečno«
smer. Multikino namreč
prevzame pretežno mlajše
gledalce, in prav zato lahko
nekateri večji »lokalci« pro-
gram sestavljajo za starejše
in/ali za filmofile - morda
celo s pomočjo evropskega
koprodukcijskega sklada,
Euroimagesa. Slovenija je v
Euroimages včlanjena, tre-
nutno ima celo prioriteto pri
izvedbi - sofinanciranju -
projektov, torej kinodvoran,
ki bi vrtele evropski/umet-
niški film. Euroimages sicer
zahteva določene pogoje v
zvezi z delovanjem kina, ki
zaprosi za subvencijo, toda
to še zdaleč niso pogoji, ki
bi jih bilo nemogoče izpol-
niti. Njihova subvencija zna-
ša 21.000 eurov prvo leto in
19.000 eurov vsako nadalj-
nje leto. Posamezne Evrop-
ske države trenutno premo-
rejo približno 5-6 tako
vzdrževanih kinopodjetij. V
Sloveniji se bo drugo leto od-
prlo eno, v Ljubljani. Dru-
ga mesta še čakajo...
PETER ZUPANC
Foto: GK
V Celju pospešeno raste multikino, ki naj bi bil nared septembra.
Število gledalcev v Ijub^ani: j
1995	- 1.365.018	I
1996	- L219.026
1997	- 1.189.939
1998	- 1.159.139
1999	- 890.885
2000	- L087.998
2001	- 1.481.035 (otvoritev Koloseja 16. 5.)
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (2. 6. do 9. 6.)
Gremo v kino!
Letos je filmska platna zavzel francoski literat A. Dumas, v
takšnih in drugačnih predelavah (Mušketir, Grof Monte Cri-
sto). Nagradne vstopnice prejmejo Klavdija Šanca iz Gali-
cije, Sonja Podkrajšek iz Petrovč in Maša Pusar iz Celja.
23. nagradno vprašanje: Poroke so vedno hvaležna
tema romantičnih komedij, čeprav razvlečena in prež-
večena. Sprašujemo pa vas po eni od komedij (naj po-
magamo - britanski), ki je govorila kar o večih poro-
kah in postala velika uspešnica?
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Ce-
lje, do ponedeljka, 17. ma-
ja (do takrat morajo pris-
peti!). Ne pozabite nalepiti
kupona in napisati naslo-
va. Izžrebali bomo tri do-
bitnike vstopnic za ogled fil-
ma.
PRIHAJA
Memento
Memento
IGRAJO Guy Pearce, Carrie-Anne Moss, Joe Pantoliano
REŽIJA Ghristopher Nolan
SCENARIJ Ghristopher Nolan & Johnathan Nolan
ZVRST triler
DOLŽINA 113 minut
Leonard Shelby (Guy Pearce) nosi draga oblačila znanih
kreatorjev, vozi najnovejši model jaguarja, živi pa v cenenih
obcestnih motelih. Leonard se spominja življenja samo do
določenega trenutka, do posilstva in umora svoje žene.
Njegova edina zaposlitev in glavni motiv je najti storilca in
se mu maščevati. Čeprav se natančno spominja življenja do
tragičnega trenutka, se ne more spomniti, kaj se je zgodilo
pred petnajstimi minutami, kje nahaja, kam je namenjen,
niti zakaj. Obseden z iskanjem svoje življenje ponovno
sestavlja s pomočjo kartic - smerokazov, fotografij, fasciklev
s spisi tetovažami in jekleno samodisciplino. Leonard se
mora zanesti na druge ljudi, na klepetavega Teddya (Joe
Pantoliano) in zapeljivo natakarico Natalie [Carrie-Anne
Moss), čeprav je v celoti onemogočen, da bi precenil njune
motive ali vsaj spoznal njune osnovne življenjske lastnosti.
TV VODIC
31
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 13. JUNIJA, OB 17.30:
FILMSKO PLATNO
Oddajo smo zaradi velike nagradne igre
NT&RC, ki je na programu med tednom vsak
dan ob 14.30 uri, premaknili v pozne po-
poldanske ure. Tri četrtke zapored boste ta-
ko lahko zanimivostim iz sveta filma, pred-
stavitvi novih filmov in nagradnim vpraša-
njem prisluhnili ob 17.30 uri.
ŠOBOTAJ i5. JUNIJA, OB 9.30:
V VRTEC NA OBISK
Z Metuljčkom na počitnice
Tokratno oddajo V vrtec na obisk je avto-
rica Simona Brglez posnela v vrtcu Šentjur.
Vzgojiteljica Simona se je z otroki pogo-
varjala o inštrumentih, obisku glasbene šo-
le, pa tudi o tem, kako glasbo vključujejo v
vsakdanji utrip v vrtcu. Za vse otroke v vrt-
cih in za otroke nižje stopnje osnovne šole
pa bo v soboto velika zabava v Ledeni dvo-
rani v celjskem mestnem parku. Zabava ob
zaključku šolskega leta bo tako lep uvod v
počitnice. Vstopnine na prireditev Metulj-
ček ne bol
18.JUNUA, OB 9.15:
IZ ŽUPANOVE PISARNE
Gost: Jurij Majovrh - župan
občine Šentjur
v oddaji Iz županove pisarne bomo gostili
župana občine Šentjur Jurija Malovrha. Z
vašimi vprašanji boste lahko sodelovah po-
slušalci, sprejemamo pa jih tudi na elektron-
skem naslovu radioSnt-rc.si.
Obvestila o radarjih in stanju na slo-
venskih cestah sprejemamo na tel. št. 031
609-609. Vaša SMS sporočila sprejemamo
na tel. št. 031 760-461.
SREDA, 19. JUNIJA, OB 19.20:
POP ČVEK_
Sebastian - Ti si ta
Mladi zvezdnik Sebastian je izdal novi al-
bum. Imenuje se Ti si ta, takšen pa je tudi
naslov prve skladbe z albuma, ki se že vrti
na radijskih postajah. Na albumu je deset
skladb, ki so v stilu plesnega popa, R'n'B-ja,
latina in romantičnih balad. Za Sebastiano-
vo novo podobo je poskrbel stiHst Sašo Ra-
dovič. »Kar ne morem verjeti, da imam pred
sabo že svoj drugi album. Vesel sem, da lah-
ko vsem dvomljivcem dokažem, da nisem
muha enodnevnica in da se s trdim delom,
voljo in požrtvovalnostjo daleč pride,« je ob
izidu novega albuma dejal Sebastian.
Sebastian
TEDENSKI SPORED	90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 13. iunifa
5.00 Začetek jutranjega progromo, 5.30 Narodno-zobavna me-
lodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečojnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zapro-
šenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Novice,
12.00 Novice, 12.20 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30
Razdelimo si srečo (nagradno igro), 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kroniko, 17.30 Rimsko platno,
18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordono in Dolores, 24.00
SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih
postoj Slovenije
PETEK, 14. iunlla
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabovno melodi-
ja tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranjo kronib RaSlo, 7.40 Teajjnico, 8.00 Poročila, 8.25
Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna,
10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Novice, 12.00
Novice, 12.15 Torco, 13.40 Halo, Zdravilišče Loško, 14.00 Utrip s
Celjskego, 14.30 Rozdelimo si srečo (nagradna igro), 15.00 Šport
danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kroniko, 17.45Jack
pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30
Študentski servis, 20.00 Minute za di(v)jake, 23.00 Dee Jay Ume,
24.00 SNOP - skupni nooti program lokalnih in regionalnih radij-
skih posfoj Slovenije
SOBOTA, 15. iunila
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabovno melodi-
ja tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranjo kronika RoSio, 7.40 Tečajnico, 8.00 Poročilo, 8.45
Jack pot, 9.30 V vrtec na obisk, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00
Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldne-
va, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RaSb, 16.15 ŠKL,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni pro-
gram, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP -
skupni nooii program lokalnih in regionalnih radijsidh postaj Slove-
nije
NEDEUA, 16. lunlia
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabovno melodi-
ja tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poroclo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 8.00 Poroala, 8.45 Jack pot, 9.15
luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom,
11.00 Domačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00
Glasbo iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lobinih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 17. iuiii|a
5.00 Za^ek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zobavno melodi-
jo tedna, 5.50 Poroaki AMZS, 6.00 Poroalo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poroalo, 8.25
Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Ponedeljkovo športno dopold-
ne, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jock,
13.15 Bingo jock, 14.00 Utrip s Celjskego, 14.30 Razdelimo si srečo
(nagradno igra), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10
Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP -
skupni nooii program lokalnih in regionalnih radijski postaj Slove-
nije
TOREK, 18. iuniia
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabovna melodi-
ja tedna, 5.50 Poroab AMZS, 6.00 Poroalo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Poročilo, 8.25
Poroalo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja
vsakih 14 dni), 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.10
Fidiform, zdravstvena oddajo, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30
Razdelimo si srečo (nagradna igra), 15.00 Šport dones, 15.30
Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kroniko, 17.45 Jock pot, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi ste jih poslušali, 21.00
Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Soute surmodi, 24.00 SNOP -
skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-
nr{e
SREDA, 19. iunifa
5.00 Zoffitek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabovno melodi-
ja tedna, 5.50 Poroalo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Poroalo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 11.15
Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Moli 0,14.00 Utrip s Celjskega,
14.30 Razdelimo si srečo (nagradno igra), 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot,
18.00 Full tool, 19.00 Novke, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop
čvek, 21.00 Biti ali ne biti (nogrodni kviz), 23.00 Dobra Godba,
24.00 SNOP - skupni nočni program bkalnih in regionalnih radij-
skih postaj Slovenije
Št. 24. - 13. junij 2002
32
TV VODIC
Št. 24. - 13. junij 2002
TV VODIC
33
Št. 24. - 13. junij 2002
34
TVVODIC
Št. 24. - 13. junij 2002
NASVETI
35
ZDRAVJE
Rdeča luč
za kajenje
Kajenje skrajšuje življe-
nje, siromaši način in kva-
liteto človekovega bivanja,
znižuje produktivnost,
ogroža življenjsko in delov-
no okolje, siromaši medč-
loveške odnose, zavira bla-
gostanje in svet po nepo-
trebnem deli v dva tabora
(kadilce in nekadilce).
Po izkušnjah poznavalcev
in strokovnjakov je najbolj
učinkovita metoda v trenut-
ku odločitve tudi najbolj kruta
■ človek se odloči, da ne bo
več kadil. Pri tem je potreb-
na zvrhana mera volje in od-
ločnosti; kadilec v trenutku
spremeni svoje življenje in se
pridruži fronti nekadilcev. Se-
veda si mora pred tem najti
novo obliko sprostitve in pre-
magovanja stresa, tako da v
kriznem trenutku ne bo spet
pomislil na dim in cigareto
ali pa celo segel po njej. Ljud-
je, ki kadijo iz užitka, se v za-
četku običajno razvajajo s
sladkimi zalogaji, kdor pa je
kadil iz navade in dolgočas-
ja, se praviloma posveti kaki
nadomestni aktivnosti - veči-
na bivših kadilcev pa se po-
tem bolj zavzeto in navduše-
no ukvarja s poslom, športom
in rekreacijo ali kakim dru-
gim dinamičnim hobijem.
Sicer pa so nam danes na
voljo številne bolj ali manj
uspešne metode odvajanja od
kajenja. Bistvo vsakega uspe-
šnega odvajanja zasvojenosti
s tobakom pa temelji na od-
ločnosti (močni volji) in mo-
tiviranosti za zdravje in do-
bro počutje.
V času odvajanja od kaje-
nja se je priporočljivo čim-
več gibati, skrbeti, da je člo-
vek nenehno zaposlen (mi-
sli mu tako neprestano ne
uhajajo k cigaretam), dovolj
počivati, uživati ustrezno ko-
ličino vitaminov in minera-
lov pa seveda vode (do 3 li-
tre dnevno), ki pomaga red-
■iti in odplavljati škodljive
>novi iz organizma.
Najnovejše študije iz me-
iicinskih logov pričajo, da
tobak povzroča bolezenske
spremembe na prebavilih, ro-
dilih in izločalih. Kadilci so
nadalje bolj izpostavljeni kar-
diovaskularnim zapletom,
boleznim dihal, nevrološkim
motnjam, spremembam v ko-
steh, vezivu in mišicah, nes-
pečnosti, psihofizični simp-
tomatiki, emocionalnim, in-
telektualnim in duševnim
motnjam, slabi telesni kon-
diciji in neustreznemu zdravs-
tvenemu stanju nasploh.
Ogroža jih nevarnost hhrej-
šega staranja in usihanja or-
ganizma v obliki prezgodnje
menopavze, neplodnosti, im-
potence in podobnih težav.
Kaj se dogaja
v organizmu v
času
odvajanja od
kajenja?
Potem ko ste pokadili svojo
zadnjo cigareto (cigaro ali pi-
po) , se začne v organizmu od-
vijati niz pozitivnih, zdrav-
ju in počutju prijaznih spre-
memb, ki si sledijo v bolj ali
manj stalnem časovnem za-
poredju.
20 minut po zadnji ciga-
reti: krvni pritisk, pulz in di-
hanje se umirijo, uravnove-
sijo, stabilizirajo in padejo na
normalno vrednost, roke in
noge se ogrejejo, vzpostavljati
se začne optimalna prekrva-
vitev okončin, ženska, ki pre-
neha kaditi v prvem trome-
sečju nosečnosti, ni izpostav-
ljena povečani nevarnosti, da
bo rodila prezgodaj oziroma,
da bo njen otroka trpel zara-
di prenizke porodne teže ali
prirojenih anomalij.
8 ur po zadnji cigareti:
koncentracija ogljikovega
monoksida, ki se v organiz-
mu veže namesto kisika v krvi,
začne vidno upadati. Nevar-
nost kardiovaskularnih zaple-
tov se začne počasi zmanjše-
vati. Človek se začne počuti-
ti lažjega, krepkejšega in vi-
talnejšega.
24 ur (en dan) po zadnjem
dimu: nevarnost akutnih za-
pletov s srcem in ožiljem pa
tudi z dihali se začne občut-
no zmanjševati.
48 ur po zadnji cigareti:
nekdanji kadilec začne uži-
vati v boljšem okusu in vo-
nju. Okušalne brbončice in
dihalne čutnice se ojačajo,
živčni končiči v senzornih or-
ganih se začno regenerirati
in revitalizirati (nastopi do-
ba bogastva čutov), nekdanja
čutna otopelost in neobčut-
ljivost za določene dražljaje
izgine. Človek začne uživati
v okusni hrani in prijetnih
aromah. Cigarete mu začno
že smrdeti, kajenje mu gre
na živce.
Dva tedna do tri mesece
po zadnji cigareti: dihanje
in cirkulacija se vidno izbolj-
šujeta, aerobna kapaciteta se
povečuje. Človek veliko laž-
je prenaša telesni napor in fi-
zične obremenitve, želi si di-
namike, gibanja in telesne ak-
tivnosti. Prehodno povečan
apetit (želja po hrani), ki bo-
truje začasnemu (prehodne-
mu) porastu telesne teže, do-
končno mine.
Prvih devet mesecev po
zadnji cigareti: neprijetni
simptomi v zgornjih dihalih,
povezani s kajenjem, kot so
pojačano izločanje sluzi (ka-
tar), kašelj, hripavost, suha
usta, kongestija sinusnega
predela in pretirana zasoplost
izginejo ali pa se ublažijo in
skoraj povsem zabrišejo, o
nekdanji utrujenosti, onemo-
glosti, nemiru in izčrpano-
sti ni več sledu, pojavi se dvig
čvrstosti in vitalnosti, splo-
šno dobro počutje in boljši
zunanji izgled, porast splo-
šne telesne odpornosti; zla-
sti dihala so manj dovzetna
za infekcije in funkcionalne
motnje (vključno s srcem in
ožiljem^
Leto dni po zadnji ciga-
reti: ogroženost zaradi obo-
lenj srca in ožilja je sedaj po-
lovico manjša kot pri kadil-
cih, s podaljševanjem neka-
jenja pa se postopoma zmanj-
šuje vse do običajnih vred-
nosti. Človek je v 12. mese-
cih že postal pravi nekadilec
in si praviloma ne želi več,
da bi spet prižgal cigareto ali
segel po pipi.
Pet let po zadnji cigare-
ti: nevarnost smrti zaradi
malignih sprememb v zgor-
njih prebaviUh, dihalih pa
tudi rodilih je tedaj 50 od-
stotkov nižja kot pri kadil-
cih, ogroženost zaradi kar-
diovaskularnih zapletov je
identična tisti pri nekadil-
cih.
Deset let po zadnji ciga-
reti: nevarnost raka na plju-
čih in ostalih organih se v
glavnem ujema s tisto pri ne-
kadilcih, prekancerozne ce-
lice v dihalih in ostalih siste-
mih (kot posledica kajenja)
je organizem že uspel nado-
mestiti z zdravimi celicami.
Človek praviloma ne začne
nikoli več uživati tobaka in
tobačnih izdelkov. Nekdanji
kadilec se v tem obdobju lah-
ko že v marsičem primerja s
tistimi, ki niso nikoli kadili,
čeprav posledic kajenja v de-
setih letih tobačne abstinen-
ce še ni uspel popolnoma iz-
brisati.
Kaj pa neodločneži in
omahljivci, ki se ne morejo
čez noč posloviti od cigaret?
Ljudem, ki se iz kakršnega-
koli vzroka ne morejo takoj
odvaditi kajenja, strokovnja-
ki priporočajo, naj po mož-
nosti pokadijo le tretjino ali
pa največ pol cigarete - ko-
ristno za zdravje (čimdlje ka-
dimo, več škodljivih snovi se
nabere pred in na filtru, te
pa z vsakim vdihom prodi-
rajo v organizem in ga za-
strupljajo), neugodno pa za
denarnico. Obenem pa so ci-
garete z oznako light dejan-
sko manj nevarne in škodlji-
ve - seveda, če jih človek ne
pokadi veliko. Pričujoči nas-
vet je prehodne narave, upo-
raben le v izjemnih okoliš-
činah. Sicer pa ste se itak že
odločili, da nehate kaditi, kaj-
ne?
BIO KOLEDAR
PoŠta Slovenije d.o.o.
razpisuje na podlagi sklepa nadzornega sveta
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA
PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV
1.	Predmet ponudbe so poslovni prostori na Planini pri
Sevnici, Planina 67 (spodnja etaža stanovanjskega
bloka), 30,76 m^ pokrite površine s pripadajočim
stavbnim zemljiščem, vlož. št. 218, k.o. Planina.
2.	Izhodiščna cena za prodajo zgoraj navedene nepremičnine
je 2.620.700,00 SIT.
3.	Navedena nepremičnina se prodaja kot celota. Za prodajo
kot celota se šteje tudi združen nastop več (delnih) kupcev,
ki jih v postopku prodajo zastopa skupni pooblaščenec.
4.	Rok za zbiranje ponudb je 5.7. 2002. Ponudbi mora biti
priloženo dokazilo, da je ponudnik nakupa položil varščino
10 % izhodiščne prodajne cene na transakcijski račun šte-
vilka 90672-0000040025 pri PBS d.d., Maribor. Ponud-
nikom, katerih ponudbe na bomo sprejeli, bomo varščino
brezobrestno vrnili v nominalnem znesku v petih dneh po
sprejemu odločitve, da se njihova ponudba ne sprejme.
5.	Pri razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki mo-
rajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu oziroma izpisek
iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od enega meseca
ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
• 6. Varščina bo ponudniku, ki bo na razpisu uspel, všteta v
kupnino.
7.	Komisijsko odpiranje ponudb bo javno opravljeno 9.7. 2002
ob 11.00 uri v prostorih Pošte Slovenije d.o.o., PE Celje,
Krekov trg 9, v sejni sobi v drugem nadstropju.
8.	Ponudnike bomo obvestili o odločitvi v petih dneh od dneva
odpiranja ponudb.
9.	Ponudba ne zavezuje prodajalca k sklenitvi prodajne pogod-
be.
10.	Ponudnik, ki bo uspel na razpisu, mora skleniti prodajno
pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila s strani prodajalca.
Če ponudnik vtem roku ne sklene ponudbe s prodajalcem,
pripada varščina prodajalcu.
11.	Kupec mora celotno kupnino plačati v 30 dneh po sklenitvi
pogodbe, jDri čemer se znesek vplačane varščine všteje v
kupnino. Če kupec v tem roku ne plača kupnine, pripada
varščina prodajalcu. Vtem primeru lahko prodajalec razdre
pogodbo brez dodatnega opomina. Prenos lastninske pravi-
ce na prodani nepremičnini ni možen pred plačilom celotne
kupnine.
12.	Davščine, druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom
lastništva plača kupec.
13.	Nepremičnina se prodaja po načelu »videno - kupljeno«,
poznejše reklamacije se ne upoštevajo.
14.	Vse dodatne informacije o nakupu nepremičnine so na voljo
po telefonu 424-36-10.
15.	Pisne ponudbe pošljite na naslov Pošta Slovenije d.o.o.,
PE Celje, Krekov trg 9, 3000 Celje, z oznako
»PONUDBA Planina - NE ODPIRAJ!«
16.Ogled nepremičnine bo 26.6. 2002 ob 11.00 uri.
Št. 24-13. junij 2002
36
ZA AVTOMOBILISTE
Nemčija: april
je bil ugoden
Nemčija je v vseh pogle-
dih najpomembnejša evrop-
ska avtomobilska država, za-
to je posel z avtomobili pri
njih še toliko pomembnejši.
Tudi to je razlog, da je od te-
ga, kako gredo avtomobili v
promet v tej državi, odvisno
tržno »zdravje« tako rekoč
vsega evropskega avtomobil-
skega prostora.
Zato je morda toliko bolj
razveseljiv podatek, da so
aprila v tej državi prodali sku-
paj 304 tisoč osebnih avto-
mobilov. To je bilo za po-
membne 3,i odstotke več kot
aprila lani. Zanimivo je, da
se je za dobrih 18 odstotkov
povečala prodaja avtomobi-
lov z dizelskim motorjem, do-
bra je bila tudi prodaja ka-
brioletov (skupaj so imeli v
aprilu devetodstotni tržni de-
lež), da je prav tako za devet
odstotkov zrasla prodaja vo-
zil s štirikolesnim pogonom
in da je bila prodaja tujih vo-
zil večja za 9,3 odstotka.
Največ je v aprilu prodal
Volksvvagen (52 dsoč vozil),
sledil je Mercedes Benz s pro-
dajo 39 tisoč avtomobilov, na
tretjem mestu je bil Opel (ma-
lo manj kot 30 tisoč vozil),
na četrtem Ford (dobrih 26
tisoč) in na petem Audi s
skupno prodajo 24 tisoč av-
tomobilov. Še vedno je pri
Nemcih daleč najbolj priljub-
ljen VW golf (22 tisoč apri-
la), na drugem mestu je
BMW serije 3 (14 tisoč), na
tretjem pa mercedes C raz-
reda (13 tisoč). Najbolje tu-
je prodajano vozilo v aprilu
je bil peugeot 206 (5700 vo-
zil), renault clio je bil na dru-
gem mestu, na tretjem pa
peugeot 307.
Japonske avtomobilske to-
varne so aprila skupaj pro-
dale dobrih 25 tisoč vozil,
francoske več kot 42 in itali-
janske približno osem tisoč.
Vsaj omeniti je treba, da je
med avtomobili višjega raz-
reda v četrtem letošnjem me-
secu največji skok naredil no-
vi mercedes E razreda, kate-
rega prodaja se je aprila v pri-
merjavi z enakim lanskim
mesecem povečala za 54,6
odstotka.
Ni ovir za toyote
Na prostoru Avta Celje je bil na posebej pripravljenem
poligonu prikazan trening varne vožnje s terenskim vozi-
lom Toyota Land Cruiser 3.0 D-4D, ki so ga opravili in-
štruktorji Braneta Kiizmiča. Radovedneži so se lahko pope-
ljali z novim modelom, preizkušali pa so tudi ostala vozila,
ki jih ponuja Avto Celje (Fiat, Peugeot, Ford, Iveco, Same).
Še posebej pa so si ogledovali novega peugeota 307 SW.
Prodaja toyot je po dveh mesecih v okviru pričakovanj. *
Po novem
Renault Slovenija
Reorganizacija Renaul-
tove mreže oziroma poslo-
vanja v Sloveniji je bila že
precej časa napovedana,
zgodilo pa se ni nič. Sedaj
je francoska avtomobilska
hiša ustanovila podjetje Re-
nault Slovenija. Vanj bo
vključena vsa komercialna
dejavnost sedanjega Revo-
za, medtem ko bo novomeš-
ka tovarna ostala samosto-
jen del.
Tako Renault Slovenija
kot Revoz bosta seveda se-
stavni del Renaulta, pri če-
mer je razlika predvsem v
lastništvu. Renault Slovenija
je v izključni lasti franco-
skega Renaulta, medtem ko
je Revoz prav tako v njego-
vi večinski lasti, zraven pa
so še drugi (slovenske ban-
ke oziroma država ipd.). Kaj
to pomeni za kupce renaul-
tov? Praktično nič, saj gre
le za organizacijsko spre-
membo, ki naj bi- kupcem
prinesla še boljše storitve.
Sicer pa za Revoz drži, da
naj bi v nekaj prihodnjih le-
tih za sto odstotkov pove-
čali sedanjo produkcijo, ta-
ko da bi v novem mestu v
letu dni nastalo vsaj 200 ti-
soč vozil. To je številka, ki
novomeški Revoz uvršča
med nekaj večje tovarne na
evropskem avtomobilskem
zemljevidu. V Novem me-
stu naj bi še naprej nastajal
zgolj clio, saj menda za iz-
delavo drugih vozil iz pro-
grama Renault ni nobene po-
trebe.
Na sliki: renault scenic
Še naprej
navzdol
Slovenija se vsaj pri pro-
daji novih avtomobilov kar
naprej srečuje z minusi. Ta-
ko je bilo tudi maja. V pe-
tem letošnjem mesecu so pri
nas prodali 4800 avtomo-
bilov, kar je bilo za 12 od-
stotkov manj kot maja la-
ni; lanski maj pa je bil od
predlanskega slabši tudi za
15 odstotkov.
Največ avtomobilov je po
pričakovanju prodal Renault
(1210), ki je svoj posel po-
večal za dobro petino. Drugi
je bil Volkswagen s prodajo
630 avtomobilov, vendar je
bil ta dosežek prav tako za
petino skromnejši od lanske-
ga v enakem mesecu. S plu-
som se znova dokazuje Peu-
geot, ki je imel maja za 7,4
odstotka več kupcev (skup
335), medtem ko je bil Fj
tov dosežek s 380 prodai
mi avtomobili za 16,5 odst(
ka skromnejši od lanskeg
Znova je globoko padla Šk
da, kajti prodaja je bila mar
ša za skoraj 44 odstotkov (ij
avtomobilov), prvič v leto
njem letu pa je z minusoi
posloval tudi Audi (134 a
tov, za 15,9 odstotka manj
Lestvica najbolje prodajani
vozil se seveda ni spremen
la. Renault clio je pred vsi
mi (595 avtomobilov), slei
mu peugeot 206 in ostare
renault megane je na tretjei
mestu (329). Med deseter
co najuspešnejših avtov v nu
ju sta bila še dva volkswaj
na, in sicer polo in golf.
Št. 24. - 13. junij 2002
ZA AVTOMOBILISTE
37
Prihodnje leto
VW touareg
Nemški Volkswagen v so-
delovanju s Porschejem že
joigo pripravlja svoje teren-
jko vozilo. Sedaj je znano,
da se bo avto imenoval to-
^areg, medtem ko bo pri
porscheju cayenne.
V dolžino bo touarega za
475 centimetrov, kar med
drugim pomeni, da se bo ne-
posredno primerjal z merce-
desovim M in BMW X5 in še
številno drugo konkurenco.
Ma trge naj bi VW terenec pri-
peljal prihodnje leto, izdelo-
vali ga bodo v novi Volksvvag-
novi tovarni v slovaški Brati-
slavi. Po sedanjih načrtih naj
bi v enem letu izdelali do 75
tisoč avtomobilov, za začetek
pa bodo ponudili avto v kom-
binaciji s 3,2-litrskim bencin-
skim motorjem V6, ki bo
zmogel 220 KM in imel 205
Nm navora. Ljubiteljem diz-
lov bo na voljo tudi orjaški
VIO turbodizelski agregat z
gibno prostornino 5,0-litra,
312 KM ter 750 Nm navora.
Kasneje bo ponudba motor-
jev širša, saj bo na voljo tudi
2,5-litrski TDl s 174 KM, pa
4,2-litrski bencinski osem-
valjnik, ki bo zmogel 310 KM
in povsem na koncu tudi še
nerojeni 6,0-litrski W12 mo-
tor s 420 KM in 550 Nm na-
vora (ta naj bi se na trgu poja-
vil septembra 2003). Seveda
bo touareg vrhunsko oprem-
ljen, saj bo naprodaj s tremi
zaporami diferencialov, re-
duktorjem in štirikolesnim po-
gonom, pri čemer bo mogo-
če moč na posamezni kole-
sni par prenesti tudi stoodstot-
no. Za povrh bo imel tudi zrač-
no vzmetenje in elektroniko
za uravnavanje blažilnikov, pa
seveda protiblokirni zavorni
sistem ABS, ESP in še marsi-
kaj drugega. Touareg se bo v
Slovenijo pripeljal v začetku
prihodnjega leta, cena še ni-
so znane, čeprav se ve, da bo
za začetek najcenejša varian-
ta touarega v Nemčiji stala ne-
kako 43 tisoč evrov.
Volksvvagnov prestižni terenec - touareg.
Meriva in corsa eco
Nemški Opel, ki je pri Ge-
neral Motorsu, ima vsaj na
nekaterih evropskih trgih
veliko uspeha s svojo eno-
prostorsko zafiro. Ta ima
lahko v najboljšem prime-
ru kar sedem sedežev (znan
je sistem za njihovo postav-
ljanje £lex7). Na prihod-
njem oziroma oktobrskem
pariškem avtomobilskem
salonu pa bo tovarna na og-
led postavila merivo, manj-
ši enoprostorski avtomobil,
ki bo opremljen s petimi se-
deži.
Posebnost je, da je mogo-
če sedeže prav tako enostav-
no umikati oziroma zložiti
v dno prtljažnega prostora.
Meriva bo sprva na voljo z
dvema motorjema, in sicer
bencinskima 1,6 in 1,8-litr-
skima štirivaljnikoma s 75
oziroma 125 KM. V dolžino
je meri ve za malenkost več
kot štiri metre, kar je za sko-
raj 30 centimetrov manj kot
meri zafira. Pri Oplu meni-
jo, da bodo s tem avtomobi-
lom zapolnili praznino med
agilo in zafiro, nastajala bo
v španski tovarni v Zarago-
zi, v Južni Ameriki jo bodo
poznali pod imenom Chevro-
let meriva in bo nastajala v
brazilskem mestu Sao Jose
dos Campos.
Na slovenskem trgu je ste-
kla prodaja corse eco. Bis-
tvo avtomobila je skromna
poraba, vozilo pa poganja
1,0-litrski ECOTEC agregat,
ki razvije 43 kW oziroma 58
KM. Motor zavoljo nekate-
rih tehničnih rešitev tehta le
82,5 kilograma, poraba pa po
tovarniških trditvah ne pre-
sega pet litrov goriva na sto
kilometrov. Za povrh je ta av-
to opremljen z električnim
servo volanom, ki pa deluje
le takrat, ko volan obrnemo.
S tem so privarčevali dva do
pet odstotkov goriva. Opeb
corsa eco je na voljo z dve-
ma vrstama opreme (club in
comfort). Osnovna izveden-
ka tega avtomobila je napro-
daj za 1,89 milijona tolarjev.
Opei meriva...
...in opel corsa eco.
Zastava
inova v ZDA?
o kragujevški Zastavi v
zadnjih letih malo slišimo.
Pa tudi ni kaj veliko slišati,
kajti dogajalo se je marsikaj.
Sedaj se zdi, da bo vse znova
oživelo. Tako naj bi Zastava
začela sodelovati s franco-
skim Peugeotom, vendar teh
novic ni mogoče preveriti ozi-
roma potrditi. Vsekakor pa
naj bi obnovili korala in flo-
rido in ju znova začeli pro-
dajati v ZDA. Za tem načr-
tom naj bi menda stal Mal-
colm Bricklin, človek, ki je
nekdaj že prodajal zastave na
ameriškem trgu.
Kia izdelala
liesetmilijonti
avto
Južnokorejska tovarna Kia
e že nekaj časa v rokah veli-
p bolj uspešnega Hyundai-
a, je pa res, da njen avtomo-
bilski staž daljši kot pa Hyun-
laijev. V zadnjih letih je imela
Dvarna veliko težav, saj je za-
bredla v hudo in globoko kri-
So, iz katere se polagoma iz-
bija. Pred nedavnim pa so ime-
• zanimiv jubilej, saj so na-
edili desetmilijonto kio. To
e bila kia magentis, avto, ki
Ti nas seveda ni najbolj us-
pešen. Kot pravijo, naj bi le-
os pri Kii izdelali več kot mi-
ijon vozil. Od tega naj bi jih
loma naredili 938 tisoč, še
bbrih 130 tisoč pa na tujem.
Št. 24-13. junij 2002
38
GLASBA
EKSPRES EKSPRES
• Še pred turnejo skupine
The Rolling Stones, ki se bo
začela 3. septembra v Bosto-
nu, bo na Super Audio CD
formatu ponatisnjeno kar 22.
albumov, med njimi tudi nji-
hov debitantski LP iz leta
1963.
•	Tik pred izidom težko pri-
čakovanega drugega albuma
angleškega R&B zvezdnika
Craiga Davida se bo ta od-
pravil na turnejo po ZDA, kjer
je pred nedavnim prodal mi-
lijonti izvod LP-ja Born To
Do It.
•	S prvega mesta ameriške
lestvice najbolje prodajanih
albumov je ta teden razvpiti
raper Eminem z odličnim,
tretjim LP-jem The Eminem
Show brez težav izrinil P
Diddya in njegov album P
Diddy and Bad Boy Records
Present... We Invented The Re-
mix. Eminemov izdelek se je
takoj po izidu zavihtel tudi
na vrh angleške lestvice, ze-
lo dobro pa se prodaja tudi
pri nas.
•	Prejšnji ponedeljek je iz-
šel nov album ob Erosu Ra-
mazzottiju najpopularnejše-
ga italijanskega pevca Filip-
pa Nevianija - Neka. S ploš-
če Le Cose Da Difendera je
založniški velikan Warner, ki
ga pri nas zastopa Nika, že
snel prvi single, gre pa za pri-
jetno balado, ki jo je Nek za-
pel skupaj s popularno itali-
jansko pop pevko Lauro Pau-
sini.
•	Na isti dan pa je izšel tudi
nov LP izdelek britanskega
multiinstrumentalista Mike
Oldfielda. Avtor mojstrovi-
ne Tubular bells je tokrat svoje
široko glasbeno znanje cepil
s t.i. chill out godbo, rezul-
tat pa odtisnil na ploščo Tres
Lunas.
•	Alanis Morissette je kot ka-
že končno le dobila dostoj-
no naslednico, še ne 19-let-
no Michelle Branch. Tudi ta
deluje pod okriljem Madon-
nine založbe Maverick, tre-
nutno pa navdušuje s pesmi-
jo Ali You Wanted, ki jo lah-
ko slišiti tudi na albumu The
Špirit Room.
• V ponedeljek, 17. junija, bo
slavni ameriški ročk artist Da-
vid Byrne (ex-Talking Heads)
v ljubljanskih Križankah
predstavil aktualni album
Look into the Eyeball, zago-
tovo pa bo zaigral tudi kak-
šno starejšo vižo iz svoje če-
trt stoletja dolge glasbene ka-
riere.	SŠ
• Tri leta po megauspešnem albumu Californication se na
lestvice spet vračajo kultni kalifornijski funk-metalci Red
Hot Chili Peppers. Chad Smith, Flea, Anthony Kiedis in
John Frusciante so skorajšnji izid (8. julija) LP-ja By The
Way najavili z istoimenskim singlom.
Craig David
Filip Neviani-Nek
Michelle Branch
Red Hot Chili Peppers
Zmiksana Siddharta
19. junija bo izšel že nekaj časa napovedovani album z
remixi skladb naše najpopularnejše zasedbe Siddharta. Nji-
hove kreacije so za album Silikon delta obdelali Laibach,
Aldo Ivančič (Bast, ex Borghesia), Beitthron, Jani Hace, Ran-
dom Logic, JAMirko (Heavy Les Wanted), Iztok Turk, Vasja
Ocvirk (ex Strelnikof) in Davor Klarič (Elevators, Šank ročk)
kot Viagra 6, Miha in Igor iz Studia Total, Valentino Kanzya-
ni, Umek in Peter Penko.	SŠ
Prizor iz videa za remiksano skladbo Platina.
Zmagovita nogometna
kompiiacija
Kompilacijski album Mi
navijamo za Slovenijo, ki
je izšel pri založbi Nika Re-
cords in na katerem sta med
14. uspešnicami tudi nova
uradna nogometno-navi-
jaška himna Za Slovenijo
ter priljubljena pesem Vili-
ja Resnika Na fuzbal me
pust, je bila minuli teden
najbolje prodajana plošča
v Sloveniji.
Dober mesec po izidu in še
pred začetkom Svetovnega
nogometnega prvenstva je al-
bum že presegel zlato nakla-
do, ob spremljanju razburlji-
vega nogometnega dogajanja
pa zanimanje zanj še zdaleč
ne pojenja. Aktualno dogaja-
nje v Koreji se je v zadnjih dneh
pokazalo za zelo vplivno, saj
se je z albuma Mi navijamo
za Slovenijo na radijskih va-
lovih neverjetno pogosto pred-
vajala zlasti pesem Natalije
Verboten Srečko...
ZAHVALA
Drage Zamorke in Zamoi
ci!
Rada bi se vam zahvalila z
vse prepite noči, zmačkana ju
tra, preplesane komade, (ne)pc
strežene goste, prežvečene pj
ce, (ne) razbite kozarce, 5 ukra
denih slik, zamolčane strgam
hlače in pegice, gledališke fan
tazije, popucani hardware, naj
boljše didžeje, koncertne peri
petije, erotične plese, 17 pozab
Ijenih marel, literarne pornogra
fije, večerna nakladanja, napi
sane pesmi, sive lase, porisani
stene, narisane stripe, objavljeni
članke, stolerirane wc-je, pomir
jene fuzbalske in druge strasti
bšsede in besede, za gnar za
plače, slab luft in prekajena ob
lačila, zlušene bučn'ce in ne-
napisana pravila, za »ne morje
pa mi ga iz srca vzet.....
ZAMORCA....«
Vuki in Tuži
Na slavnostni zatvoritvi pa
nas bodo za (je) ba vali Italija-
ni in Celani: Blues ete.. Gor-
šič & CD., Kosta in pa Bori&The
Young ones, med drugim z no-
vo uspešnico Krčma pri Za-
morcu. Slovesnosti bodo po
tekale v četrtek, 13.6., petek,
14.6. in soboto 15.6. leta O po
našem štetju.
Full cool demo top
Pred poletnimi počitnica-
mi smo pripravili še zadnjo
rubriko Full Cool Demo Top,
v kateri so nastopile Lidija
Križnik, Doroteja Selak in
Jerneja Stropnik.
Lidija iz Šentjurja, ki je z
nami sodelovala že minulo
leto, se je tokrat odločila za
skladbo To je to. Lidija obi-
skuje tudi tečaj solo petja v
okviru glasbenega ateljeja Go-
da Celje. Poučuje jo Jasmi-
na Maček. Celjanka Dorote-
ja je bila navdušena nad sne-
manjem skladbe Povej mi za-
kaj. Doroteja v prostem ča-
su poleg petja glasbo rada tu-
di posluša, gleda televizijo,
se rola, plava, piše pa tudi
svoje pesmi. Iz Škofje vasi pri-
haja Jerneja Stropnik, ki ra-
da poje in igra harmoniko,
izbrala pa si je kladbo Malo
miru.
Že včeraj smo prejeli šte-
vilne glasove, ki ste jih od-
dali s klicem v živo v oddajo
in pa številna SMS sporoči-
la, ki ste jih poslali v naš SMS
nabiralnik. Vrstni red in s tem
zmagovalka meseca junija pa
je še vedno odvisna od tega,
koliko kupončkov bo prispe-
lo na naš naslov Novi tednik
& Radio Celje, Prešernova 19,
3000 Celje, s pripisom za Full
Cool Demo Top.
Minuli mesec so zmagale
punce z Vranskega - Patrici-
ja Nemivšek, Sanja Marn,
Nina Kristovič in Teja Go-
ropevšek, ki so se predstavi-
le s skladbo Ostati tu ne smem.
Pa še to. Rubrika Full Cool
Demo Top se na spored ra-
dia Celje znova vrača septem-
bra. Vsem lepe z glasbo obar-
vane počitnice.
SIMONA BRGLEZ
V spomin Joeya
Ramonea
U2 so posneli priredbo pe-
smi Beat On The Brat, ki se
bo kmalu znašla na albumu
We're A Happy Family, pos-
večenemu lani umrlemu le-
gendarnemu punkerju Joeyu
Ramoneu. Temu se je prejš-
nji teden v večnih loviščih za-
radi prekomernega odmerka
heroina pridružil tudi sobo-
rec iz skupine The Ramones
De-De Ramone. Poleg irskih
megazvezdnikov bodo sklad-
be za omenjeno ploščo pris-
pevali še Pretenders, Garba-
ge, Metallica, Marilyn Man-
son, Tom Waits, Eddie Wed-
der, Smashing Pumpkins, Red
Hot Chili Peppers... SŠ
Še in še v angleščini
'še in še' je velika uspe-
šnica Karmen Stavec, ki jo
je Karmen zaradi priljublje-
nosti skladbe posnela še en-
krat, tokrat v angleškem je-
ziku. Naslov skladbe je 'Up-
side Down', na založbi Me-
nart pa napovedujejo, da bo
zagotovo ena največkrat
predvajanih skladb letoš-
njega poletja.
Skladbo Še in še je Karmen
pela tudi na alternativnem
tekmovanju, ki je nekaj po-
dobnega kot Second Chance,
a se razlikuje od njega po
tem, da pri tem tekmovanju
sodelujejo prav vse skladbe,
ki so se po državah prijavile
na izbore za pesem Evrovi-
zije. Glasujejo lahko poslu-
šalci iz vseh držav, glasova-
nje poteka v treh sklopih, do-
kler v tretjem ne izberejo 24
pesmi. In med njimi seveda
zmagovalko. Letos je prvič
doslej to uspelo Karmen Sta-
vec, s Še in še pa je zmagala
v konkurenci več kot 400
skladb.
20 VROČIH RC
Št. 24-13. junij 2002
GLASBA
39
r MED
[NOTAMI
9 V nedeljo, 16. junija, bo-
do pri Banovini v Virštanju
pripravili srečanje narodno
zabavnih ansamblov 3. Vi-
ža v deželi sonca in grozd-
ja. Na prireditvi, ki se bo
začela ob 15. uri, bodo na-
stopili Vitezi Celjski, Rogaš-
ki odmev, Izvir, Slovenski
zvoki, Atomček, Vaški ve-
seljaki, Sinovi iz Zagorja,
Jurovski gadi, Unikat in
morda še kdo.
i Na Dan državnosti, 25. ju-
nija, bodo v Zavrhu v okvi-
ru Galiških dnevov pripra-
vili srečanje narodno zabav-
nih in drugih ansamblov.
Prireditev bo pod šotorom
na lani na novo urejenem
športnem igrišču sredi va-
si. Srečanje bo združeno s
spominom na dve godbi, ki
sta pred leti uspešno delo-
vali v zavrhu in nastopali po
vsej Savinjski dolini, v pro-
gramu bodo sodelovali god-
ba s Svetine, Ljudske pev-
ke z Jezerc, Modrijani, Na-
vihanke, Unikat, Pogumn,
Klaužar in še mnogi drugi,
ki napovedujejo veliko do-
bre praznične glasbe. Pri-
reditev se bo začela ob 15.
uri.
Modrijani vabijo
na Dobrno
v petek, 14. junija, bo ena
izmed trenutno najbolj pri-
ljubljenih mladih narodno
zabavnih skupin v Slove-
niji, Modrijani z Dobrne, pri-
pravila na ploščadi pred
Zdraviliškim domom pred-
stavitveni koncert prvega al-
buma Daleč je dom.
Glasbeni izdelek so fantje
posneli in izdali lani pri za-
ložbi Zlati zvoki Igorja Pod-
pečana. Koncert je v sklopu
prireditev praznika občine
Dobrna in večer pred odho-
dom Modrijanov na drugi na-
stop na festivalu Vurberk
2002, kjer so lani nastopili
prvič in kot debitanti osvoji-
li kar tri opazne nagrade. V
trenutku so se znašli na slo-
venski glasbeni sceni, tako da
imajo včasih po dva ali celo
tri nastope.
Blaž in Rok Švab ter Peter
in Franjo Oset obljubljajo lep
in nepozaben glasbeni večer.
Upajo, da jim prireditve sre-
di prekrasnega zdraviliške-
ga parka ne bo skvarilo sal-
bo vreme in da bo zaživela
tako, kot so si jo zamislili.
Plesali bodo folkloristi do-
mače skupine, za humor bo-
sta poskrbela Strašna Jože-
ta, v goste pa bodo prišli
mnogi Modrijanovi glasbe-
ni prijatelji: ansambel Slak,
Klaužar, Dvojčici z Janezom,
Kvartet Svit z Majo iz Bevč
pri Velenju, Bratje iz Oplot-
nice, Navihanke in Unikat.
Koncert se bo začel ob 20.
uri, ob 23. uri pa bo nad pri-
zoriščem zagorel velik og-
njemet.
Glavni organizator Peter
Švab je povedal, da so »...pri-
prave potekale nekaj mese-
cev in upam, da bo priredi-
tev lepa in bodo obiskovalci
z njo zadovoljni. Parkirni
prostori bodo urejeni pri os-
novni šoli, od koder naj bi
odšli peš skozi park, ki bo
osvetljen z baklami, do pri-
reditvenega prostora. Lahko
pa se bodo do tja popeljali
tudi s kočijami. V tem tre-
nutku si želim samo suho vre-
me, lep nastop in naslednji
dan uspešno predstavitev na
festivalu Vurberk 2002.«
TV
V Besnici na Gorenjskem je bil prvi predizbor za letoš-
nje največje slovensko tekmovanje Zlato harmoniko Lju-
bečna 2002. Nastopilo je rekordno število harmonikar-
jev, 99, med katerimi je bilo sedem veteranov. Prvak Go-
renjske za leto 2002 je postal Robert Osojnik, prireditev
pa je trajala skoraj pet ur.
Navzoč je bil tudi član strokovne komisije zlate harmoni-
ke Ljubečna 2002 Tomaž Guček. Skupaj z ostalimi člani
komisije je izbral tekmovalce, ki so se uvrstili v eno izmed
dveh kasnejših polfinalnih prireditev. Izbranih je bilo 12
harmonikarjev, od tega trije v 1. starostni kategoriji, štirje v
2. in dva harmonikarja 4. kategoriji. Napredovali so tudi
trije veterani, med katerimi je ena harmonikarka.
Drugi predizbor bo v nedeljo, 16. junija v Bodoncih, udele;-
žil pa se ga bo tudi selektor z Ljubečne, Albert Završnik. Letos
bo skupaj devet predizborov, dve polfinali in finale. TV
Uspešna vrnitev
Grege iViiinarja
Grega Mlinar, mlad in us-
pešen glasbenik, se je v zad-
njih treh letih izkazal kot
uspešen vodja dobrega an-
sambla Štajerski objem. Ko
smo pričakovali razvoj sku-
pine, je prišlo do najhujše-
ga, saj je ansambel tako re-
koč čez noč prenehal delo-
vati. Grega pa je vztrajal s
samostojno glasbeno potjo
in te dni izdal prvi album.
Kaseto in zgočenko z na-
slovom Babje čenče je izdal
v maju, na njej pa je deset
večinoma novih skladb. Pri
osmih je avtor sam, pri dveh
pa Boris Rošker. Z besedili
so sodelovali Ivica Cvikl, Ma-
rinka Žulič, Vera Kumprej in
Franc Černelč. Gregor Mli-
nar je skladbe posnel s prija-
telji glasbe: Robi Podgoršek
(bas kitara), Igor Podpečan
(bas kitara in bariton), Si-
mon Golčar (ritem kitara) in
Mike Orešar (ritem kitara).
Vokalisti so bili Vesna Mal-
gaj. Dani Šlogar, Marjan
Hren, Silvo Pliberšek, Anja
Legat in Jasmina Maček. Sne-
mal je v štirih studiih s štiri-
mi producenti in prav toliko
tonskimi tehniki. Gregor
Mlinar je opravil pomembno
delo in vsi, ki bodo njegove
najnovejše glasbene izdelke
poslušali, bodo zadovoljni,
saj gre za enega izmed red-
kih mladih nadarjenih in
predvsem resnih glasbenih us-
tvarjalcev.
Grega Mlinar: »Na albumu,
ki sem ga pripravljal tri me-
sece, je sedem novih in tri
moje starejše skladbe. Gle-
de na melodije in tekste sem
iskal različne vokalne inter-
prete in z doseženim sem za-
dovoljen. Pravi glasbeni fe-
nomen predstavlja Vesna Mal-
gaj iz Rimskih toplic. Z an-
samblom nisem imel sreče,
saj sem delal z neresnimi glas-
beniki. Ko so se začele stvari
podirati, sem naredil konec.
In začel na novo, sam in z
občasnimi sodelavci. Vsi po-
snetki so studijski in za du-
šo. Upam, da se bo v nasled-
njih letih iz tega še kaj razvi-
lo.«
TONE VRABL
Kdo bo dobil
zmaja?
v soboto popoldne in zvečer se bo trinajst ansamblov
potegovalo za nagrade na 11. festivalu narodno zabavne
glasbe Vurberk 2002. Med njimi bo kar osem skupin s Celj-
skega območja: Pohorski kvartet, ansambel Primoža Za-
ložnika iz Vitanja, Modrijani z Dobrne, Unikat iz Gorice
pri Slivnici, Zreška pomlad, Marjan Drofenik s Sladke go-
re, Vigred iz Laškega in Navihanke ter Brežiški flosarji,
Krjavelj, Vihamik, Brodniki in Pogum. Nastop je odpove-
dal Gorski cvet, ki je pred festivalom razpadel.
Ansambli se bodo potegovali za nagrade strokovne komi-
sije in občinstva, ki bo tudi tokrat podelilo tri vurberške zmaje.
V revialnem delu bosta nastopila Strašna Jožeta, scena je tudi
tokrat v rokah odličnega slikarja Jožeta Napotnika iz Šmart-
na ob Paki, po drugem koncertu pa bo še Vurberška noč.
Vurberškemu festivalu bodo sledili 22. junija festival v Škof-
ji loki, od 5. do 7. julija festival v Števerjanu, 12. julija festi-
val na Ptuju in 18. avgusta festival na Graški gori.	TV
Ansambel Zreška pomlad je pred dnevi izdal album Očetu. Člani Zreške
pomladi (stojijo od leve) Primož Hladnik, Gusti Dečar, Borut Bobik,
(spredaj) Domen Hren in Jože Hren.
TV OKO ZA ODROM
. Med dobrodelnim koncertom Lučka v očeh smo ujeli tudi
zanimiv pogovor, ki pa ni nastal v ordinaciji, ampak v gardero-
bi OŠ Hruševec. Dr. Štefan Tiselj (drugi z desne), cenjeni zdravnik
v celjski bolnišnici, sicer pa tudi predsednik Območnega zdru-
ženja RK Šentjur, med pogovorom s pevkama Viktorijo (levo)
in ob njej mlado Moniko Kumer, pogovor pa pazljivo in zbra-
no posluša eden izmed najbolj uspešnih pevcev zabavne glas-
be pri slovenskem občinstvu, Aleksander Jež - Ježek. Nagrad-
no vprašanje: kaj je dr. Štefan Tiselj, tudi odličen pevec in
sploh ljubitelj vsega lepega razlagal pevkama?
1.	Kaj je pomembno za zdravje?
2.	Kako pozna njuno petje?
Številko odgovora z vašim komentarjem napišite na do-
pisnico in pošljite na naslov: NT-RC, Prešernova 19, Celje
za »Polka - valček«. Nagrada: zgoščenka. Odgovore spreje-
mamo do ponedeljka, 17. junija 2002.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
40
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Sladko ali slano iz
listnatega testa
Piše: MAJDA KLANŠEK
Listnato testo sicer lahko
pripravite sami, še najhitre-
je pa bo slastna jed nared,
če boste kupili zavitek že
pripravljenega testa. Iz nje-
ga lahko narediti sladke ali
slane dobrote.
Sirova pogača
Za 4 do 5 oseb potrebuje-
mo: zavitek zamrznjenega
listnatega testa, 100 g emen-
talca, 100 g edamskega si-
ra, 100 g parmezana, pol li-
tra sladke smetane, 30 g mo-
ke, 30 g masla ali margari-
ne, 2 rumenjaka, sol.
Odtajano listnato testo raz-
valjamo na debelino pol cen-
timetra. S testom obložimo
dno in stene tortnega mode-
la. Pripravimo nadev. V koži-
ci segrejemo maslo ali mar-
garino, primešamo moko in
zalijemo s smetano. Kuhamo
na majhnem plamenu, da do-
bimo gosto bešamelno oma-
ko, med kuhanjem ves čas me-
šamo. V omako zamešamo na
kocke narezan sir in nastrgan
parmezan. Mešamo toliko ča-
sa, da se sir povsem razpusti.
Sirov nadev damo na testo v
tortnem modelu. Pogačo pe-
čemo pri srednji temperaturi
20 do 30 minut, ponudimo
jo z zeleno solato.
Pecivo S
pašteto
Za 4 do 5 oseb potrebuje-
mo: 500 g jetrne paštete, za-
vitek zamrznjega listnatega
testa.
Odtajano listnato testo raz-
valjamo in razrežemo na kro-
ge ali kvadrate. V sredino vsa-
kega kroga damo žličko jetr-
ne paštete. Testo stisnemo pre-
ko nadeva, robove navlažimo,
da se bolje sprimejo. Pecivo
pečemo v pečici 25 minut, po-
nudimo ga, dokler je še vro-
če, za prigrizek k pijači.
Jabolčna torta
Za 4 osebe potrebujemo:
200 g jabolčne čežane iz ki-
slih jabolk, 2 jabolki, 20 do
30 g sladkorja, 1 vanilin slad-
kor, 250 g listnatega testa, 1
rumenjak.
Jabolčno kašo prevremo,
da je primerno gosta, nato ji
dodamo olupljena in na kocke
narezana jabolka, sladkor in
vanilin sladkor. Dodamo ne-
kaj kapljic ruma za boljši
okus.
Listnato testo razdelimo
na dva dela. En del razvalja-
mo na debelino 2 milimetrov.
S tem obložimo dno navla-
ženega pekača. Z malo vode
navlažimo robove razvalja-
nega testa. Na testo naloži-
mo ohlajeno jabolčno čeža-
no, navlažene robove pa pu-
stimo prazne. Razvaljamo tu-
di drugi del testa, z njim pre-
krijemo jabolčno čežano. Ro-
bove testa stisnemo, da se
sprimejo. Testo nekajkrat pre-
bodemo z vilicami in prema-
žemo z ražvrkljanim rume-
njakom. Torto pečemo v
ogreti pečici, 5 minut pri 250
stopinjah, nato pa 15 minut
pri 200 stopinjah. Potresemo
jo s sladkorjem v prahu in
ponudimo kolikor mogoče
svežo.
Kako ravnamo z
listnatim testom
•	Ko razvaljamo Ustnato testo, pazimo, da ne stanjšamo
robov. Valjamo torej le po sredini testa. Odvečno moko,
ki ostane na testu, obrišemo s krpo.
•	Ostanke listnatega testa zložimo in znova razvaljamo,
ne smemo pa jih zgnesti, ker potem testo ni več rahlo.
•	Testo premažemo na površini z rumenjakom. Ne na-
^mažemo pa robov testa, ker se testo potem med peko ne
more dvigniti.
•	Listnato testo režemo z zelo ostrim nožem ali modelč-
kom, da ne stisnemo robov.
Pečenka v listnatem testu
Za 4 osebe potrebujemo: 800 g svinjskih
zarebrnic brez kosti, sol, poper, 2 žlici olja,
20 g masla ali margarine, 1 čebulo, šopek
peteršilja, 3 žlice sesekljanega drobnjaka,
malo bazilike in majarona, 6 velikih zelj-
nih listov, zavitek globoko zamrznjenega
listnatega testa, 1 rumenjak.
Meso solimo in natremo s poprom. Na
vročem olju zapečemo pečenko z vseh stra-
ni. V kožici segrejemo maslo ali margari-
no. Na maščobi prepražimo drobno sese-
kljano čebulo. Dodamo sesekljan peteršilj
in drobnjak, baziliko in majaron. Popeče-
no pečenko namažemo z zeliščno mešani-
co.
V kožici zavremo vodo, v kateri blanšira-
mo očiščene zeljne liste. Kuhamo jih 5 mi-
nut, nato jih odcedimo. Zeljne liste razgrne-
mo na delovni površini. Pečenko zavijemo v
zeljne liste. Listnato testo odtajamo, razva-
ljamo ga na primerno velikost. V razvaljano
listnato testo zavijemo pripravljeno pečen-
ko. Robove testa navlažimo in dobro stisne-
mo ter premažemo z razžvrkljanim rumenja-
kom. Pečenko položimo na navlažen pekač,
pečemo jo pri 200 stopinjah 30 minut.
Amerika na žaru
Prave gurmanske speciali-
tete z žara in roštilja smo v
Celju pogrešali kar lep čas.
Sedaj s ponudbo balkanske
hrane vedno znova presene-
čajo v celjski Amerika.
Gostilna Amerika ima za sa-
bo bogato zgodovino, tako kot
ima za sabo bogato kariero
zdajšnji najemnik Mičo Bun-
dalo. Svojčas je stregel mar-
šalu Titu, za katerega se ve, da
je rad užival in je okoli seh
zbiral najboljše kulinarike.
Vsako večje slovensko mi
sto ima svojo balkansko ku
hinjo, zato se je Mičo odlo
čil, da bo okus »roštilja« pi
sal novodobno zgodovini
Amerike. Njegove prekaje
ne vešalice, polnjene veša
lice, telečja jetra v mrežiq
pleskavice, špikane pleska^
vice, prebranec in druge bai
kanske dobrote nimajo pra.
vih tekmecev v bližnji in dalj-
ni okolici, privlačno urejen
vrt - odprli so ga pred dnevi
- z odojki in jagnjeti na raž-
nju pa vzbuja nostalgije po
skušnjavah prave balkanske
kuhinje, ki ji je vsak med na-
mi že kdaj podlegel. V pe-
tek in soboto pripeljejo še
muziko, da nastane pravi
balkanski melos.
Če vas zanima, kako je uži-
val Tito (v kulinariki, seve-
da), potem je Amerika pravi
naslov.
Seveda ob žaru in roštilju takoj pomislimo na piknike,
ki so še posebej aktualni ravno v pomladnem in polet-
nem času. Če ste torej pomislili na kaj podobnega, mo-
goče srečanje ali zabavo za prijatelje ali poslovne part-
nerje je Gostilna Amerika tudi tokrat pravi naslov. Naj-
dete jo na Mariborski cesti 79 v Celju. Tel 03/ 541 9 320.
Najemnik gostišča Amerika Mičo Bundalo.
St. 24-13. junij 2002
^ASVETI
41
Etno vročica
Pripravila:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Modni guruji so iz svo-
jih poletnih domišljijskih
ijialh letos potegnili tako-
fekoč vsega po malem: ne-
Itaj frfotavih oblekic, ki
praznujejo kdo ve katero
letnico rojstva, bluz z vo-
lanci in čipkastimi nabor-
Id, sem ter tja kakšno kri-
lo, bogato okrašeno s cvet-
ličnimi motivi ali širok pas,
prepreden z vezeninami...
Ste ga prepoznali? Barviti
svet etno mode, ki svoja raz-
položenja trosi vse od Orien-
ta, preko Divjega zahoda do
nežnega revivala sedemde-
setih let z »otroki cvetja«. Mo-
do so fascinirali motivi iz
ameriške prerije z duhom
poetičnega ameriškega we-
sterna.
_ Odmerid
Šeiierezade
Seveda od vas ne zahteva-
mo, da v svojo novo polet-
no podobo vnesete vso sve-
tovno »Cow girl look« mod-
no sceno! Da preslikate na-
se avtentičen »Gipsy look«
z vsemi pisanimi nitmi, stka-
nimi v prestižno barvite in
atraktivne vzorce. Še manj,
da se spremenite v novodob-
ne Šeherezade, Aladine ali
bajeslovne nimfe...
Spoj bohemske, patch-
work in cvedične fantazije,
pretkane z nonšalanco letoš-
njih trendov, lahko doseže-
te že zgolj s premišljenimi,
drobnimi odmerki.
Saj vsi vemo, zakaj bi se
torej sprenevedali? Moda je
danes predvsem potrošniš-
ka, masovno podprta reč.
Ljudje pa si sredi tega tur-
bulentnega časa vse bolj že-
limo oblačil, ki so izdelana
z individualno noto; detaj-
lov, ki ji dajejo nek nostal-
gičen, vendar sveže sodoben
šarm.
Kot je vsak trend zgodba
zase, je tudi vsak človek
zgodba zase. In sleherni iz-
med nas vidi oziroma doje-
ma videno na svojstven na-
čin. Zato je več kot nesmi-
selno dojemati modo kot za-
poved, v smislu zahteve, da
»takšno oblačilo pa morate
letos obvezno imeti v svoji
garderobi«...
iVioda icot
odsev družbe
Moda izdaja sanje in že-
lje ljudi, ki jo diktirajo, izra-
ža njihove občutke, veselje,
žalost, jezo in strast. Moda
je pravzaprav odsev dejan-
ske družbe ali pa s prstom
kaže na tisto, kar v njej pri-
manjkuje.
In kaj ji torej primanjku-
je? Tolerance do individual-
nosti, svežega vetra, ki pri-
naša vonj po pokošeni tra-
vi, cvetju, romantičnih spo-
minih na spokojnost tradi-
cionalnih šivilj, vezilj, kvač-
karic... Predvsem pa ji pri-
manjkuje ljubezni do življe-
nja, razigrane barvitosti, na-
gajive vzorčnosti...
In drobcen košček vsega
tega prinaša mogočni etno
trend, ki je med ženskami
povzročil pravo modno vro-
čico. A ne le ženske; tudi
trendovsko dovzeten moški
svet se mu ni mogel upreti.
Čeprav slednji zgolj v obli-
ki zmernih odmerkov. Kot
vezena bordura na srajčnem
ovratniku, aplikacija na pr-
snem žepu ali vezen pas...
Živite in upajte si!
Št. 24- 13. junij 2002
42
MILI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 24-13. junij 2002
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
Št. 24-13. junij 2002
TORC
44
MALI OGLASI - INFORMACIJE
1W
št. 24 - 13. junij 2002
INFORMACIJE
45
Št. 24-13. junij 2002
46
ZA RAZVEDRILO
Št. 24-13. junij 2002
INFORMACIJE
47
PRIREDITVE
ir DOBRNI OB
OBČINSKEIVI
PRAZNIKU
2002
OTVORITEV INFORMACIJ-
^E PISARNE UPRAVNE
^OTE CELJE
Začetek prireditve: ob 10. uri
Kraj dogajanja:' Dohma 19
lasproti pošte)
Organizator:. Občina Dobr-
a, Upravna enota Celje
SLAVNOSTNA SEJA OBČIN-
KEGA SVETA OBČINE DO-
RNA S KULTURNIM PRO-
RAMOM IN PODELITVUO
RIZNANJ OBČINE DOBRNA
Začetek prireditve: ob 17.30
Kraj dogajanja: dvorana
draviliškega doma Dobrna
Organizator: Občina Dobr-
a
PREDSTAVITEV ANSAM-
ILA MODRIJANI Z GOSTI
Začetek prireditve: ob 20. uri
ob 23. uri veličastni ognje-
let
Kraj dogajanja: prireditveni
[ostor pred Zdraviliškim do-
lom Dobrna
Organizator: ansambel Mo-
rijani, KUD Dobrna
TENIŠKI TURNIR
Začetek prireditve: ob 9. uri
Kraj dogajanja: teniško igriš-
e Dobrna
Organizator: Športno-rekrea-
ijsko društvo Dobrna '
PREDSTAVITEV TURISTIČ-
NE KARTE OBČINE DOBRNA
N OTVORITEV TURISTIČNO
fJFORMACUSKEGA CENTRA
Začetek prireditve: ob 10. uri
Kraj dogajanja: prostor pred
bjektom Dobrna 41 [nasproti
njižnice, v neposredni bliži-
li Hotela Dobrna)
Organizator: Občina Dobr-
a, Turistično društvo Dobrna
OTVORITEV NEPROMETNE
URISTIČNE SIGNALIZACUE
Začetek prireditve: ob 10. uri
Kraj dogajanja: prostor pred
bjektom Dobrna 41 (nasproti
njižnice, v neposredni bliži-
! Hotela Dobrna)
Organizator: Občina Dobr-
a, Turistično društvo Dobr-
a
PRIKAZ STARIH KMEČKIH
PRAVIL IN OBIČAJEV IZ
KOLICE DOBRNE S POVOR-
3 KONJENIKOV, PRIKAZ IZ-
ELKOV ČEBELARJENJA
Začetek prireditve: ob 11. uri
Kraj dogajanja: pričetek s po-
•rko konjenikov iz centra Do-
ne do toplic (trata za trgovi-
) v centru Dobrne)
Organizator: občani nase-
Dobrne in Odbor za turi-
m, kmetijstvo in razvoj po-
želja. Turistično društvo Do-
na, Konjeniško društvo Do-
na
TEKMOVANJE V STRELJA-
U
Začetek prireditve: ob 18. uri
Kraj dogajanja: v dvorani Ga-
skega doma Dobrna
Organizator: Strelsko druš-
) Dobrna
^OČNI POHOD NA PAŠKI
»ZJAK
Začetek prireditve: ob 20. uri
<raj dogajanja: pričetek v
itru Dobrne
Organizator: Planinsko druš-
• Dobrna
VODNIK
Gledališče
Slovensko ljudsko gleda-
lišče 13.6. ob 10. uri Ostrž-
kove dogodivščine, zaključe-
na predstava.
Atrij Majolke 19.6. ob
20.30 monokomedija Kleš-
čar Aljoše Ternovška.
Kulturni dom Zarja Tr-
novlje 19.6. ob 19.30 kome-
dija Dobri vojak Josef Švejk,
v izvedbi KUD Zarja Trnov-
Ije.
Koncerti
Narodni dom Celje 13.6.
ob 19.30 drugi letni koncert
Pevskega društva upokojen-
cev Celje in 19.6. ob 19.30
koncert Ženskega pevskega
zbora vrtca Zarja Celje.
Cerkev Marije Snežne na
Svetini 16.6. ob 11. Moško
pevsko društvo Pod gradom
Celje.
Mladinski center Celje -
Etno Urban festival 13.6. ob
19.uri nastop folklorne sku-
pine KPD Desanka Maksimo-
vič Celje, 14.6. ob 19. uri pe-
snik in kantavtor Ladislav Ča-
ni, ob 20.30 Dario Cortese &
Vladimir Handzhiev in ob
21.15 Kontrabant; 15.6. ob
19.	nastop plesnih skupin
Squad 'N effect in upi'S, ob
20.	Veliki zaključni koncert,
21.	Carbin fools, ob 22. Let
3 in ob 23. Elevators.
Knjižnica Velenje 13.6. ob
20.30 in Opatijska cerkev Ce-
lje 14.6. ob 20. Kvartet Lipa
iz Bariloč v Argentini.
Grad Podsreda 15.6. ob
20. Pihalni orkester Slovvind.
Knežji dvorec Celje 18.6.
ob 20. večer slovenske etno
glasbe.
Razstave
Galerija KC Ivan Napot-
nik Velenje razstava Mirjam
Marussig, do 3.7.
Poslovno komercialna
šola Celje slikar Helmut Je-
rak, do 1.7.
Razstavni prostor NLB
d.d. Ljubljana poslovalni-
ca Šoštanj slikarska razsta-
va Draga Medveda
Grad Slovenska Bistrica
14.6. ob 17. uri otvoritev del
Jureta Cekute pod naslovom
Nove poti
Galerija sodobne umet-
nosti pregledna razstava del
Žarka Vrezca, do 6. 7.
Osrednja knjižnica razi-
skovalne naloge Mladi za Ce-
lje, do 20. 6.
Galerija Mozaik razstava
del Štefana Marflaka.
Knjižnica Gimnazije Ce-
lje - center razstava fotogra-
fij s petih celin Francija Hor-
vata.
Likovni salon razstava
Dnevnik, Mojce Senegačnik.
Grad Podsreda razstava
Okus po sliki.
Galerija Volk fotografije
Sava Kureta.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad razstava li-
kovnih del učencev OŠ iz Ce-
lja in Petrovč.
Mestna galerija Šoštanj
slikarska dela francoskega sli-
karja Jacquesa Bernarda Ber-
jaca.
Celjski dom razstava likov-
nih del mednarodnega druš-
tva Otroci otrokom, do kon-
ca meseca. Gost razstave je
avstrijska slikarka Erika Ma-
rija Roblek, mentor in me-
cen slikar Niko Ignjatič.
Velenjski grad 14.6. ob 19.
uri otvoritev razstave ob 35-
letnici smrti slikarke Elde Piš-
čanec.
Galerija Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje
razstava likovnih del slikar-
ske šole Umbra, do 30.6.
Projektna pisarna Celje -
zdravo mesto razstava utrinki
iz narave, umetniške fotogra-
fije Janka Cahona do 21.6.
Dom sv, Jožefa Celje raz-
stava Celje v novo leto, do
30.6.
Hotel Evropa Zdenka Vin-
šek, do 15. 6.; galerija Mik
Celje Milan Todič, do 22. 6.;
Etol Darja Cvikl, do 30.6.;
avla Splošne bolnišnice »-
Radi beremo« do 15.6.; Ga-
lerija Borovo v prodajalni Bo-
rovo razstavlja Jože Baracc-
hini do 24.7.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbir-
ka. Hermanov brlog Pro-
metna pot v Hermanov br-
log. Stari pisker Zatirani,
a nikdar poteptani; atelje
Josipa Pelikana Celje, ki
ga ni več.
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava V podobe ujeti indi-
go.
Delavnice,
seminarji...
Muzejske ustvarjalne de-
lavnice - Hermanov brlog,
15.6. Hermanova sobota ob
10.30 uri.
Mladinski center Celje
17. in 19.6. od 20. do 22.
tae-bo; 18. 6. od 17.30 do
19.30 likovna delavnica za
odrasle, 18.6 do 20.6. od 18.
do 20. računalniška delav-
nica: grafično oblikovanje
slik".
Muzej novejše zgodovi-
ne 20.6. od 10.30 do 11.30
in od 16.30 do 17.30 pred-
stavitev Krojača.
Dvorana zveze kulturnih
društev Celje 14.6. ob 16. in
15.6. ob 9. gledališki ustvar-
jalni seminar.
Dom sv. Jožefa Celje 21.6.
začetek delavnice pisanja
ikon. Prijave do 18.6.
Ostalo
Mohorjeva knjigarna
19.6. ob 19. srečanje z Vin-
kom Ošlakom
Šmocl Laško 13.6. ob 19.
in 21. ter 19. 6. ob 19. kino-
mesec evropske komedije,
14.6. ob 21. koncert Mojih
pet minut.
Knjižnica Laško 13. 6.
ob 19. predavanje z recita-
lom Anton Aškerc- popot-
nik (ob 90-letnici smrti).
Predavala bo prof. Božena
Orožen.
Osrednja knjižnica Celje
18.6. ob 19. predstavitev
knjige Žarka Petana Ponav-
ljanje in 19.6. ob 19. pred-
stavitev nove zgodovinske re-
vije Studia Historica Slove-
nica ter 18.6 ob 10.uri pri
Mišku Knjižku knjižna ča-
janka.
Glasbena šola Celje 18.6.
ob 19. predstavitev Prvega
zbornika Celjskega literarne-
ga društva.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje in Planinska sekcija Društva upo-
kojencev Dolgo polje vabita planince na spominski pohod
po Aškerčevi poti, ki bo 15. j.unija. Pot vodi od Rimskih
Toplic, Senožet in Širja do Zidanega mosta. Ob 12. uri bo v
Širju spominska svečanost. Odhod vlaka iz Celja bo ob 8.
uri, povratek v Celje ob 16.20. uri.
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 22. in 23. junija
v Italijo na Sernio in Zuc dal Boor. Odhod je v soboto 22.
junija ob 4.30 uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji.
Prijave do 17. junija.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union od 13.6. do 19.6.
• ob 18. in 22. romantična ko-
medija Načrtovalka porok
in ob 20. triler Soba za pa-
niko.
Mali Union od 13.6. do
19.6. ob 20. triler Memento
in ob 22.15 ZF grozljivka Bla-
de 2.
Kino Metropol od 13.6. do
19.6. ob 19. ZF grozljivka Bla-
de 2 in ob 21.15 romantična
komedija Kate in Leopold,
15.6. ob 10. matineja - ro-
mantična komedija Kate in
Leopold.
Kino Žalec 15.6. ob 18.30
satirična komedija Veličastni
Tenenbaumi in ob 20.30 pu-
stolovski Kralj škorpijonov,
16.6. ob 18.30 pustolovski
Kralj škorpijonov ter ob
20.30 satirična komedija Ve-
ličastni Tenenbaumi.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvo-
de,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail tlredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.tediiik@nt-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tone vrabl.
Opravlja irzen)e oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije; Vesna Lejič.
Koordinator trženja;
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda; Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti; agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA
HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
Št. 24-13. junij 2002
48
ZANIMIVOSTI
Cetisova
športna
sproščenost
v največjem grafičnem in ti-
skarskem podjetju v Sloveni-
ji že deset let zasfobljeno ugo-
tavljajo, da »obveznosti neu-
smiljeno narekujejo hitrost po-
slovnega življenja in mu od-
merjajo čas za sproščeni kle-
pet«. Kar je jako grozno. Zato
že deset let prirejajo Teniški
turnir Cetis, na katerem zbob-
najo skupaj predstavnike slo-
venskega poslovnega, politič-
nega in javnega življenja. In
seveda sproščeno kramljajo,
vmes pa odigrajo par nizov ne-
koč najbolj mondenega nabi-
janja žogice v Sloveniji, ki pa
ga je sedaj močno zasenčilo
nabijanje žogice po zlikanih
travicah golf igrišč.
Ob igrišču Tenis kluba Ce-
tis so se Cetisovci in njihovi
gostje začeli zbirati v zgod-
njih sobotnih urah, saj jih je
čakalo veliko platno in ko-
rejska omlednost slovenske-
ga žogobrcarstva. Kljub temu
jih ni minilo športno navdu-
šenje in dobra volja, ki jo je
popoldne podkrepila vedno
živahna in ostro jezična Sa-
nja Doležal. Da nihče ni bil
lačen ali celo žejen, je po-
skrbelo razkošje Bacchuso-
vih bifejev, najbolj uspešnim
teniškim navdušencem pa so
nazdravili z dobršno mero
šampanjca.
Foto: GREGOR KATIČ
Vrhovni šef Cetisovcev Drago Polak se ni branil brušenja pet ob popoldanskih poskočnicah.
Inventar vsakega spodobnejšega teniškega turnirja Tone Anderlič je Mirku Raju (Bacchus) doživeto opiso-
val svoje navdušenje nad jedačo.
Sanja Doležal je popoldne dvigala moralo že rahlo utrujenega občestva, Alojz (levi zamahi) in Zbignevv pa
sta navdušeno postala njena plesna skupina.
Navijač Dori
Da je svetovno prvenstvo v nogometu povzročilo prave pretrese na različnih koncih
sveta, je medtem že jasno. V roke nam je prišel berlinski časopis, v katerem so Nemci
pred tekmo s Savdsko Arabijo za nasvet vprašali celo tamkajšnjega slovenskega duhovni-
ka Izidorja Pečovnika, ki ga imajo v lepem spominu tudi ljudje na našem koncu. Kot;
zagret športnik in nekdanji nogometaš je z veseljem povedal, kako on gleda na božjo;
pomoč na igriščih. Če sklepamo po rezultatu 8 proti O v korist Nemcev, je jasno, kdo je
bil v večji milosti pri tistih zgoraj... Da bi se tudi Dori kar dobro znašel na zeleni površini,
pa so reporterji ugotovili ob nekaj njegovih ekshibicijskih točkah. Za vsak slučaj, če bij
njihova zvezda Ballack odpovedal.	.	!
Med luknjami in vinogradi
Golf, ki je menda med izbranci bolj »in« kot tenis, je 52
navdušencev tokrat privabil na igrišče Zlati grič. Podjetje A2S
Spektra Orbit je pripravilo turnir, na katerem so tekmovali v
parih in se potegovali za privlačne nagrade. Pet zmagovalnih
dvojic bo jeseni nastopilo na finalnem delu na Bledu. Zmaga-
la sta stara mačka na luknjastih terenih Zvonko in Sergej
Murgelj, druga sta bila Zorka in Janez Vučer, lanska zma-
govalca slovenskega finala. Tretja sta bila Franc Bukovnik
in Marko Štirn, četrto mesta sta zasedla Marjan Vidovič in
Ivan Gajšek ter peto Dejan Brečko in Janez Lešnik.
SD
Št. 24. - 13. junij 2002