Poštnina plačana e gotovini
Posamezna številka 9 dl«
DELAVSKA ENOTNOST
LETNIK XI. št. 28
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE
LJUBLJANA, 4. julija 1952
NAŠA republiška LJUDSKA SKUPŠČINA je sprejela štiri pomembne zakone o ljudskih odborih
fec ic v gospodarstvu Infll ¥ organizaciji llndshe omasti le
flelaisM razred odloCnjoC (inilcil
Ljudska skupščina FLRJ je na petem rednem zasedanju 1. aprila 1952 sprejela Splošni zakon o ljudskih odborih. Tovariš Kardelj ga je označil za deklaracijo o osnovnih načelih ljud-®kega samoupravljanja in organizacije oblasti v občinah, okrajih in mestih. Ta zakon je izraz dosežene stopnje družbenega razvoja, hkrati pa je obvezen program o razvoju in organizaciji ljudske oblasti in ljudske samouprave. Splošni zakon se imenuje zato, ker so za uresničenje njegovih načel potrebni republiški zakoni.
Naša republiška ljudska skupščina je tej nalogi zadostila na zasedanju dne 30 junija 1952. Sprejela je štiri zakone, ki sestavljajo vsebinsko zaključeno celoto. Ti zakoni so: Zakon o okrajnih ljudskih odborih, Zakon o občinskih ljudskih odborih, Zakon o ljudskih odborih mest in mestnih občin ter Zakon o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskega odbora.
Zakaj je potrebna reorganizacija ljudskih odborov, zakaj po komaj treh letih zopet novi predpisi o ljudskih odborih? To niso morda vprašanja nepoučenih. Ta vprašanja bi včasih kazalo postaviti tistim, ki namenoma jemljejo že tekočo reorganizacijo ljudskih odborov formalno in birokratsko. Prav tako pa tudi tistim, ki vidijo v teh ukrepih nekakšno koncesijo zapadnim demokracijam in s tem možnost uveljavljanja svojih sovražnih namenov. Taka mnenja so pri nekaterih samo huda zmota, pri drugih pa odločno sovražna, v obeh primerih pa lahko postanejo ovira za razvoj socialistične demokracije, če bi se uveljavila v praksi.
Ljudski odbori so nastali in se razvili v narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji; so torej plod in organi socialistične revolucije. Ustvarile so jih delovne 'množice z delavskim razredom na čelu na pobudo in pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije, da bi jim bile sredstvo za zmago I iudske socialistične revolucije, za zgraditev socializma. To so bili narodnoosvobodilni odbori, to so ljudski odbori, ki so se razvili iz narodnoosvobodilnih odborov. Kakor se je v njihovi rasti odražal razvoj narodnoosvobodilne borbe in so njihovo rast spremljali ustrezni odloki pristojnih organov (pri nas na primer SNOO, kasneje SNOS) zato, da bi pospeševali razvoj borbe, tako je tudi z ljudskimi odbori po osvoboditvi. V njihovem razvoju se kaže naša družbeno ekonomska in politična rast, ki je s svoje strani terjala spremembe v ustroju ljudskih odborov zato, da bi ti kot instrument družbene rasti to rast še bolj pospeševali. Ustroj ljudskih odborov kot organov socialistične revolucije mora torej ustrezati vsakokratnim družbeno političnim odnosom. Spremembe v teh odnosih, v socialističnem razvoju nujno povzroče spremembe v ustroju ljudskih odborov.
V družbenih odnosih je prišlo do globokih revolucionarnih sprememb, ki nujno vplivajo tudi na organizacijsko strukturo državnega sistema, saj gre »za tak notranji razvoj celotnega družbenega mehanizma upravljanja — a tudi državni organizem je sestavni del tega družbenega mehanizma — ki vse bolj postaja organizem ljudskega samoupravljanja v Osnovnih eelicah družbenega življenja< (Kardelj). Izraz in posledica tega razvoja je organizacija ljudskih odborov, so uvodoma našteti novi zakoni o ljudskih odborih.
Nikakor ni slučaj, da se novi socialistični elementi najprej in doslej najbolj izrazito uveljavljajo ravno v ljudskih odborih. Ti so podlaga ljudske oblasti, so po svojem nastanku in vsebini osnovni organi socialistične države in najustreznejša oblika za razvoj socialistične demokracije. Delavsko gospodarjenje, samouprava delovnih kolektivov terjajo ustrezajočo organizacijsko strukturo ljudskih odborov kot lokalnih organov državne oblasti in organov ljudske samouprave. Samoupravnost proizvajalcev, ki se kaže v pravicah in dolžnostih njihovih organov, to je delavskih svetih in upravnih odborih, je že povzročila globoke spremembe v gospodarskem sistemu. Sedaj uvajamo ustrezne spremembe v organizacijski strukturi ljudske oblasti, kajti nosilec socialističnega razvoja ne more biti noben birokratski aparat in nobeno genialno vodstvo, ampak samo borba delavskega razreda in delovnih ljudskih množic sploh preko demokratičnih oblik, ki jih zmagovita revolucija mora ustvariti, če hoče zagotoviti pravilen razvoj socializma. Če pa naj pride do preobrazbe v organizacijski strukturi celotne državne zgradbe, je treba začeti Pri ljudskih odborih, ki so njena podlaga. Omenjeni novi zakoni so torej v bistvu zakonita posledica nove faze naše socialistične revolucije in hkrati pogoj za nadaljnjo in še uspešnejšo pot .v socialistično družbeno ureditev.
ZBORI PROIZVAJALCEV -NADALJNJI KORAK V KREPITVI DELAVSKEGA UPRAVLJANJA
Od najvažnejših bistvenih sprememb v organizacij: izvajalcev. Tovariš Kardelj je v svoji
Pr
ijski strukturi so zbori pro-
obrazložitvi novega zakona o ljudskih odborih dejal, da je vodilna vloga delavskega razreda prvo načelo v našem državnem sistemu, katerega je bilo treba jasno postaviti. Delavski razred mora priti do izraza kot vodstveni družbeni faktor tudi neposredno kot proizvajalec. kot najmočnejša ekonomska sila, ki bo sposobna zavestno potegniti za seboj zaostale družbeno ekonomske sile. Začetna stopnja uresničevanja te ideje, je delavsko upravljanje, nadaljnji ukrep v tej smeri pa uvedba zbora proizvajalcev.
Okrajni ljudski odbor, to je njegova skupščina, je bila doslej samo splošno predstavniško telo vseh prebivalcev okraja. Tako splošno predstavništvo pa ni več ustrezen odraz dejanskih družbeno političnih odnosov. Ne gre samo za gospodarjenje s podjetji po delovnih kolektivih, temveč gre za to, da ti po svojih predstavnikih v skladu s svojim družbeno političnim položajem soodločajo o razpolaganju presežka dela, ki so ga s svojim delom ustvarili za družbene potrebe. Pripada jim pravica, da v predstavniških organih, ki o tem odločajo, sodelujejo po svojih lastnih predstavnikih. Zato je splošno predstavniško telo postalo preozko in se dopolnjuje s predstavništvom proizvajalcev, to je z zbori proizvajalcev.
Načelo politične enakopravnosti državljanov se dopolnjuje s socialističnim načelom enakopravnosti, kakor je zajet v starem komunističnem pozdravu: delu čast in oblast. Splošno predstavniško telo. izvoljeno in sestavljeno po načelu politične enakopravnosti vseh državljanov, kakor ga je uveljavila že kapitalistična družba, pomeni, da o razpolaganju presežka dela enako odloča tisti, ki ustvarja največ tega presežka, to je proizvajalec, kakor tudi tisti, ki daje v to družbeno bogastvo mnogo manj ali celo ničesar. Neustreznost takega stanja postane še bolj otipljiva, če upoštevamo, da je število proizvajalcev družbenega bogastva marsikje znatno manjše, njihov prispevek zaradi uporabe moderne tehnike pa neprimerno večji od ostalih državljanov, ki imajo po številu večino. To pomeni, dajati številu prednost pred družbeno ekonomsko vlogo. V tem tudi je formalnost za-padnih demokracij in zapostavljanje
delavskega razreda, kot odločilnega či-nitelja sodobne družbe. Naš družbeni razvoj je na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev dosegel stopnjo, ki zahteva bistveno dopolnitev splošne politične enakopravnosti, kar se uresničuje v obliki zborov proizvajalcev. Naši organi oblasti bodo torej sestavljeni po načelu politične enakopravnosti vseh državljanov, istočasno pa tudi po načelu, da se odloča o uporabi presežka dela in o^ vseh gospodarskih vprašanjih po deležu, ki ga posamezne skupine proizvajalcev prispevajo v družbeno bogastvo, ali kot pravimo v družbeni produkt.
Ko bodo izvedene nove volitve v ljudske odbore, bodo okrajni ljudski odbori sestavljeni iz okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, mestni pa iz mestnega zbora in zbora proizvajalcev, torej iz dveh enakopravnih predstavniških teles. Okrajni zbor je splošno predstavniško telo vseh državljanov v okraju oziroma mestu in ga sestavljajo odborniki, ki jih volijo vsi državljani -volivci na območju okraja oziroma mesta. Zbor proizvajalcev pa je predstavniško telo tistih delovnih ljudi, ki delajo na območju okraja (mesta) v proizvodnji, prevozništvu in trgovini ter so v zboru zastopani v razmerju s svojim prispevkom za družbeno skupnost, kakor ga kaže njihov delež v družbenem produktu okraja oziroma mesta. Da je ta zbor predstavniško . telo proizvajal-
(Nadaljevanje na 6. strani)
V tistih težkih dneh 1941. leta, ko je pod Hitlerjevim škornjem ječala skoraj vsa Evropa in ko nobeden ni upal niti pomisliti na odpor, naš Centralni komite.i KPJ ni klonil in ni izgubil vere v neusahljive sile ljudskih množic. — 4. julija 1941 je s proglasom pozval ljudstvo Jugoslavije k vstaji in v nekaj dneh je žar ljudske revolucije zajel vse pokrajine naše domovine
festival v ajdovcini ob obletnici priključitve slovenskega primorja
Nikoli ne bomo dopustili, da bi kdor koli pomračil našo svetlo bodočnost
Naša Primorska se je že več tednov pripravljala na proslavo pete obletnice priključitve k Jugoslaviji. Zaključni festival pa je bil v nedeljo v zgodovinskem mestecu Ajdovščini, kjer je bila imenovana prva slovenska vlada.
Vse mestece se je odelo v morje zelenja, cvetja in zastav. Sem so prihiteli iz vseh krajev Primorske, prišli so tudi Ljubljančani, Tržačani in skupina koroških Slovencev. Vsega skupaj se je zbralo okoli 30.000 ljudi. Vsa pisana množica se je v mogočnem sprevodu, v katerem je bilo tudi več tisoč fizkultur-nikov okoli devete ure podala na igrišče zunaj mesta.
Na tribuni so se zbrali naši najvišji državni in partijski voditelji, med katerimi smo opazili predsednika gospodarskega sveta tov. Borisa Kidriča, org. sekretarja CK KPS Vido Tomšičevo, člane CK KPS Toma Brejca, Janeza Hribarja in Marjana Breclja, dalje podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine LRS Franceta Bevka in druge.
Prisotni so s posebnim navdušenjem pozdravili pozdravno pismo pokrovitelja festivala tovariša Tita. Med drugim pravi tovariš Tito v svojem pismu, da so nam zli elementi v Italiji ta čas, ko smo si s krvavečim srcem prizadevali po osvoboditvi naše države odpustiti
Vznikla je plemenita pobuda
Ob začetku tekmovanja v čast partijskega kongresa
Čim je bil sklican kongres naše Partije. so se začeli delavci pogovarjati o
mooanju za tole: tisti, ki bo uresničil vse naštete revolucionarne spremembe
izoblikovali družbene odnose pri nas. To pa se pravi s polno odgovornostjo
tem, kako bi delavsko dostojno poča- in preizkusil njih revolucionarno vred- revolucionarja tvorno poseči n naše do-1'JUt tak pomemben dogodek o našem nost ter našel za porajajoče se nove gajanje. To pa naše družbene razmere delavskem gibanju, kot je partijski družbene odnose odgovarjajoče druž- danes terjajo od delavskega razreda.
t-ZlFl time 7 /z»7» ro7mirTinni'	I  	_ d	_ •	/	I	1 t	I I ■ / v	I 1 I /•
kongres. Iz teh razmišljanj je takoj iz šla pobuda za tekmovanje, ki naj bo
be/ie oblike, ustanove in postave, so de- Marsikje delajo težave o kolektivih laoci sami. Pri teh preobrazbah torej ljudje, ki bi radi videli, da bi tekmo-
ne gre za to, kaj je bilo delavcem na-
posoečeno temu dogodku. Kolektiv za a„ _______________	_________________ _____
kolektivom je začel tekmovati. V razme- ročeno napraviti, ampak kako delavski uspehe, roma kratkem času po sklicanju kon- razred sam doživlja te spremembe in gresa je zelo naraslo, število delovnih kako nastopa o njih kot ustvarjalec,
vali >po staremu, za tiste gospodarske ki so bili o času administrativnega gospodarjenja kolikor toliko zanesljivi podatki o razredno poli-
kolektiooD na Slovenskem, ki so na tak kot oni, ki piše življenju nove postave tični tvornosti delovnih kolektivov (da-ah drugačen način obvestili javnost, da in kaže nova pota. V tem se pravza- si mnogokrat niso odgovarjali, v celoti so pričeli tekmovati. Skoraj da bi da- prav uveljavlja nova, neposredno tvor- pa nikdar). Taki ljudje sedaj tudi tež-nes ze tezko našli kolektiv, ki doslej še na vloga delavcev v našem družbenem ko razumejo, kljub vsej Mohri volji, da ni začel tekmovati, dasi za milo ge ko- življenju. Vsak delavec, kjer koli živi bo v bodoče vse manj možno ocenjevati lektive javnost se ne ve, ker je njihov in dela, mora delati kot delavec, kot del tekmovanje z nekimi administrativnimi
izred na- merili, veljavnimi za vsa podjetja in ima zelo stroke (po točkah, po kolonah) in da bodo morala stopati vse bolj v ospredje
glas pomešan z množico ostalih. V sa- zavestne sile, ki jo delavski razred nameni tekmovanju pa bomo tudi o njih še države predstavlja in ki
izvedeli kaj lepega.
Delavski razred torej tekmuje o čast svoje Partije. Morda beseda >tekmuje< 'celo premalo pove ali pa ne izraža v celoti stvari tako. kot jo danes zreli delavci razumejo. V delavskih vrstah je
jasne razredne cilje.
Zaradi vsega tega bo tekmovanje tu- družbeno politična merila, splošna di težilo na prizadevanjih, da bi čim družbena zrelost delovnega kolektiva in širši krog delavcev dovolj jasno doumel njegov razredno političen pomen v na-bistvo vseh družbenih sprememb, ki so šem delavskem gibanju. Praktične ma-v teku, in našel svoje mesto v boju za terialne uspehe pa bo mogoče ocenje-
misel o tekmovanju v čast naše Partije načela, ki so dozorela o Partiji. V vseh vati le še v primerjavah med posamez-
predosem dozorela 7.ato, ker ogromna tekmovalnih programih je iz istega nimi delavci, podjetji in o primerjavi večina delavcev čuti v Partiji tisto svo- vzroka zelo močno podčrtano in nagla- s podatki iz prejšn jih let. jo razredno politično silo, ki jihfiodi v seno razredno, idejno politično vzgojno S >takimi podatki* bodo odslej sto-trdem, toda zelo uspešnem revolucio- delo. Pri tem namreč ne gre za neko pala podjetja pred javnost, s takimi po-narnem boju. Delavci dobro vedo, da suho >krožkarstvo< (koliko krožkov, te- datki pa bodo tudi merila svoja priza-je Partija isto v našem delavskem giba- čajev, koliko predavanj, koliko udele- deoanja v času tekmovali ja na čast n ju kot je srce v človekovem organiz- ženceo). V tem tekmovanju gre za to, kongresa Partije. V bodočih tekmooa-mu. Preko nje oblikuje delavski razred da bodo delavci smotrno, iskreno pro- njih, kakor tudi že v nastopnem, bo ose svoja razredno politična hotenja in tež- učevali družbene spremembe, gre za to, manj važno tisto tehnično administra-nje in preko nje dozorevajo njegove da se krog tistih delavcev, ki bodo stvar tiono naštevanje v odstotkih o preko-družbene zahteve in programi. In prav v svoji revolucionarni zamisli čim glob- račenih normah, o številu prisotnih na zadnje obdobje, v katerem je naše de- lje razumeli, čim bolj razširili in da osi sestankih in podobno, in vse bolj polansko gibanje krenilo delj od doslej taki delavci postanejo aktivni revolu- membno bo. katerih gospodarskih, poznanih uspehov o delavskem gibanju cionarni poborniki za ta načela v oseh družbenih, oblastvenih zadev se je lotil sploh, saj si utira še neizhojeno pot ne- javnih in družbenih ustanovah ter or- delovni kolektiv in kako jih \e uredil posrednega delavskega upravljanja (to ganili. To je ena stvar! Druga, neloč- ter kaj je to v življenju tega kolektiva so sicer delavci, seveda izraženo nedo- Ijioa od prve, pa je, da se delavci uspo- in naše družbene skupnosti pomenilo, gnano, že stoletja želeli in o tem videli sabljajo družbenim načelom in posta- Tako bo kolektiv res tekmoval izhaja-rešitev razrednih nasprotij, toda delav- vam dati o našem gospodarskem, jap- joč iz svojih problemov, pokazal bo
S k-n Činnn 1P i P 0 a <0 ni nenoln nil~ior n nrn in	vin 1	___’	___I. ' <	_.•	___:	:..	..... »
sko gibanje tega še ni uspelo nikjer nem in
uveljaviti), je pokazalo, kako tvorno obliko, to je, da jih znajo vklesati v uveljavlja naša Partija vse tiste revo- življenje.
lucionarne težnje, ki v našem delav- Tekmovati v čast naše Partije se foškem gibanju dozore. In iz tega spozna- rej predvsem pravi, bojevati se za In.
—u..j. ja doumeš naše revolucionarno obdob-
družbenem življenju praktično svojo zrelost pri ocenjevanju pomemb-
nja je med delavci vznikla pobuda za to, da počaste partijski kongres.
Zato bo tudi celotno tekmovanje no- nost za to, kako bomo skovali jeklo, ki
nosti družbenih in gospodarskih zadev in kot tak dobil priznanje za svoja prizadevanja. V tem pa je bistvo bodočih tekmovanj. In o takem smislu naj bi se tudi razvilo začeto tekmova-
je in kot delavec čutiš polno odgovor- nje v čast partijskega kongresa, da bodo slovenski delavci res lahko poka-
silo tako obeležje. Predvsem gre o tek- ga je razbelila revolucija — kako bomo zali, kako visoko cenijo svojo Partijo!
strašne zločine in žalitve, ponujali in nam še ponujajo ostrino noža. Naši narodi ne mrzijo italijanskega naroda in zato žele sodelovanja, z njim, žele mu dobro, žele mu vsestranski razvoj in ooljše življenje. Naši narodi zelo dobro vedo, kdo je v Italiji kriv za take od-rose do naše države Vedo, da so temu krive črne reakcionarne sile iz Vatikana in izven njega, ki poskušajo kaliti mir tudi v naši deželi. Vedo, da so tega krive fašistične sile, ki se ponovno zbirajo, vedo, da so tega krivi informbi-rojevci, ki po nalogu iz Moskve vodijo z vsemi možnimi propagandnimi sredstvi borbo proti naši državi skupno s fašisti. Naša država se rapidno razvija v vseh smereh in ne bomo nikdar dopustili, da bi nam kdorkoli pomračil svetlo perspektivo bodočnosti.
Potem pa je burno pozdravljen stopil na govorniški oder tovariš Boris Kidrič.
Najprej je primorskemu ljudstvu čestital ob peti obletnici priključitve k Jugoslaviji, ki je uresničila sanje trpečega, izkoriščanega in zatiranega ljudstva Slovenskega Primorja.
Govornik je nato opozoril na tiste sile, ki nam skušajo sedaj sadove te naše težke krvave borbe okrniti in nas oropati težko priborjenih pridobitev. Na eni strani nas nezaslišano napadajo z vsemi sredstvi od gospodarske blokade do odkritih groženj prav tisti, o katerih smo mislili, da bodo poborniki in nosilci socialistične ideje. Pa tudi na zahodu so ljudje, ki mislijo da je informbiro-jevski pritisk sovjetske birokratske kaste na Jugoslavijo mogoče izkoriščati v svoje imperialistične namene. Med take ljudi spadajo tudi imperialistični krogi v Italiji, ki mislijo, da je sedaj nastopil čas, da lahko to Jugoslavijo ponovno okrnijo, namesto da bi jo podprli, kajti naša borba, je poudaril tovariš Kidrič, ni samo naša borba, temveč borba vsega naprednega sveta.
Nadalje je tov. Kidrič naglasil, da je imela italijanska vlada že dovolj priložnosti, da bi se z nami sporazumela in da bi se odstranili vsi spori. Toda italijanska vlada noče razumeti na kakih temeljih je mogoč sporazum. Še danes govoričijo o coni B. Toda o coni B ne more biti nobenega govora, ker je to že iz pradavnih časov naše zgodovinsko in narodno ozemlje.
Tovariš Kidrič je nato orisal velike težave, ki smo jih morali premagati v narodnoosvobodilni borbi in prav tako poudaril velike težave pri obnovi porušene domovine in pri graditvi resničnega socializma. Danes lahko s ponosom ugotovimo, da ta naša borba že rodi sadove in da ni več daleč čas, ko bomo lahko življenje našega delovnega ljudstva občutno izboljšali.
Po govoru tovariša Kidriča so pre-čitali pismo primorskega ljudstva maršalu Titu. Med drugim je v pismu rečeno, da bo primorsko ljudstvo zvesto hodilo po poti, ki jo je začrtal maršal Tito. Prav tako so s festivala poslali pozdravno pismo tov. Edvardu Kardelju. Oboje pisem je primorsko ljudstvo z viharnim odobravanjem sprejelo.
3. JULIJ JE PROGLAŠEN ZA »DAN RUDARJEV*
Delavska pravica je steber
iz katerega klešemo naše delavske postave
OB OBLETNICI STAVKE ZASAVSKIH RUDARJEV, KI JE POKAZALA VELIKO, SOLIDARNO, NEZLOMLJIVO REVOLUCIONARNO MOC N ASIH RUDARJEV
3. julija so rudarji jutranje posade ostali v jami. Pridružila se jim je popoldanska in nočna posada in prišli so tudi tisti, ki so imeli bolniški dopust. Zastavkali so trboveljski rudarji in stvavka se je širila še naprej.
Med pšenico je tudi vedno nekaj zrn ljulike. Arh, tajnik bivše Strokovne zveze rudarjev, se je v avtomobilu kapitalistov pripeljal v Zagorje in rudarjem dejal, da družba ne bo znižala plač. Večina mu je nasedla. Rudarji so po 3 dneh in 3 nočeh gladovne stavke prišli iz jame.
Kapitalist pa ne bi bil to, kar je, če bi držal besedo. Čez mesec dni je družba postavila isto zahtevo pred rudarje. Lastniki rudnikov so se zbali. Že v prvi stavki so videli enotnost delavcev. Zato je bila takrat v Zagorju okrepljena žandarmerijska posadka. Člani Partije, bilo jih je 18, so se zbrali v Galem-bergu, malem gozdiču. Med nje je prišel tudi Tone. Tomšič. Skupno z njim so sestavili načrt za drugo gladovno stavko. Stavka naj bi trajala toliko časa, dokler družba ne umakne svoje zahteve po znižanju plač, prestavljanju kategorij itd. Razen Toneta Tomšiča so bili še takrat na sestanku stari komunisti iz revirjev Ivan Keše, Leopold Eberle, Slavko Pintar. Jurij Debeljak, Tomažič in Kluki. Zadnja dva še živita.
Načrt je bil sestavljen. Stavka je vzplamtela v vseh revirjih. Vodili so jo člani Partije, ki so bili večinoma tudi
Apneničast hrib, ki vsak dan bolj kopni, pod njim pa apnenica, oblaki dima. apnenčevega prahu, rudniška železniška proga, umazan potok, preozka in rebrasta cesta, z desne pa z grmovjem obrasel hrib, ki skriva ob svojem znožju ogrodje pred leti ugasle apne-ničarske peči — tak vtis sem dobil že pred leti, ko sem prvič izstopil na zagorski železniški postaji in se nameril v kraj. Ozka, skoraj pretesna dolina se po nekaj sto metrih odpre in pred teboj je zelena dolinica, vsa posejana z majhnimi hišicami. Na koncu doline so rudniške naprave, zevajoči vhodi v rove, separacija, tiri, prenapolnjeni z malimi vozički, ropot in piskanje.
Podoben vtis pustijo tujcu tudi Trbovlje in Hrastnik. Kdor si kraja pozorno ne ogleda, si kar težko zapomni, po čem se pravzaprav med seboj razlikujejo.
Takrat, ko sem še trgal hlače v šolskih klopeh, sem že slišal o zasavskih revirjev. Oče mi je marsikaj pripovedoval. K stricu pa je večkrat prihajal nek njegov znanec iz teh revirjev s svojo družino. Lepo so bili oblečeni. Moj vrstnik, njihov sin, je imel celo klavirsko harmoniko. Po teh vtisih sodeč in s svojo otroško pametjo sem si ■predstavljal življenje v Zasavju zelo lepo. Postalo mi je dežeja želja. Toda, kmalu sem se razočaral. Dobro se še spomnim, ko sem nekega prvega maja zagledal skupino delavcev, ki so prišli iz Hrastnika. Skromno so bili oblečeni in nič kaj veseli. Ko pa so popili nekaj kupic jabolčnika, so kleli. Brez dela so bili. Odpuščeni. Le kaj bodo jedli sami in kaj njihove družine.
Leto dni nato strica nekaj dni ni bilo domov. Ostal je v jami. Brez kosila, zajtrka, večerje. Le kos kruha je imel s seboj in nič več. Slišal sem, ko so se doma pogovarjali, da stric »štraj-ka« in da »štrajkajo« tudi v Trbovljah,
Zagorju in Hrastniku. Takrat še besede »št ra j k« nisem dosti razumel. Otrok sem še bil.
Ob prvem obisku v Zasavju tamoš-njih ljudi nisem poznal. Vedel sem le, da hranijo ti. kraji v zemlji bogastvo.
Celi vlaki premoga — kakšno bogastvo.
Saj moraš za eno samo vrečo teh črnih kamenjev dati toliko »kovačev«.
V poznejših letih sem večkrat zašel v Zasavje. Začel sem spoznavati ta-mošnje ljudi — rudarje. Zdi se mi. da sem šele takrat začel ceniti te ljudi in občutil, da dajejo oni premogu vrednost. Kaj je premog pod zemljo? Nič.
Večkrat sem obiskal to ali ono rudarsko družino, pogovarjal se z rudarji.
Vedno sem slišal kaj novega. Bogata }e nepopisna zgodovina zasavskih rudarjev. To je zgodovina plemenitih ljudi — rudarjev revolucionarjev.
Da, nepopisna zgodovina — so vsi dogodki zadnjih desetletij v Zasavju.
Nekdaj so časniki objavljali le pičle podatke. Kaj pa ljudje, ki tam bivajo in živijo? Enajst velikih stavk je bilo v Zasavju, tam so imeli že pred vojno tridnevno rdečo republiko, Žene so se enkrat dvignile, ustavile so rudnik in zavzele trboveljske ulice, rudarji so bili v naši revoluciji in podobno. Obilo dogodkov, obilo spominov. Toda vse to je le odraz življenja in hotenja tamoš-njih ljudi. O tem bo nekoč pisal slovenski pisatelj, ko bo doumel človeško veličino tega življenja in jo znal vklesati v slovensko slovstvo. To se bo zgodilo prej ali slej. Prav je, da se bo.
Zakaj spomin na dneve bojev, preganjanj, stavk, gladovanja globoko pod zemljo, je treba ohraniti, ker je v tem veličina življenjskega boja in plemenitih hotenj rudarjev. Potomci naj čita-jo, pred njimi naj vstanejo žive podobe nepozabljenih očetov in mater, ki so se dvignili iz temnega suženjstva v težak, pravičen boj za svoje pravice, za pravice preganjanih in izkoriščanih, za pravico hlapca Jerneja.
Slovenski rudar v Zasavju je bil le redkokdaj pravično plačan. Krivica se mu je godila na vsakem koraku. Toda hlapec Jernej — rudar ni stal križem rok. Večkrat je udaril s svojo železno pestjo po mizi in nagnal strah v kosti oblastnikom in kapitalistom.
Glejte, o teh časih sem se nekoč pogovarjal tudi s Francetom Tomažičem. France je star rudar. Delo v jami mu je upognilo hrbet. Lasje so so mu osiveli. Toda poln je še življenja, saj je šele sedaj zaživel. Nikoli ni dvomil, da se bori za pravično stvar.
Pogovor je nanesel na veliko gladovno stavko v letu 1934. Takole mi je pripovedoval Tomažič, da je bilo takrat. Dne 1. julija 1934. leta je Trboveljska premogovna družba uradno	.
razglasila, da bo znižala vse rudarske | prepozno« — pripominja sosed. »Kaj mezde za 6 %. Da bi bila krivica še boš tarnal zaradi zbiranja podatkov, večja, je sklenila tudi, da bo zmanj- ; Povej po spominu to. kar si doživel Po šala količine deputatnega premoga za mojem pa prav za prav ne gre toliko rudarske družine. »Po potrebi« pa naj za obujanje spominov na gladovno bi bili rudarji ' premeščeni iz višjih : stavko. Mislim,^ da gre bolj za v nižje kategorije. Stari rudarji, ki so že leta in leta plačevali kar precejšnje zneske v bratovsko skladnico, bi bili -razen pri zaslužku, prikrajšani še pri socialnem in pokojninskem zavarovanju.
Dan nato so se rudarji zbrali na shodu že s tiho mislijo na gladovno stavko. V Zagorju so najprej začeli.
ni bila lahka, najmanj pa gladovna. Ej, tisti slab zrak v jami in pajek je predel mrežo v želodcu. Vedeli smo, da je zgubljen zaslužek za toliko dni, kolikor časa ne bomo delali, doma pa saj veš, predali so bili prazni. In po stavki so ti pod tem ali onim izgovorom dali knjižico v roke, ti pa pojdi s trebuhom za kruhom. Vidiš, ko premišljujem o teh stvareh, vidim, da smo bili korajžni. Ničesar takšnega se nismo ustrašili. Verovali smo v našo zmago. In kako složni smo bili takrat. Da, morali smo biti složni. Za našo stvar je šlo. Za našo stvar, ki smo jo mi vsi podpirali in ki jo je vodilo naše vodstvo. Stari komunisti so bili na čelu. Zato smo lahko zaupali vodstvu, ker smo zaupali svojim močem. Naša »knapovska« beseda se takrat ni slišala samo v jami, ampak tudi na cesti, v vasi, še v direktorjevi pisarni se je slišala, in tja do Ljubljane in Beograda je segla. Daleč naokrog so ljudje občudovali naš pogum. Podpirali so naše zahteve. Pomagali so nam s hrano in denarjem. Vidiš, in tudi v tem je bila naša moč. Marsikomu smo takrat odprli oči. spregledal je, da je delavec močna sila, da tudi on po svoje vodi politiko. Takrat je iz nas rudarjev kipela moč, ki je tudi druge krepila.
Glej. prav zato mislim, da je treba tale naš rudarski praznik postaviti v današnji čas. Naj se tudi danes beseda nas delavcev sliši prav povsod. Ne samo v gospodarstvu, ki ga že upravljamo, marveč tudi v kulturi, prosveti,
Pred 18. leti je pod zemljo in na površini utihnil delovni hrušč. Rudarji so zastavkali. Rajši so gladovali pod zemljo v dušečem zraku, kot pa da bi še naprej trpeli krivico, ki jim jo je hotel prizadejati kapitalist. — Na sliki vidimo prebivalstvo Trbovelj ob gladovni stavki. (Slika je last Muzeja narodne
osvoboditve Slovenije)
Tako bomo v Trbovljah praznovali »Dan rudarjev«
Na predvečer dneva rudarjev se no mi rudarji zbrali pred upravo, kjer bo koncert delavske godbe.
pred spornem je leta 1924. padel
bomo skupno odšli pred spomenik to variša Fakina, ki
kot žrtev fašizma. Tu bomo položili venec, potem pa odšli na slavnostno akademijo v delavski dom.
Na dan rudarjev na bomo odšli na Partizanski vrh, Mrzlico, Kal in Kum.
Hidrocentrala Moste pri Žirovnici, ki bo dajala na leto 75.000 kilovatnih ur električne energije, je v nedeljo začela obratovati. Tolika moč električne energije bo sprostila 360.500 delavcev, kar pomeni 150.000 ton prihranka premoga ali 30.000 ton prihranka tekočega goriva na leto. Te skope številke nam povedo, kaj smo pridobili s tem, da je kolektiv Gradisa IMM v soteski Kavčkove stene pregradil doslej nemoteni tok struge Save, si jo podredil, da teče po volji graditeljev ter nam daje svetlobo in energijo, za lažje delo delavcev v tovarnah in kmetom na vasi.
Graditev hidrocentrale Moste pomeni za naše razmere veliko delo in velik uspeh. Z gradnjo smo začeli pod najtežjimi pogoji po končani vojni, ko je bila naša domovina porušena, ko še nismo imeli dovolj strojev, dovolj mehanizacij za gradnjo in še nismo imeli zgrajenih tovarn za opremo hidrocentral.
Posebne težave pa nam je povzročila še Sovjetska zveza, ko nam je zaplenila v Avstriji naročene in z dolarji ter bakrom že plačane turbine ter jih namesto v Jugoslavijo odpeljala sebi domov.
Z velikimi napori naših strokovni a-Lepše je danes življenje rudarjev in njihovih družin. Takole po delu ob delav-	^ov jn	delavcev, zlasti z mladim kolek-
nikih popoldne ali ob nedeljah po navadi posedejo okrog mize oče rudar, mati, . tivom,	smo uspeli	in zmagali. Pri	tem
sinovi in hčere. Beseda da besedo, pogovor se vrti o današnjih dogodkih in	delu je	sodelovalo	14 naših delovnih	ko-
pogostokrat pomislijo tudi na težke dneve, ki se več ne povrnejo
Ob otvoritvi nove hidrocentrale
V nedeljo sta se v Mostah zavrtela hkrati dva agregata
Graditev hidrocentrale Moste — veliko delo in velik uspeh
v stavkovnem komiteju. Stavkovni komite je skrbel, da niso rudarji poležavali v nevarnih mestih, vzdrževal je zvezo z delavci, ki so zasedli delovne obrate, skrbel je, da so delavci dobivali v jamo časopisje, skratka bil je duša upora, voditelj gladovne stavke. Člani komiteja so bili v jami pri rudarjih, skupaj z njimi so gladovali in vodili stavko. Zato rudarji niso verjeli sladkim besedam izdajalcev Arha, Pliberška in Krautbergerja, ki so tudi tokrat hoteli stavko razvodeniti in jo speljati v dobr.o kapitalistov. Ne! Rudarji niso verjeli izdajalcem. Verjeli so najboljšim iz svoje sredine, članom Partije, svojemu stavkovnemu komiteju. Po 108 urah so stavkajoči rudarji privedli Trboveljsko premogokopno družbo na kolena. Preklicala je svoje zahteve in rudarji so se vrnili na delo. Poslej v zasavskih revirjih ni bilo več gladovnih stavk.
*
Vlak je drsel proti Zasavju. Bral sem časopis. Glasen razgovor sosedov pa me je odvrnil od branja. Ozrem se. Na klopi poleg mene sedita krepka možakarja. Govorica ju izdaja, da sta revirčana — rudarja. Prisluhnem pogovoru.
»Precej dolgo so odlašali s tem praznikom. No, letos bomo tudi mi rudarji praznovali. Prav je,.Naša gladovna stavka je bila prav tako velika stvar, kakor Zaloška cesta, česar se spominjajo železničarji. Le pozno je vse to, pozno. Glej, vse je na kupu. Pripraviti je treba miting, izlet, govor. Kje bom le zbral v teh nekaj dneh vse potrebne podatke.«
»Ničesar še ni zamujenega in nič ni
to, da
tale naš praznik postavimo v današnji čas.«
Govornik je za trenutek utihnil, kakor da hoče pretehtati svoje besede, potem pa je nekako z zanosom nadaljeval.
»Velikokrat mi rojijo misli okop nekdanjih stavk, posebno okoli tiste gladovne. Težko je bilo. Nobena stavka
beseda delavcev naj se sliši na cesti in v vasi. Seveda prav posebno pa še v gospodarstvu, saj je od nas samih odvisno, kako ga bomo vodili, kakšna bodo naša podjetja in od tega bo odvisen naš zaslužek in vse naše bogastvo.«
Izstopil sem. V ušesih so mi brnele besede rudarjev. Res, le čemu je tre-
lektivov, največji uspeh pa je dosegel kolektiv Litostroja, ki je v rekordnem času 30 mesecev doma izdelal doslej naj večje turbine.
Se nekaj podatkov, da bomo videli, kako ogromno delo je to. Višina pregrade od temelja je 50 m, s čimer je doseženo zajetje vode v umetno jezero. V jezeru je 37 milijonov kubičnih metrov vode, od tega 2 milijona kubičnih metrov vode za tedensko izravnavo. Stroj-
ila zbirati podatke za’ govor. Takole iz niča hidrocentrale je zgrajena 20 m pod srca, kakor je povedal moj sopotnik, naj vsakdo pove in naj praznik rudarjev prestavi v današnji čas. Če bodo rudarji to storili, takrat ne bo to samo njihov praznik, marveč praznik naš vseh, saj bo vrelec, iz katerega bomo pili vsi in si nabrali novih moči za krepitev našega delavskega upravljanja.	Dore
zemljo, brutto padec Save je 67.5 m, Za-vršnice pa 176 m.
Kako ogromno delo je bilo doslej opravljeno, nam pove to, da so graditelji izkopali 200.000 kub. metrov materiala, vgradili 22.000 ton cementa, 72.000 ton betona, 700 ton železa, 8000 kub. metrov lesa. Vse to pa je bilo opravljeno v 3,900.000 delovnih urah.
To je naša prva hidrocentrala, ki je dala v pogon dva agregata ob otvoritvi, Hidrocentrala bo imela 4 agregate. Zato so nadaljnja dela še v teku.
Hidrocentralo Moste pri Žirovnici je gradil naš delovni človek z veliko požrtvovalnostjo in naporom, z mislijo in hotenjem nadaljnjega razvoja našega družbenega reda, socializma ter neodvisnosti svoje domovine.	B
Nova 6-tonska električna pe5 v Litostroju začela obratovati
Pred dnevi je začela v Litostroju obratovati nova šesttonska električna peč. Z obratovanjem so začeli ponočL Okrog peči so se zbrali delavci, mojstri, tehniki in inženirji. Peč so gradili okrog 8 mesecev in zato so bili radovedni, kako se bo njihovo delo obneslo. Vsa dela pri novi elektropeči je vodil inž. Mal skupaj z električarjem Stanetom Svetetom. Z enim samim pritiskom na vzmet, so začeli delovati številni električni stroji in tudi sama peč.
Okrog ene ponoči se je peč že do-dobro razgrela. Čez pol ure je težki mostni žerjav že prinesel čez veliko dvorano jeklolivarne ponev. Električar Svetel je pritisnil na gumb, žareče eletktrode so se dvignile in peč, težka okrog 35 ton se je začela nagibati. Prvi sarž, 7 ton žarečega železa, je stekel v nastavljeno ponev. Poskus se je dobro obnesel. Odslej bodo lahko litostrojski livarji vlivali tudi nad 15 ton težke odlitke.	A. Z.
- USTANOVNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE »POTROŠNIK« V KAMNIKU Pred dnevi je bil v Kamniku ustanovni zbor sindikalne podružnice uslužbencev trgovskega podjetja »Potrošnik« v Kamniku. Na zboru so razpravljali o izboljšanju dela v trgovskih podjetjih in zadrugah. Govorili so o kulturni postrežbi v trgovinah in nalogah sindikalnih organizacij v trgovini. Med drugim so člani sindikalne organizacije sklenili, da bodo tekmovali na čast VI. kongresa KPJ.	Štefan Borčnik
STRAN ★ 4. VII. 1952
DELAVSKA ENOTNOST
jj «a*!L'i!Magg
Sedaj ko razpravljamo
po delovnih kolektivih, je treba
podjetjem tehnološko povezana, pa organizirali kot samostojna gospodarska podjetja v sestavi JZ.
___r___ ______ ki bi zajela posle Organizacija bi bila potemtakem na-
prometno-komericialne službe in vleko-stroj- slednja:
- - •	* ~	I — GDJZ — centralni državni organ,
II — DZ republiški državni organ,
Železničarji si že dalj časa želijo — to so izrazili že na mnogih sindikalnih sestankih, plenumih in občnih zborih — da bi samostojno upravljali svoja podjetja, kakor drugod v gospodarstvu, seveda v kolikor specifičnosti železničarske službe to dopuščajo. Sedanji delavski sveti, ki so bili lani izvoljeni in imajo le posvetovalni glas, so
doslej odigrali pomembno vlogo v razvoju	_	,
delavskega upravljanja pri železnici. Doka-	šega aktiva izhaja, da bi v prvi vrsti od
zali so. da so železniški kolektivi sposobni	sedanjih dejavnosti v železniški organizaciji,	-
upravljanja, saj nekateri delavski sveti s	ki so nastale v teku razvoja, ostala samo	sestavi	JZ.
posvetovalnim glasom nič ne zaostajajo za transportna dejavnost, tistimi, izvoljenimi po zakonu v podjetjih, prometno-komericialne
kolikor pravic imajo in jim to dopuščajo	ne službe. Zaradi svoje področne razpro-
možnosti pri sedanji organizaciji poslovanja, stranosti, gibljivosti dela osnovnih sredstev __	-	-	,
Zato ie sprožil pred kratkim objavljeni na- (vozov, lokomotiv), enotnosti prevoznih tarif 1. republiško železniško transportno pod-črt predpisa o delavskem upravljanju na In centralnega zbiranja tarifnih dohodkov pa jetje, železnici živo razpravo in zanimanje.	zahteva transportna dejavnost posebne orga-
Pre.išnji teden je o osnutku uredbe raz-	nizacijske prijeme pri uvajanju upravljanja
pravljal širši aktiv zastopnikov Republiškega	po delovnih kolektivih. Zato bi bilo treba
odbora sindikata železničarjev, železniške	transportno dejavnost organizirati kot pod-
direkcije in partijskih organizacij v Ljub-	jetje, ki bi imelo kot osnovno nalogo orga-
liani. Razprava je dokazala, da je treba	mzirati prevoz potnikov in blaga, zbirati
predlagani načrt v celoti spremeniti, ker ne	tarifsA* dohodke, skrbeti za kritje vseh pre-
prinaša ničesar bistveno novega v delavsko voznih stroškov, ra*en *eg* Pf	vo» v«	u. 11^1=	-----
upravljanje in ni izdelan na osnovi decen- vati varnost prometa in trošenje osnovnih stojnega podjetja. Transportno podjetje pa tralizacije poslovanja, ki šele omogoča samo-	sredstev, skrbeti za manjša popravila, ki jih	je	mogoče razdeliti še na prometna podjetja
stojnost železniških enot in ekonomsko osno-	lahko opravlja nadzorno ose oje, o cm a jati m	(razporedne postaje), ki bi transportnemu
vo za upravljanje po delavskih svetih.
Zato je najvažnejši del razprave o decentralizaciji poslovanja na železnici, kajti o pravicah in dolžnostih ter funkcijah de-
2.	podjetje za vleko,
3.	podjetje za vzdrževanje
proge,
4.	podjetje za zveze in varnostne naprave,
5.	podjetje za vzdrževanje gornj. ustroja,
6.	podjetje za vzdrževanje elektronaprav,
7.	projektivni biro,
8.	nakupno podjetje.
Vsa ta podjetja bi imela svojstya samo-
. . . .	. v . (razporedne postaje), *».*	--------------
prevzemati dela pri tekočem vzdrževanju, prodajala samostojno svoje usluge, to je vla-remontu in renovacijah osnovnih sredstev kovne kilometre in bile z ni im v koopera-
ter del za povečanje kapacitet.
tivni povezavi ter bi medsebojno poslovala
lavskih svetov bi — razen glede manjših sedanje prometno-transportne službe in do-
___1 -	__4 W	inH A« Vi i  ].„4» -,n4-7nrnQ firaano elinha s n
Podjetje bi torej združevalo vse edinice preko tekočega računa pri Narodni banki.
sedanje nadzorne organe službe vanje proge, službe za zveze in
To bi bila v glavnih potezah ena rešitev vzdrže- nove organizacije poslovanja železnice, o varnostne kateri bi bilo treba seveda še razpravljati
postaj — ne bilo treba razpravljati, če bi
bile današnje edinice samostojna podjetja. __________ .	„ .
To je mišljenje aktiva, ker veljajo za edini- naprave ter tehnično-vozovne službe. Ostale in poiskati po podrobnejšem študiju še bolj-ce zakonski predpisi, kakor za druga gospo- edinice vlečne službe in vzdrževanja, ki de- še oblike in način organizacije. Glede raz-darska podjetja, širši aktiv je razpravljal la jo za transportno podjetje, pa bi gospodar- logov, ki jih navaja komisija — izdelovalec predvsem o tem vprašanju, ker bo o načrtu sko ločeno organizirali. Te bi pozneje lahko načrta o delavskem upravljanju ki je sedaj treba razpravljati šele, ko bo dana pravilno prišle pod upravo lokalnih oblasti, v kolikor v razpravi in ki zastopa mišljenje, da je • •	Jpodlaga za bi to dopuščal tehnološki proces v železniški železnico mogoče organizirati samo centra-
______ __________ organizaciji. Ta podjetja bi v prehodni fazi listično kot eno podjetje, podrejene enote
Pri vprašanju decentralizacije poslovanja skupno s transportnim podredili republiške- pa kot pogone, moramo pri predlogu o novi ,,ižatoro h3\mnsti mn prvunod a rskn riružhpnprmi nr?ann fpnsnn- organizaciji ugotoviti naslednje:
1. zbiranje, ugotavljanje in evidentiranje tarifnih dohodkov in njihovo razdeljevanje ne more biti ovira za decentralizacijo — kot
organizacijska in gospodarska ustanovitev delavskih svetov.
Pri vprašanju decentraliza__„ _ t.------ -----.	-
moramo najprej ugotoviti, katere dejavnosti mu gospodarsko družbenemu organu (gospo --■*	1	-- -----1—54~1-4 —T”"~ darsko združenje kot pravna oseba), ki bi
IllUi dlllU lldjpicj UgUlUVHi, novci c	v iivoi
naj ostanejo v organizacijski sestavi Jugo slovanskih železnic kako naj se te gospodar- imel nalogo spravljati sko organizirajo, kakšne _ naloge in pravice slo vanj e in opravljati
sklad njihovo po-tehnično-operativne
naj imajo in slednjič, kak zagotoviti enot- posle, medtem ko bi kontrolne, direktivne navaja v svoiem komentarju prej omenjena ---«-	.....——--------------in pravno-funkcionalne posle imel republiški	•=■« Art nrnhi»m nrpriiti
nost tehnične operative in opravljanja prav-
— „	4.V. ni Vli U	Dri f nm Bi V*» i 1
no-funkcionalnih poslov. Pri tem bi bilo državni organ in jih povezoval z družbenim treba analizirati tudi stališče komisije, ki je planom.
objavljeni načrt izdelala in teh vprašanj ni Edinice in podjetja, ki se bavijo s pro-rešila. temveč je ostala pri sedanlem cen- izvodnjo in opravljajo remontna dela. kot tralističnem poslovanju, češ da je možno so železniške delavnice, podjetja za tmpre-železnico organizirati samo kot eno podjetje gnaciio lesa. samostojni kamnolomi, žage za vso državo.	itd., bi takoj izločili lz organizacijskega se
komisija — ker se da ta problem urediti tako, da bi se tarifni dohodki zbirali ločeno po območjih sedanjih direkcij. Uvesti bi bilo treba le ločene vozovne izkaze in obračunavanje po deležih s kontrolo dohodkov ali pa to urediti na kak drug primeren način. Bojazen, da bi to povzročilo povečanje^ administrativnega dela, je od-tee, ker bi bilo
Iz razprave In sklepov posvetovanja šir- stava JZ, druge pa. ki so s transportnim z ugodnim učinkom zaradi večje zalnteresi-
Denar, ki je namenjen 2« kuHumo-prosvelne namene so razdelili med članstvo
Člani sindikalne podružnice delav-Cev io uslužbencev pri Elektro-depoju v Reki so zbrali precejšnjo količino starega železa. Zanj so dobili okrog 138.000 dinarjev. Ministrstvo železnic je odobrilo, da smejo sindikalne podružnice denar, ki ga dobijo za staro že-iezo, uporabiti le za kulturno-prosvetne namene. Izvršni odbor podružnice delavcev ™ 1	"	- . .
Jjz,	kh&jev nam pišejo
V DELAVSKEM TEHNIKUMU PREDELUJEJO ISTO GRADIVO KOT V REDNEM
Ali |c prav. da absolvente delavskega tebnlkuma zaposle Kol zidar le in ne kol Ir h alke
lavcev Elektro-depoja v Reki pa je	gradbenem tehmkumti v Ljub-
okrog 90.000 dinarjev razdelil med j Jjani je bil pred £ leti ustanovljen de-clanstvo kot pomoč ali nagrado za letne dopuste. Denarne nagrade so delili Po tem, koliko je kdo delal v sindikatu.
n>a delovnih akcijah, v kulturno-pro-svetnem življenju itd. Nekateri delavci 60 se odrekli nagradam, češ, da je niso zaslužili. Predsednik sindikalne podružnice pa jih je »prepričeval«, naj denar vendarle sprejmejo. Zavrnil je tudi predlog, da bi z izplačevanjem nagrad počakali toliko časa, dokler delitve ne odobri Republiški odbor sindikata železničarjev v Ljubljani. Predsednik in še nekateri drugi člani so dejali, da je to zasebna stvar njihove Podružnice. Presodite sami, ali je prav, kar so storili in ali imajo pravilen odnos do višjega, sindikalnega vodstva, ki so ga tudi sami izvolili.
lavski tehnikum. Delavci, ki so stopili v delavski tehnikum, so opravili izpite za nižjo delavsko večerno gimnazijo, ali pa so opravili izpite na pripravljalnem tečaju, kjer so predelali snov nižje gimnazije. Lani so bili delavski tehni-kumi ukinjeni. Delavci pa, ki zaključijo delavsko večerno gimnazijo, imajo pravico, da se vpišejo v prvi razred rednega tehnikuma.
Redno šolsko delo v delavskih tehni-kumih je organizirano tako, da lahko delavci v času študija delajo v proizvodnji, seveda je njihov delovni čas nekoliko skrajšan. Le gradbeni delavski tehnikum ima 6 do 7 mesečni neprekinjeni pouk, slušatelji odidejo na prakso šele po 6 mesečnem študiju.
Prav razveseljivo je, da imajo v naši domovini tudi nepopolnočutni ljudje možnost, da se vključijo v več ali manj redno življenje. Zato skrbi ne le Združenje slepih LRS, temveč tudi oblast, ki si vsestransko prizadeva, da nudi slepim čitn več prilike normalnega udejstvovanja tako v gospodarstvu, kulturi itd. V Sloveniji je pritegnjeno v proizvodnjo 241 članov Združenja slepih in nam vsem so znani njihovi izdelki. To so ščetke, metlje, pleterski izdelki, v Ljubljani in Mariboru pa obstajata tudi trgovini, ki prav uspešno delata. Omembe vredno je tudi to, da je zaposlenih pri telefonskih centralah kar 19 slepih. Za to delo je seveda treba mnogo truda. V Sloveniji je približno 1100 slepih, od teh pa jih je okrog 952 včlanjenih v Združenju. Med njimi so seveda tudi mlajši in starejše osebe.
Ob stoletnici izumitelja pisave za slepe so celo tekmovali med seboj in zato so nekatere podružnice prejele zaslužena priznanja. Da se njihovo gospodarstvo čim uspešnejše razvija, preskrbi Združenje svojim podružnicam potrebno orodje in tudi material, ki ga uporabljajo pri proizvodnji svojih izdelkov. Dom slepih v Škofji Loki pa spada pod Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko.
Nič manj pomembno ni kulturno delo med člani slepih. Člani Združenja so v zadnjih letih dobili 150 radijskih aparatov, 30% članov se je naučilo pisave za slepe, mnogo nastopov pa so izvedli člani podružnice v Škofji Loki. Ta zavod pa so obiskovale tudi kulturne skupine od zunaj, tako da so imeli slepi priliko slišati tudi petje drugih zborov. Dekleta obiskujejo gospodinjski tečaj, Združenje prireja tečaje za telefoniste, za strojepiske itd.
Deluje tudi zdravstvena komisija, ki skrbi za redne zdravstvene pregle-
de članov Združenja. V zadnjih letih je bilo pregledanih okrog 400 slepih.
To so kratke ugotovitve iz rednega občnega zbora Združenja slepih. Predsednik Združenja tov. Pleško je na zborovanju nekajkrat poudarjal pomembno skrb, ki jo kaže oblast za težave, ki jih imajo slepi, da jim jih pomaga čim bolj olajšati.
Slepi, ki so zaposleni v delavnicah ali ustanovah so tudi člani sindikatov in prav je, da se večkrat kaj pogovorimo z njimi posebej o njihovih težavah. Tudi na dopust jih je treba poslati. Lani je bila večja skupina slepih na dopustu v Fiessi pri Piranu, kamor pojdejo tudi letos.
Tako obiskujejo delavci šolo 4 leta, ka- j tudi dovolj teoretičnega strokovnega kor dijaki ostalih tehnikumov.	znanja za tehniko. Zdi se mi, da je na-
Iz lastne prakse na gradbenem de- | pačno, če bi moral danes absolvent delavskem tehnikumu sem spoznal, da so lavskega tehnikuma delati v operativi
slušatelji delavskih tehnikumov lahko za vzgled ostalim di jakom rednega tehnikuma. Njihova želja je, da si prj-dobijo čim širše strokovno in splošno znanje, ter da bi to znanje v praksi tudi s pridom porabili. Slušatelji sami so zahtevali, naj se učni načrt delavskega tehnikuma izenači z načrtom rednega tehnikuma, čeprav imajo približno 3 mesece manj pouka.
Letos v maju mesecu je opravilo na gradbenem delavskem tehnikumu 14 slušateljev diplomski izpit. Ocenjevanje je bilo prav tako strogo kot na rednem tehnikumu. Le 5 slušatelji so bili odklonjeni in bodo morali izpit ponovno napraviti naslednje leto.
Po dovršenem izpitu so se absolventi prijavili pri svojih podjetjih zaradi zaposlitve. Nekatera podjetja so absolvente zaposlila pri zidarskih delih in jih niso zaposlila kot tehnike, čeprav imajo že dovolj praktičnega znanja kot zidarji na gradbiščih in
VSE NAPORE V ČAST NASE PARTIJE
Delovna kolektiva Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko VLRS in Invalidske uprave sta povabila delovni kolektiv Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, da se jima pridruži v njunih naporih, da čim dostojnejše in s čim večjimi delovnimi uspehi dočakajo VI. kongres KPJ.
Prepričani smo, da se bo delovni kolektiv Zavoda za socialno zavarovanje odzval njunemu vabilu, vsem skupaj pa želimo mnogo uspehov.
MAR BI BILO RES UTEMELJENO UKINITI METALURŠKI DELAVSKI TEHNIKUM NA JESENICAH
Ali sle tudi Vi med temi?
Med naročniki je tudi precej takih, ki jim pošiljamo list po njihovi želji za več naročnikov skupaj. Na žalost pa je med temi precej tudi takih, ki so nam še dolžni. Tem smo te dni poslali položnice in vpisali dolžni znesek. Ste tudi vi med temi? Potem nemudoma hitite na pošto in poravnajte svoj dolg.
Uprava
Metalurški delavski tehnikum pri jeseniški železarni je te dni zaključil četrto šolsko leto. Že lani je odšlo v proizvodnjo prvih 27 absolventov delavskega tehnikuma. Z letošnjim šolskim letom je bil učni program v teh-nikumu razširjen in učna doba podaljšana od 3 na 4 leta. Program je sedaj enak programu metalurškega odseka ostalih tehničnih srednjih šol. Zato letos ni bilo na metalurškem delavskem tehnikumu diplomskih izpitov, izpiti
Novo podružnico so si osnovali
Na področju občine Luče pri Slov. Konjicah je precej delavcev, ki so zaposleni pri občinskih podjetjih, dalje nameščenci občinskega KLO in osebje, ki je v službi pri tamkajšnji KZ. Vsi ti so bili do sedaj vključeni v sindikalni podružnici OZKZ in uslužbencev OLO v Poljčanah. Z ukinitvijo poljčanskega okraja pa sta tudi ti dve podružnici nehali delovati in tako je okrog 35 ljudi ostalo brez lastne organizacije. To vprašanje so predložili tudi krajevn. sindikalnemu svetu v Slov. Konjicah, ki jim je že dal potrebna navodila za ustanovitev samostojne podružnice. V kratkem bodo imeli ustanovni občni zbor. Podoben primer je tudi v Zrečah, ki ga bo krajevni svet rešil tudi še v tem mesecu.	L. V.
PREJEL JE KNJIŽNO NAGRADO
Med pridne nabiralce novih naročnikov Delavske enotnosti sodi tudi tov. VINKO MUHIC, tajnik okrajnega sindikalnega sveta v Kočevja. Pridobil je že 50 novih naročnikov tn zato je sprejel knjižno nagrado.
Zaupniki Delavske enotnosti, ki razpolagate z nabiralnimi blpki — posnemajte ga!
pa bodo prihodnje šolsko leto, ko bodo obiskovalci dokončali četrti razred.
V letošnjem šolskem letu je učni uspeli kar dober. Skoraj 90% slušateljev je izdelalo razrede. Treba je namreč upoštevati to, da so zaposleni slušatelji vsak dan po 4 ure v enem izmed metalurških obratov jeseniške železarne. Na metalurškem delavskem tehnikumu predavajo najboljši strokovnjaki železarne in profesorji jeseniške gimnazije.
Delovanje jeseniškega delavskega tehnikuma nam zagotavlja, da bodo v doglednem času izpopolnjene vrzeli v pomanjkanju srednjega strokovnega kadra. Uspehi šole so vsekakor pomemben prispevek k nenehnemu dvigu tehničnega znanja naših metalurgov. Toda šola ne vzgaja le dobre obratne tehnike metalurške stroke, marveč dobivajo delavci v njej tudi potrebno politično izobrazbo. Predvideno je, da bo jeseniški metalurški tehnikum postopoma ukinjen. Ukinitev tehnikuma je menda utemeljena s tem, da bi bilo v doglednem času kar preveč tehnikov metalurške stroke. Toda, ali je to pravilno? Mar ni potrebno, da bi bil vsak naš delavec, predvsem pa vsak preddelavec in mojster strokovno izobražen, da bi imel vsakdo izobrazbo tehnika?
Polde Ulaga
kot zidar, saj bi bilo takšno šolanje delavcev predrago in nedonosno. Prav tako ne moremo dvomiti, da bi bil absolvent gradbenega delavskega tehnikuma slabši od absolventa rednega tehnikuma.	Mirko Vidmar
Pismo članu uredništva
Dragi Dore!
Tvoj članek, objavljen o Delavski enotnosti št. 27. od 27. I I. t. L, sem skrbno prebral in mi je zelo po volji. Smatram, da si razmere objektivno ocenil in jih pravilno obravnavaš, c e-prav s tem problem še ni rešen. Brez dvoma bo članek veliko prispeval k nadaljnjemu urejevanju problemov o kočevskem rudniku in si bo list Delavska enotnost s tem pridobil precej na ugledu in vplivu, zlasti med kočevskimi rudarji.	____,	_.	,
Tudi predsedniku OLO tov. Pirnatu in drugim tovarišem je zelo všeč, ker stvari tako obravnavaš, kot so in na zelo zanimiv način. Zahvaljujemo se ti za pomoč in nas še kaj večkrat obisci.
Tovariško Te pozdravljam
Tone.
Kočevje, 27. VI. 1952.
30 LET BOJA IN DELA KOVINARJEV »VERIGE« V LESCAH
Preteklo nedeljo so imeli kovinarji tovarne »Verige« iz Lesc kar dvojno slavje. Proslavljali so 30 letnico obstoja tovarne, prejeli pa so tudi prehodno zastavo predsedstva Vlade LRS in denarno nagrado kot najboljši kolektiv kovinarjev Slovenije.
Dopoldne so se zbrali na svečano okrašenem dvorišču tovarne vsi delavci. Tov. Marinko Valentin je spomnil delavce na tiste težke dni v stari Jugoslaviji, ko se je moral delovni kolektiv boriti z delniško družbo za vsak košček kruha. Že leto po ustanovitvi podjetja pa so najzavednejši delavci organizirali sindikat, v katerega so se vključili skoraj vsi člani kolektiva.
Danes je v podjetju, ki ga upravlja sam kolektiv, še enkrat več zaposlenih kot pa pred vojno. Njihovi izdelki pa so poznani daleč preko morja. Delovni kolektiv tovarne verig je poznan širom naše domovine kot kolektiv, ki je še s posebno vnemo prijel za delo. Zato
je dobil tudi priznanje — trikrat zaporedoma si je priboril zastavo predsedstva Vlade LRS in jo dobil v trajno last.	, ,	■
Na ta slavnostni dan pa so delavci tovarne verig hoteli še na poseben način pokazati svoje uspehe. V tovarniških prostorih so razstavili najboljše, kar proizvajajo, razstavili pa so tudi dokumente o delu podjetja pred vojno. Ohranjeni so izplačilni listi še iz prvih dni obstoja podjetja, uradni dokazi o sestavu delniške družbe, obiskovalci pa lahko vidijo tudi prvo zastavo strokovne organizacije, ki so jo delavci med okupacijo skrbno skrili. Le škoda, da manjkajo dokumenti iz dobe tarifnih pogajanj, zapisniki, kolektivne pogodbe in podobno.
Delovni kolektiv se je ob 30-letnici spomnil tudi tistih, ki delajo v podjetju od vsega začetka. Iz rok predsednika delavskega sveta je 16 jubilantov prejelo darila in lepe nagrade.	Jč
y S#/

(t?
K iHMuPo*l
''C/Uy.
C


ffcmtr e) ho

Se enkrat o nedeljskih povratnih kartah
Število poslal, ki bodo izdaiale nedellske povratne karie, je povečano
Železniška direkcija je objavila seznam postaj, na katerih lahko potniki kupijo nedeljske povratne karte. Od 318 postaj v Jugoslaviji jih je kar 78 v Sloveniji. Od sobote naprej bodo prodajali nedeljske povratne karte na naslednjih postajah:
Ajdovščina, Anhovo, Brežice, Celje. Črnomelj, Domžale, Gorica, Gor. Radgona, Grosuplje, Guštanj, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Jarše, Javornik, Jesenice, Kamnik, Kamnik-mesto, Kanal, Kočev-
V podružnicah bomo izvedli anketo
Pogovorili smo se o delu članov sindikata v organizacijah, društvih in organih oblasti
Naš izvršni odbor Krajevnega sindikalnega sveta je imel pred dnevi sejo. Na njej smo med drugim razpravljali o delu članov sindikata v raznih organizacijah, društvih in organih oblasti
o upravljanju železnic
razpravljati tudi o organizaciji železnic
ranosti in samostojnosti kolektivov to izrav-
_______________________________ ___ denco gibanja voz in medsebojnim obračuna-
nano" ‘razen~tega*"pa"bi odpadla marsikatera vanjem. Zaradi enotnosti tehnološkega pro- cijske netotonske in evidenca, ki se sedaj vodi za ugotavljanje česa pa bi morebitno samovoljo posameznih kilometre,
b)	da prodaja tarifske netotonske kilometre in potniške kilometre ter pri tem pobira tarifske pristojbine,
c)	da uravnoveša nakup in prodajo pod
•) in b),	,
d)	da upravlja tovorni vozovni park.
II. DZ — republiški državni organ:
1. železniško transportno podjetje bi imelo nalogo:
a) da prodaja glavni direkciji eksploata-potniške taratonske
normiranih stroškov po direkcijah;
2. okoliščina, da izvršitev plana prevoza
podjetij na škodo skupne gospodarnosti lahko preprečili z uvedbo nadrejenega držav-
ni odvisna od prizadevanja železničarjev — nega organa, ki bi imel pravico regulativno
kot drugi razlog komisije zoper deeentrali zacijo — ne govori v prid enega, niti več transportnih podjetij. Prevozne stroške kri-
posegati v poslovanje teh podjetij.
Navedeno organizacijo poslovanja pa je možno Izvesti tudi z ustanovitvijo central-
jejo pri določeni izvršitvi plana preveza po nega transportnega podjetja, v kolikor
t .1; „ . 4-J—	*» l i ^.-onnr «, c Q	crz-lCrinHarclfiVl Immnplpn n v
količini ali asortimentu tarifni dohodki ali pa tudi ne — natančno ne bedo nikoli po
prenos vseh gospodarskih kompetenc v sedanji stopnji razvoja delavskega upravljanja
krivali vseh stroškov — in je treba razliko še ne bil izvedljiv. Organizirali bi torej cen-kriti iz rezervnih fondov ali celo s subven- tialno transportno podjetje, ki bi bilo boij cijo. pa naj bo to za eno vsedržavno podjetje trgovskega značaja in ki bi kupovalo od
ali pa več republiških;
3. kot nadaljnji razlog
transportnih podjetij na vzem ozemlju FLRJ centralistično njihove vnrluge in dobivalo tarifne dohodke
organizacijo imajo njeni zagovorniki dejstvo, z vsega oremlja. To podjetje bi bilo koope-
b)	da kupuje od prometnih podjetij in kurilnic ter ostalih podjetij usluge,
c)	da uravnoveša nakup in prodajo pod a> in b) in ustvarja rezervo za kritje ne-obhodnega, nekoristnega dela, in
d)	da upravlja potniški vozovni park;
2.	podjetja za vleko,
3.	podjetja za vzdrževanje proge,
4.	podjetje za veze in varnostne naprave,
5.	podjetje za vzdrževanje gornj. ustroja,
6.	podjetje za vzdrževanje elektronaprav,
7.	projektivni biro,
8.	nakupno podjetje.
Drugi način rešitve bi imel torej določene prednosti v administraciji, ob istem gospodarskem organiziranju samostojnih pod-
ovalo preko banke trans- jetij, kot so navedeni v prvem načinu in ob ;luge v obliki eksploatacijsklh Delo- nespremenjeni organizaciji podjetij, ki bi se illometrov in taratonsklh potniških izločila iz sestava JZ. Izvedljiv je brez večjih
' • *-•	* treba ceno
da tarife odreja pristojni državni organ, ne rativno povezano z ostalimi transportnimi pa železnica in da so tarife enotne za vse podjetji in bi kupo proge omrežja ne glede na stroške po posa- poitr.e usluge v obli
meznih progah. Toda državni organ, ki tari- tonskih kilometrov	. .
fe določa, odreja hkrati tudi maso akuinu- kilometrov. Najvažnejše pri tem poslovanju sprememb, ugotoviti bi bilo le treba ceno lacije, ki jo mora transportno podjetje od- bi bilo	določitev cene uslugam (kilometrom),	uslugam in predpisati ekonomsko,	finančno
’ ....v tej	ceni bi ne bili stroški vzdrževanja	in knjigovodstveno	poslovanje ter izvesti
tovornega parka, ki bi ga upravljalo cen-	registracijo podjetij,	medtem ko bi	ugotovilo
tralno	podjetje ln ga po potrebi dodeljevalo	njihovo eksistenčno	samostojnost,
podjetjem v uporabo ter tudi krilo streske S tem bi dosegli precejšnje približanje vzdrževanja, remonta in renovacije. Stroške upravljanja terena, razen tega pa bi se
lacije,	-	.	...
vesti. Le-ta služi za izravnavo med lastnimi stroški transportnega podjetja in tarifnimi dohodki. Zaradi tega lanko državni organ predpise enotne tarife za vso državo, tudi če je več tianspcnnih podjetij, s tem, da
• ponnln podjetij, s tem, cia vzdrževanja, remonta m renovacije.	uutavijdiijd teiend, idz.cn ves« p«.
spreminja stopnje akumulacije in fondov za vzdrževanja bi plačevalo centralno podjetje aparat na direkcijah in v glavni direkciji posamezna podjetja ali pa po potrebi pred- ostalim podjetjem posebej, da bi se prepre- številčno znatno skrčil. Neposredna odgovor-vidi kritje iz proračuna, če nastanejo večji čilo Izkoriščanje podjetja po podjetju. Za nost in samostojnost pa bi bila prenesena ^-------•	kritje razlik med tarifskimi dohodki — ki na nižje gospodarske enote, kar je v smislu
primanjkljaji
4. trditev, da se presežni produkt pojav- bi jih zbirali centralno po enotnih tarifah — delavskega upravljanja tudi edino pravilno lja na enem mestu kot rezultat cele železni- in skupnimi stroški, bi. podjetje ustanovilo Železnica v svojem poslovanju vse bolj ške mreže,	prav tako ni	utemeljen razlog,	rezervni fond, v katerega bi prispevala vsa	zaostaja za splošnim razvojem našega goda bi železnica ne mogla	biti decentralizi-	podjetja. Akumulacija bi se zbirala po pod-	spodarstva, zato je sedaj, ko se odloča o tako
rana, kajti	z organiziranjem več podjetij bi	jetjih sorazmerno po izvršenem 1 delu in le	važnem vprašanju čas, da se napravi korak
se pojavil presežen	produkt	na več	mestih,	del direktno pri centrali. Razdelitev zbrane	naprej, da se sprosti iniciativa delovnih koto je v	podjetjih,	seveda	bi bila	njegova	akumulacije pa	bi seveda odrejal delavski	lektivov in najde v široki razpravi najboljša
količina	odvisna od	različne	stopnje	akumu-	svet centrale, v	katerega bi prišli zastopniki	rešitev, ki pa jo bo treba začeti iskati pri
-	■	—i.x__	z vgeh podjetij.	Organizacija po tem načinu	decentralizaciji. Jasno je, da se pri tem ne
bila taka-le:	more enostavno iti preko specifičnosti, ki jih
I. GDJ2 — centralni državni organ:	ima železnica. Določene posebnosti bodo pri
1. centralno železniško transportno pod-	upravljanju tudi ostale. Prav gotovo pa bi
jetje bi imelo nalogo:	z več smisla in z večjim zaupanjem v spo-
a) da kur u je eksploatacijske netotonske obnost delovnih kolektivov dosegli nepri-
........... .nemo več, kot to predvideva načrt, ki je
sedaj v razpravi.
lacije in fondov za različna podjetja;
5. za decentralizacijo prav tako ne moreta bi bila taka-le: biti ovira sedanji skupni tovorni park in * enotnost tehnološkega procesa. Prav nasprotno; z delitvijo vozovnega parka bi samo povečali skrb in pozornost kolektivov pri uporabi vozov, kar bi železnici prineslo ve- kilometre in potniške taratonske kilometre ilko koristi, čeprav bi bilo več posla z evi- od direkciji
Toda, glejte, naleteli smo na težave. Krajevni svet pri nas v Konjicah doslej ni imel nobenega točnega pregleda, kako in kje delajo člani v društvih, organih oblasti in drugod. In da bi vendarle enkrat tudi o tem imeli jasno sliko, smo na izvršnem odboru sklenili, da bomo v vseh podružnicah razpisali anketo, na katero bo vsak posamezni član odgovoril. Omenim naj še, da je poleg dela v organizaciji in društvih mišljeno še to, da bi člani v anketo zapisali tudi, koliko in na katere časopise so naročeni in kaj vse čitajo, kolikokrat obiskujejo igre, predavanja, kino predstave in sploh vse, kar v tej ali oni obliki prispeva h kulturni, politični in gospodarski vzgoji ter razgledanosti našega članstva. Zaustavili smo se ob tem, kako naj bi ta anketa izgledata. Prevladalo je mišljenje, da naj anketa ne bi obsegal.a preveč vprašanj, marveč samo tista, ki so najvaž-nejša.
O delu članov v organih ljudske oblasti smo se pogovorili zato, ker bodo letošnjo jesen ali prihodnjo pomlad volitve in takrat nam bodo takšni podatki zelo potrebni, koristijo nam pa seveda tudi sedaj, saj je ponekod le malo naših članov v občinskih ljudskih odborih, društvih in drugod.
Pogovorili smo se tudi o delu članov našega plenuma. Zelo pogostokrat se namreč dogaja, da so člani plenuma krajevnega sindikalnega sveta doma v podružnicah nedelavni, ne pridejo na razprave in ne pojasnjujejo ostalim vprašanj, o katerih smo razpravljali na krajevnem sindikalnem svetu. Nekaj krivde mora seveda tudi krajevni sindikalni svet prevzeti nase, ker ni podružnice obvestil, kateri njeni člani so bili izvoljeni v plenum krajevnega sindikalnega sveta. Vinko Langerholc
je, Kranj, Krmelj, Laško, Lesce-Bled, Litija, Logatec, Ljubljana, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rakovnik, Ljubljana-Šiška, Ljutomer, Maribor, Maribor-Studenci, Medvode, Mur. Sobota, Novo mesto, Ormož, Pazin, Podnart, Podvelka, Polzela, Poljčane, Postojna, Pragersko, Prevalje, Ptuj, Pula, Radovljica, Rajhenburg, Rakek, Ribnica, Rovinj, Ruše, Sevnica, Sežana, Slovenji Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Slovenski Javornik, Solkan, Strnišče -tovarna, Sv. Lucija - Tolmin, Št. Peter na Krasu, Škofja Loka, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tezno, Trbovlje, Tržič, Velenje, Videm-Krško, Vrhnika, Vuzenica, Zagorje, Zalog, Zidani most, Žalec in Žirovnica.
Uradniki na direkciji vedo povedati, da je bilo zadnje dni zelo veliko pritožb, razburjanja in pisanja, vse zaradi nepoučenosti potnikov. Zato si osvežimo nekaj teh predpisov, da ne bomo na nedeljskem izletu slabe volje!
Potnik naj pri blagajni jasno zahteva nedeljsko povratno karto. Če bo navedel samo smer, se lahko zgodi, da bo dobil navadno karto, ob povratku bo moral kupiti pa novo. Karto si dobro oglejte. Na hrbtni strani mora biti mokri žig: Nedeljska povratna karfa, če tega nimajo, morajo pa pritisniti moker okrogel žig datuma. Večina postaj pa nima kart in izpolnijo belico. Na tej mora biti pa v glavi napisano, da je to nedeljska povratna karta.
Dogodilo se je, da je kupil oče za svoja dva otroka eno celo karto. Tudi to ni prav, vsak otrok, ki je star več kot 6 let, mora imeti svojo karto. Nedeljske povratne karte ne morete kupiti v vlaku; sprevodnik lahko izda namreč samo navadno karto.
Karta lahko velja do daljave 250 km za vse vrste in razrede vlakov, od sobote od 12. do ponedeljska do 12. ure. Pri tem pa je važno še nekaj. Pri odhodu mora ta prispeti na cilj najkasneje do nedelje do 24. ure, povratek pa lahko prične v nedeljo ob 0,0 in mora biti zaključen v ponedeljek do 24. ure. Potniki, ki se vračajo v ponedeljek po 12. uri, bodo morali plačati navadno vozno karto od prve postaje, kjer se bo vlak ustavil po 12. uri z doplačilom 150 dinarjev.
Potniki imajo še neko ugodnost, če namreč v soboto s postaje, od koder nameravajo odpotovati, od 12. do 15. ure ne odpelje v željeno smer noben vlak, lahko potujejo z vlakom, ki gre med 10. in 12. uro.
Pazite torej in dobro poglejte, kakšno karto ste kupili!
DELAVSKA ENOTNOST 4- ™	★ stran 3
RAZMIŠLJANJA OB SEJI GLAVNEGA ODBORA OF IN SEJI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV ZA SLOVENIJO
Pilo Mii družbene orno lili® sisipijiia
ODLOČNEJE MORAMO DELOVATI V VSEH ORGANIH LJUDSKE OBLASTI
E o smo pri nas premagali glavne gospodarske težave in s tem ustvarili materialne temelje za delavsko upravljanje v gospodarstvu, se je začel hiter roees poglabljanja socialistične demo-racije in socialističnih odnosov v vsem družbenem življenju. Revolucionarni napredek v graditvi socialistične družbe pn nas se iz področja gospodarstva prenaša v organe naše ljudske oblasti. Ivov sistem, ki se uvaja v organizacijo ljudske oblasti zahteva obsežno decentralizacijo, ki se pri nas že nekaj časa uspešno izvaja. Tu pa ne gre le za prenašanje poslov in pristojnosti od višjih državnih organov na nižje, pač pa gre istočasno za še pomembnejšo prenašanje poslov od državnih oblastnih organov na samoupravne družbene organe upravljanja.
O teh vprašanjih je pretekli teden razpravljalo plenarno zasedanje Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Tudi predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo je na 21. seji razpravljalo o teh vprašanjih s posebnim poudarkom na vlogi delavskega razreda _ in njegovih sindikalnih organizacij pri graditvi in utrjevanju družbene samouprave v vseh lokalnih upravnih enotah, to je v okrajnih, mestnih in občinskih ljudskih odborih. Med sklepi Glavnega odbora Osvobodilne fronte je poudarjeno: »Vsi člani Osvobodilne fronte (in to so sindikati kot celota ter vsak član posebej), ki sodelujejo v ljudskih odborih občin, okrajev in mest ali v njihovih organih, so dolžni točno proučiti organizacijski sestav in način dela teh organov ter se dosledno z vsem zaupanjem v ljudske množice boriti za uveljavljenje principov socialistične demokracije, ki je temelj razvoju in delu organov ljudske oblasti.« In dalje pravi sklep Glavnega odbora OF: »Posebno skrb je treba posvetiti sestavu in načinu poslovanja svetov kot upravno-političnih organov ljudskih odborov. Povsod se mora uveljaviti njihov značaj kolektivnega organa ljudskega zaupanja in doslednega borca proti birokratizmu in proti poskusom uvajanja formalnih demokratskih metod.« Prav o tem je seja predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo še konkretneje razpravljala.
SOCIALNI SESTAV LJUDSKIH ODBOROV IN SVETOV NI ZADOVOLJIV
V	vseh svetih pri ljudskih odborih morajo sodelovati delavci. V svetu za zdravstvo in socialno politiko in njegovih odborih pa morajo biti delavci prav gotovo v večini. Toda sedanje stanje kaže, da niso povsod razumeli te nujnosti.
V	Sloveniji smo imeli do sedaj 1143 krajevnih ljudskih odborov, sedaj pa imamo 369 občinskih ljudskih odborov, 44 mestnih ljudskih odborov, 196 okrajnih ljudskih odborov in 3 mesta v rangu okrajev. V teh ljudskih odborih ie 21.3 % delavcev, 37.1 % kmetov, 33.6 % nameščencev, 3.2 % obrtnikov in 4.8 % drugih. Od tega je 94.6 % moških in 5.3% žensk. Iz tega jasno vidimo, da s takim sestavom ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. V občinskih ljudskih odborih je 25 % delavcev in 12 % nameščencev, ostalih pa je 63 %,
dočim je razmerje moških in žensk isto (94% — 6%).
Še slabši socialni sestav pa je v svetih pri okrajnih ljudskih odborih. Pri vsakem okrajnem ljudskem odboru obstaja po 5 svetov. Vsak štet okrajnega ljudskega odbora ima povprečno 8 članov. Skupno je v vseh svetih pri nas 925 članov. Pri tem je 28.7 % članov svetov, ki so voljeni tudi v okrajne skupščine, dočim je nevoljenih — imenovanih 71.3 % članov svetov. V vseh svetih je 19 % delavcev, 6 % kmetov in kar 62 % uslužbencev, 4 % obrtnikov in 9 % drugih. Moških je 87.5 %, žensk pa 12.5 %.
Ta pregled nas opozarja, da se niso povsod v okrajih in občinah v celoti zavedali bistva in revolucionarne vsebine sedanje reorganizacije ter da so to vzeli predvsem kot organizacijsko prakticistično in formalno demokratično nalogo, kar prav gotovo ne vodi k cilju. Izhodišče naše politike graditve ljudske oblasti predstavlja dejstvo, da je delavski razred kot zmagovalec v revoluciji moralno in politično upravičen in tudi dejansko sposoben voditi in dovršiti socialistično graditev družbe. Vsaka formalna demokracija bi njegov boj in njegovo vlogo v tem boju slabila in to na načun razrednega sovražnika. Razvijanje socialistične demokracije je treba razumeti kot proces utrjevanja vodilne vloge delavskega razreda, da bo mogel razvijati vse nadaljnje potrebne pogoje za čim hitrejšo in popolnejšo organizacijo socialistične družbe. O tem je bilo tudi poudarka na zasedanju Glavnega odbora Osvobodilne fronte.
DEL KRIVDE ZA TAKŠNE NAPAKE
NOSIJO SINDIKALNA VODSTVA
Nedvomno pa nosijo krivdo za takšne napake tudi sindikalna vodstva, zlasti okrajni sindikalni sveti. Prav redke so izjeme, da so predsedstva sindikalnih svetov na svojih sejah razpravljala o organizaciji in delu okrajnih, mestnih in občinskih ljudskih odborov, zlasti pa o vlogi delavskega razreda in o konkretnem delu posameznih delavcev v odborih oblasti in drugih njenih organih. Prav tako so redki primeri, da bi se o raznih problemih in vprašanjih posvetovalno obračali na sindikalna vodstva OLO in MLO. Čestokrat je bilo prav nasprotno. Uradno so jih zadolževali za izvrševanje njihovih sklepov, za katere niso bili vprašani in pri izdelavi istih niso mogli sodelovati. Skratka. bilo je dokaj napak, ki bi močno zavrle naš razvoj, če se jih ne bi pravočasno otresli.
SKRB ZA LJUDI SE NAJBOLJ KONKRETNO URESNIČUJE V SVETU
ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO
Tovariš Tito je večkrat poudarif, da je glavna naloga ljudske oblasti skrbeti za ljudi. Prav gotovo je ves naš boj in vsi napori za izgradnjo socializma usmerjeni k edinemu cilju: ustvariti materialne pogoje za boljše in kultur-nejše življenje delovnih ljudi. Prav zato je potrebno zgraditi nove industrijske objekte ter zagotoviti varnost naše državne neodvisnosti in samostojnosti. Kakor ne podcenjujemo dela in nalog nobenega sveta pri OLO, MLO, vendar
drži, da se skrb za ljudi najkonkretneje odraža in uresničuje v svetu za zdravstvo in socialno politiko pri vseh ljudskih odborih.
Svet za zdravstvo in socialno politiko sestavljajo posebni odbori, kot so odbor za zdravstvo, ki obravnava in organizira aktivno in preventivno zdravstveno službo, odbor za delo z delovno pravno, tehnično in higiensko zaščito dela, odbor za socialno pomoč in invalidske zadeve, odbor za zaščito matere in otroka ter za doraščajočo mladino. Razen tega sta v nadzorstveni kompetenci tega sveta še dva družbena organa, in sicer odbor posredovalnice za delo in odbor samouprave socialnega zavarovanja. Ze iz navedenega je razvidno, da se v imenovanem svetu obravnavajo vprašanja državljanov vse od njihovega rojstva do smrti, posebno pa še življenjska vprašanja delavcev in uslužbencev, invalidov in upokojencev ter njihovih družin, ki so zaščiteni s posebnimi predpisi in katerih pravice izvirajo predvsem iz naslova delovnih odnosov. Kako bo svet izvrševal vse te naloge in skrb za pomoč in zaščito državljanov, je naša skupna odgovornost.
Posebno važno je, da je že v začetku pravilno postavljena organizacija svetov in odborov, zlasti pa še pravilna delitev in dober sistem dela. Kjer bodo globoko razumeli revolucionarni duh in vsebino ter perspektivo razvoja sedanje decentralizacije za krepitev popolne ljudske samouprave do najnižjih upravnih enot — občin, potem bodo gotovo delali pravilno.
O sestavi svetov bodo morali povsod praviloma razpravljati z vsemi množičnimi organizacijami, predvsem s sindikalnimi, ki so za pravilno delo sveta in predvsem za njegov delokrog že po svoji funkciji obstoja kot organizacije delavskega razreda predvsem zainteresirane. Samo. take organizacije bodo iz gledišča kolektivnih interesov lahko predlagale svoje najboljše predstavnike, ki bodo z interesom in uspešno sodelovali v delu sveta. S tem bomo konkretno gradili družbene organe upravljanja v ljudskih odborih. Popolnoma naravno je, da tako dobro premišljen sestav posameznih svetov dobi na raz-ravo ljudski odbor, ki ga tudi do-ončno imenuje in s tem dobi pravico sprejemati na svojih sejah sklepe oblastnega značaja. Pristojnosti posameznih svetov ljudskih odborov bodo določene s pravili (statutom) ljudskega odbora kot celote.
Če se bodo družbene organizacije, zlasti sindikati pravilno in odločno borili, da bodo v vsakokratno skupščino okrajnega, mestnega ali občinskega ljudskega odbora izvoljeni številni najboljši njihovi člani, potem bodo vsi sveti sestavljeni istočasno tudi iz voljenih predstavnikov.
OD DELITVE DELA IN ORGANIZACIJE ODBOROV JE ODVISNO USPEŠNO DELO SVETOV
Delitev dela v svetih na potrebno število odborov je nujna zato, ker se v odborih posamezni problemi konkretno in podrobno obravnavajo in analizirajo in povsem obdelani kot pravimo »dozorijo« za sejo sveta. S tem se prepreči, da bi se delo svetov zavlačevalo z drobnarijami in brezplodnimi razpra-
vami. Normalno in pravilno bi bilo, da bi vsak član sveta vodil po en odbor, ki bi ga sestavil na podlagi razgovorov z zainteresiranimi odbori družbenih organizacij ali pa bi ga imenoval svet sam. Dobro in pravilno sestavljeni posamezni odbori, v glavnem iz tovarišev, ki jih predlagajo družbene organizacije, so že sedaj lahko po bistvu svojega sestava v celoti družbeni organ. Morda je že sedaj koristno, da bi sveti ljudskih odborov določene, zlasti drobne naloge v celoti prepustili samim odborom z omejitvijo, da bi predsednik odbora^ kot član sveta o tem naknadno poročal na seji sveta.
Probleme, ki naj jih obravnava svet, bi postavljali predsedniki sveta in predsedniki odborov, razumljivo pa je, da se končni dnevni red določi na predlog članov na seji sveta. Tudi skupščina in predsednik ali tajnik ljudskega odbora lahko opozori, oziroma zadolži posamezni svet za določene naloge iz njegovega področja. Praviloma bi posamezni sveti skupščini predlagali na razpravo in sklepanje splošne odločbe, za katere sami nimajo kompetence, obenem pa istočasno izvajali sklepe in odločbe same skupščine.
S tem je pa že tudi jasna kompetenca predsednika in tajnika ljudskega odbora, ki med zasedanji skupščine skrbita za pravilno izvajanje sklepov in odločb, za pravilno poslovanje posameznih svetov, to je: skrbita za demokratičnost poslovanja in dosledno zakonitost. Posebno uslužbenci ljudskih odborov nimajo o ničemer pravice odločati. Vsak uslužbenec, ki želi dobiti oblastno funkcijo odločanja v skupščini ali njenih organih, mora dobiti službeno razrešitev. Prav to, da o vsem
Zopet posebna izdaja Obzornika!
V kratkem bo izšla nova posebna izdaja »OBZORNIKA«, v kateri boste našli gradivo o novih predpisih o socialnem zavarovanju, pokojninah itd.
Vsi, ki se za to izdajo zanimate, prav posebno pa člani začasnih odborov socialnega zavarovanja, jo naročite čim prej. Naročila sprejema uprava Delavske enotnosti, Ljubljana, poštni predal 284. Sindikalnim svetom priporočamo, da pošljejo skupna naročila.
odločajo in sklepajo voljeni organi, ne pa uslužbenci, je kvalitetno novo in demokratično. V nekaterih ljudskih odborih pa so uslužbenci celo člani svetov in odborov, kar je nepravilno.
Posebna nevarnost za pojave samovolje bodo mnogokje načelniki svetov, ki so po sistemizaciji uslužbenci, zlasti ker so to v glavnem bivši poverjeniki okrajnih ljudskih odborov ter istočasno tudi okrajni partijski ali frontni in tudi sindikalni voditelji. Take primere smo zasledili v številnih okrajih. To je posebno nevarno, ker bodo takšni uslužbenci lahko smatrali predsednike svetov celo za podrejene. Ponekod pa načelniki svetov za svoje delovno mesto tudi niso strokovno dovolj sposobni. Prej ali slej se bo pokazala potreba, da bo treba imeti v svetu posebnega pravnika, ki bo poznal vse predpise, uredbe in zakone in skrbel za zakonitost poslovanja. Celo vprašanje podpisovanja pošte ni nepomembno, ker pri tem načenjamo vprašanje, koga utrjujemo in kam dvigamo avtoriteto. Ali naj bo to uslužbenec — če tudi načelnik sveta — ali svet in odbor kot državno družbeni organ uprave? Vse odločbe, sklepe in I
rešitve naj bi praviloma podpisoval predsednik sveta, morda včasih tudi predsednik odbora kot član sveta, dočim bi načelnik sveta kot odgovorni vodilni uslužbenec le sopodpisoval. ker je tudi odgovoren za vsebino in zakonitost akta.
Da bodo ljudski odbori čim čvrstejša ljudska uprava in čimpreje tudi samouprava, pa je zlasti važna čvrsta povezava z ljudstvom. Ta naloga pripada predvsem članom skupščine, sveta in odborov pri posameznih ljudskih odborih. Nič drugega ni kot samovolja, če ti člani v organih ljudske uprave ne bodo imeli stalnega stika z volilci in s člani svoje organizacije. Na pogostih sestankih bodo spoznali težnje, želje in potrebe ljudi, ki jih bodo uresničili v ljudskem odboru. Izredno važno pa tudi je, da tolmačijo ljudem delo in sklepe samega ljudskega odbora. Poslanci skupščine, člani sveta ali odbora potem ne bodo reševali vprašanj zgolj iz osebnega stališča, pač pa bodo imeli čvrsto oporo v delovnih ljudeh. Ljudem bodo stvari pojasnjevali, jih učili in se tudi sami učili, istočasno pa tudi bogatili prakso demokracije ter dvigali avtoriteto res pravega ljudskega odbora.
Kljub mnogim navodilom pa danes, kot dokazujejo podatki in ugotovitve s terena, v številnih okrajnih in mestnih ljudskih odborih s "socialnim sestavom, niti z delitvijo dela in organizacijo dela svetov in odborov ne moremo biti zadovoljni. Pred ljudskimi odbori so zelo važne in konkretne naloge, ki ne prenesejo nobenega zavlačevanja brez resne škode. Vsi sindikalni sveti, vsi odborniki in članstvo sindikatov naj bodo aktivni pri organiziranju okrajnih in mestnih svetov in odborov pri ljudskih odborih. Tja naj pošljejo oziroma predlagajo svoje najboljše razgledane in razredno zavedne tovariše, od katerih bosta ljudska oblast in delavski razred imela največ koristi. Morda se bo kje treba ostro spoprijeti z ostanki zakoreninjenega birokratizma, toda pred tem ne smemo nikjer omahniti marveč ga je treba neusmiljeno razbijati. To bomo najuspešneje dosegli, če bomo smelo vključevali v lokalne organe samouprave čim več tovarišev neposredno iz proizvodnje. Tu je množica ljudi, ki bo uspešno razbremenila mnoge preobremenjene tovariše, ki marsikdaj vpadajo v samovoljo in nedemokratičnost, pa tudi v nezakonitost poslovanja.
Posebej pa naj se sindikalne organizacije takoj pripravljajo na volitve v občinske ljudske odbore. Skrbijo naj, da bo čimveč delavcev izvoljenih, da bomo tako vnaprej onemogočili vsak nastop razrednih sovražnikov. S stalnim tolmačenjem bistva novega sistema ljudskih odborov delavcem na članskih sestankih, bomo delavca zainteresirali, da bo še aktivneje krepil naš družbeni razvoj tudi onstran zidov svojega podjetja. To pa je nujno, kajti mi izvajamo velika zgodovinska dejanja v praksi socialistične družbe. MB
Kaj moram vedeti o novih
delovnih knjižicah?
Če še nisi naročil posebne izdaje OBZORNIKA, kjer boš našel vse, kar moraš vedeti o izdajanju novih delovnih knjižic, pohiti! Piši na naslov: Uprava Delavske enotnosti, Ljubljana, poštni predal 284. — Izvod stane 25 dinarjev, s poštnino vred 30 dinarjev, kar lahko plačaš z znamkami.
OB OBLETNICI PROGLASITVE NEODVISNOSTI ZDA
Državljan Tom Paine o ameriški revilucl
4. julija t??6. leta so Združene države Amerike proglasile svojo neodvisnost in ob tej obletnici priobčujemo odlomek iz knjige: Horvarda Fasta: »Državljan Tom Paine*. V tej knjigi je Horvard Fast opisal revolucionarno borbo ameriškega ljudstva proti angleškemu imperiju za neodvisnost Združenih ameriških držav. Opisal pa je tudi boj delavstva z buržoazijo — boj malega človeka za socialne pravice. Toda ameriška buržoazija je takrat delavce izdala in izkoriščanje se je še povečalo.
Paine je rekel sam pri sebi, da se je v Roberdeaujevi hiši zbrala dobra skupina. Trdna skupina, vsaka oseba skrbno izbrana, na vsako se je bilo mogoče zanesti.
Tu je bil David Rittenhouse, znanstvenik in mehanik, premožen mož, pa vendar človek, ki je delal poprej z lastnimi rokami; tu je bil Jackson Gerland, ki je ulil devet in štirideset topov za Harryja Knoxa, preden so mu Angleži uničili kovačnico. Gerland je bil Škot, suh in čmernega lica, toda bistra glava, človek, ki je Painu dostikrat razlagal svojo teorijo o tem. kakšni bodo delavski sindikati. Tu je bil Charles Wilson Peale, kapitan kontinentalne vojske, presenetljivo dober slikar, povsem predan Washingtonu. Tu je bil polkovnik Matlack, quaker, ki je sklenil, da se je za nekatere reči vredno bojevati, ki je javno rekel, da bi rajši umrl v boju proti svojim bratom, kakor pa doživel, da bi Morrisova klika uničila pennsvlvansko ustavo. In tu sta bila mlada Thomas Shany in Franklin Pearce, oba kapitana in veterana iz Waynovih pennsvlvanskih čet. Vrb tega so lahko računali na dejavno
podporo Laurensa in Jeffersona, ki nista bila prisotna.
Roberdeau je dal prinesti vina in kolačev, potem pa je pozval k dnevnemu redu. Skupina je bila mirna, resna in nekolika n j začudena; nejasno so čutili, kakšne bi bile možnosti in posledice ob odkritem razkolu v kontinentalni stranki, zato jim je bilo, kakor 'da hodijo po smodniku. Organiziran upor je bil še zelo nova reč na svetu; organizirani radikalizem, ki bi se v okviru revolucije odcepil od desničarjev, je bil povsem nov.
Roberdeaujevo mesnato lice je bilo rdeče in vznemirjeno; predlagal je, naj Paine vzame besedo in razloži, čemu So se sešli. Paine je na to boječe začel razlagati:
»Ne bi se hotel vsiljevati. Lahko bi se reklo, da sem najneznatnejši iz zbrane druščine. Čutim .. .<
v»K vragu, ne! Zdaj ni čas za slepomišenje ali vljudnost,« je dejal Matlack. »Vi veste, čemu smo tu, zato na dan z besedo, Paine.«
Paine se je ozrl naokrog po drugih; glave so prikimovale. Začel je govoriti, mirno, toda naglo: »Dolg uvod nam ni potreben. Bil je čas, ko nam je bila revolucija vsem nova, toda zdaj smo živeli že lepo vrsto let z njo — morebiti ne dovolj dolgo, da bi jo povsem razumeli, da bi vedeli, v kakšni vražji juhi se kuhamo, pa vendar dovolj dolgo, da kolikor toliko razumemo njen sestav. V revoluciji uporablja silo stranka, ki ni na oblasti, v našem primeru stranka ljudstva, ki v vsej zemeljski zgodovini še nikoli ni bila na oblasti. Ko se je trinajst držav naše konfederacije vzdignilo, da prevzamejo oblast, se je konfederacija kot celota uprla angleškemu imperiju. To priznavamo in konfederacija je zdaj kot
4 stran * 4. vil. 1952 DELAVSKA ENOTNOST
I celota v vojni s samostojno državo Veliko Britanijo.
To je eno. Toda isto metodo revolucije so posamič uporabili v vsaki izmed držav konfederacije in v vsaki se je stranka ljudstva bojevala za oblast. V nekaterih državah je ljudstvo zmagalo, v drugih je izgubilo, toda izid ni bil jasno izražen ne tu ne tam. Revolucija se nadaljuje v trinajstih državah na tej kopnini; vsepovsod divja državljanska vojna; v državi New York človek nosi glavo v torbi, če si upa sam potovati skozi okrožje Westchester. V Massachusettsu so toryjci tako mogočni, da javno slikajo črne pasove po svojih dimnikih in se tako spoznavajo med seboj. V jezerski pokrajini so se zvezali toryjci in Indijanci ter so tako močni, da se lahko bijejo proti našim vojskam. V obeh Karolinah se brat bije z bratom in ta državljanski spor je izbrisal cele družine. Kdor je potoval skozi Jersey v umiku leta šestin-osemdesetega, ne bo nikoli pozabil, kako se je vsa pokrajina vzdignila proti nam, streljala na nas izza zaprtih oknic in nas puščala, da smo gladovali, prav tako kakor so nas pustili, da smo gladovali v Valley Forgeu leto dni pozneje.
Samo v enem kraju je revolucija zmagala, pri priči, odločilno in nedvomno, namreč tu v Pennsvlvaniji, najbogatejši deželi na tej kopnini, morebiti najbolj zvesti naši stvari, prav gotovo pa najmočnejši. Če pade ta osrednji del, pade tudi revolucija; in če bo zagorel osrednji del, kdo nam jamči, da pennsylvanske čete ne bodo zapustile Washingtona in prikorakale nazaj, da bi branile svoje domove?
Čeprav so vam stvari še dobro v spominu, bi rad na kratko pregledal revolucionarna dejanja v Pennsvlva-mji. Spominjate se, kako se je delovno ljudstvo v Philadelphiji še pred bojem pri Concordu m Lexingtonu združilo v zbor oboroženih državljanov. Ker niso bili izurjeni v nobeni vrsti vojskovanja, bi sami najbrž ne bili zmagali, toda na srečo se jim je pridružilo nekaj tisoč lovcev in naseljencev iz oddaljenejših krajev. Dolga puška in usnjena obleka sta prav tako kakor mušketa pripomogli, da smo združili
tiste, ki so bili proti ustavi. Aristokrati so popustili, ko smo jim zagrozili z državljansko vojno in ko so videli naše puške. Izbojevali smo si ustavo in izbojevali smo si demokratično ustavodajno telo, potem ko smo, zvesti konfederaciji, poslali svoje može v tisočih, da se bojujejo z generalom AVashingtonom. To sem videl na svoje oči. Bil sem pri Newarku, ko so Penn-sylvanci krili umik, pri Valley Forgeu. ko so ležali v snegu in gladovali, toda vzdržali; pri Monmouthu so naši možje, oblečeni v jelenjo kožo, namlatili Angleže. In gospoda, bil sem pri Dela-waru leta šestinsedemdesetega, ko je Washington bežal čez reko in iskal dvomljivega zavetja na zahodnem bre-gu, ko je ukazal, naj preštejejo vojake, pa jih je bilo osem sto — osem sto, da bi branili prihodnost ljudi dobre volje in naredili narod iz tega našega trpljenja — in potem sem videl nekaj, česar ne bom pozabil, tudi če bom živel sto let, videl sem delovne ljudi iz Philadelphije, dvanajst sto po številu, kako so prikorakali iz mesta in branili položaje na Delevvaru, dokler se ni Sullivan združil z Washingtonom. Šest mesecev poprej so zavezniki pobegnili, toda to ni nikomur v sramoto; potrebnih je šest mesecev pekla, da človeku duša ojekleni, in ko so spet prikorakali iz Philadelphije, pisarji in zidarji in kovači in mlinarji, tkalci, kramarji — so bili drugačni. Pennsylvanija je dajala z odprtimi rokami, zato imamo, kar smo zaslužili.
Kongres je pobegnil in predal naša mesta Angležem in toryjcem. Dobili smo ga nazaj, da je postalo jaj za špekulante, da nas lahko striže. Deane, da je Morris lahko pokupil vso moko, da Greves lahko zvišuje ceno tobaku za dva in dvaset dolarjev pri sodčku, da Jamison lahko kopiči svojo volno v obrežnih skladiščih, medtem, ko vojska zmrzuje, da je gospod Jamie Wilson, ki ga poznate prav tako dobro kakor jaz, lahko nakupil za milijon dolarjev zemlje v oddaljenih krajih — to je prav lahko, ker so prebivalci gozdov v vojski — in da mu to še ni dosti, temveč da napada vse, za kar se je bojevalo ljudstvo■ te države, s svojim pokvarjenim in rovarskim listom Pa-cket. Dober zaveznik mu je enako
I škodljivi Evening Post. Vse to, gospoda, se ne godi po naključju, to je združen ' napad na revolucijo v PennsyIvanijL | Tako imenovana Republikanska družba gospoda Roberta Morissa je republikanska nekako tako kakor Jurij Tretji; kolikor morem soditi, ji je edini namen, da bi uničila ustavo, v kateri je moč ljudstva.
Mislim, da sem že preveč govoril, gospoda. Tak je položaj, proti kateremu sem se skušal sam bojevati, general Roberdeau pa misli, da ga bomo skupaj laže napadli. Drugo prepuščam vam ...«
Nihče ni ploskal; sredi molka je sedel in vsi so gledali vanj. Bil je zelo utrujen in glava ga je bolela. Matlack je rekel zamišljeno, bolj kakor da misli na glas:
»Kar koli storimo, potrebna nam bo sila, Washington ..,«
»Mislim, da bo z nami,« je pokimal Rittenhouse.
»Prav zares?«
Paine je rekel, da bo. Peale je rekel, naj odločno nastopijo; »Dobičkar-ie )e. treba postaviti pred sodišče, jih soditi, kaznovati. Ustavo bi branili s silo ...«
»To bi bila državljanska vojna.«
»Pa naj bo. Saj so jo hoteli.«
»Kdo nas bo podprl?«
»Povejte te reči javno in ljudje bodo povedali svoje mišljenje. Potem bomo vedeli, pri čem smo.«
Roberdeau je zavzdihnil; staral s« je in mir je bil samo še sen. Rittenhouse je dejal, da morajo ravnati oprezno.
»Vrag naj vzame opreznost!« »Prelivanje krvi...«
»Sami so ga hoteli,« je rekel Gerland. Ahčina izmed njih je bila teh misli; bili so v vojski in ko bi se začelo vojevanje, bi bili spet v vojski. Toda Paine je pripomnil, da se mora ta reč začeti pri ljudstvu. Peale je predložil množično zborovanje in Roberdeau je rekel, da ga bo sklical. O predlogu so glasovali in drugi so privolili, naj uberejo to pot.
Segli so si v roke in se razšli. Nobeden se ni smehljal. Ta stvar je že dolgo prihajala in zdaj, ko je bila tu, niso bili srečni.
BESEDA O MLADIH DELAVCIH NEKEGA LJUBLJANSKEGA PODJETJA
Vsak mlad človek mora poznati svoje mesto v naši družbeni skupnosti
Ko sem se ondan pogovarjal s sindikalnimi odborniki neke ljubljanske tovarne, so mi potožili:
— Naši vajenci? Nič kaj prida niso. Same neumnosti jim gredo po glavi. Razgrajajo, ne poslušajo mojstre, slabo se učijo... Mi smo pa že bili malo drugačni v teh letih.
Nekdo pa je pripomnil, da ni bil Prav nič boljši kot je današnja mladina.
— Mladina je pač mladina — je potarnal in se nasmejal. — Mlademu človeku ne moreš zameriti razposajenosti. Ej — kaj smo mi vse pogruntali v mladih letih.
In razlagal je, kako mora biti mlad človek razposajen in kako mora početi vse mogoče neumnosti, sicer sploh ni mlad.
Slučajno poznam nekaj mladeničev iz tega podjetja. Skupaj smo bili na progah, skupaj smo prenašali vse dobro in slabo brigadirskega življenja in se tako prav dobro spoznali. Prav zaradi tega nisem mogel dati prav, niti onim, ki so tožili nad mladinci svojega podjetja, niti onemu, ki se je sprijaznil z mislijo, da je »mladina pač mladina«. Zakaj ne?
Ne gre kar tako meni nič tebi nič strpati v en koš vse slabosti mladega človeka in na vse to napisati — mladost. Ne vem, če lahko imenujemo mladost nespoštovanje mojstrov in sploh starejših ljudi, odgovarjanje učitelju, slabo učenje, če je mladost vsako nespoštovanje delovnih pravil podjetja, brezbrižnost do napredka podjetja. Nikakor se tudi ne bi strinjal, da je vsa njihova mladina slaba, kot so trdili nekateri, niti ne bi dejal, da jih je večina slabih. Ljudje smo pač taki, da zelo radi neko slabost posplošimo, posebno če se zavedamo, da je sami nimamo. Zdi se mi, da so ti tovariši tako posplošili napake nekaterih mladih ljudi, ki so zaposleni v njihovem podjetju.
Spominjam se, kako so prav ti vajenci neke noči, ko zaradi dežja čez dan nismo mogli izpolniti svoje naloge, vstali, odšli na nasip in delali toliko časa. da so izpolnili svojo dnevno nalogo. Pa jih ni nihče prisilil do tega. Še prav tiho so odšli, ker so se bali, da jim ne bi nekdo preprečil njihove namere. Spominjam se, kako smo nekoč delali 35 ur nepretrgoma, kako smo od izmučenosti padali pod samokolnicami: toda vzdržali smo. Izgotovili smo nasip do odrejenega dne. In tudi takrat nas ni nihče k temu prisilil.
Toda mnogo smo se pogovarjali. Zaradi vseh teh razgovorov je vsak izmed nas spoznal svoje mesto med graditelji proge, svoje mesto med graditelji novega življenja v vsej naši domovini.
Z vsem svojim mladeniškim žarom smo se trudili, da bi naloge čim bolje izpolnjevali. Vedeli smo. da za svoje delo odgovarjamo pred našim narodom, pred zgodovino.
Menim, da če sploh kaj manjka mla- j dini tega ljubljanskega podjetja, ji manjka prav to. da ne poznajo svojega mesta v naši družbeni stvarnosti, da niso našli sami sebe v vrstah našega delavskega razreda, v vrstah naše družbe.
Nič ni lažjega kot tarnati nad nekimi napakami, ob joka vati te napake in se sprijazniti z njimi. Težje je že spoznati te napake in še težje odpraviti jih.
Ko vesten vrtnar vsadi mlado drevesce, ga okoplje gnoji, ga pričvrsti na oporo in mu omogoči ravno rast. Dolga leta ga skrbno neguje. In tak vesten vrtnar ne zahteva že prvo ali drugo leto, da bi drevesce obrodilo. Ne! Negoval ga bo toliko časa, da bo drevesce zraslo v drevo, čvrsto pognalo svoje korenine in šele potem bo ves njegov trud poplačan z obilnimi plodovi.
Prav tako je tudi z mladim človekom. Skrbno ga je treba negovati, vsa-
kodnevno skrbeti zanj, pa bo naš trud obilo poplačan. Tako skrbi naš delavski razred za svoj naraščaj, ki bo nekoč prevzel sadove našega dela in tako bi morali skrbeti za svoje naslednike tudi delavci vsakega podjetja, prav posebno pa še sindikalni odborniki tega ljubljanskega podjetja.
Mlad človek, ki občuti vso to skrb, ne bo stopil pred mojstra in ga zasmehoval ali pa mu pikro ugovarjal ter mislil, da je s tem napravil nevem kako veliko revolucionarno dejanje. Mlad človek, ki občuti na sebi skrb delavskega razreda za njegov napredek, se bo trudil, da bo našel svoje mesto V delavskem razredu, da bo izpolnjeval svoje naloge kot član tega razreda v delavskem upravljanju.
Mladi ljudje smo pač veseli in 'časih razposajeni: dogodi se. da smo včasih neresni, kadar bi morali resno vzeti stvar v roke, včasih preveč vihravi, toda poleg vsega tega polni hrepenenja, želje po uveljavljanju, želje, da bi s svojim delom čimveč doprinesli človeški družbi.
Vsak mlad človek si rad poišče svojega vzornika. Mi, ki smo spoznali svoje mesto v delavskem upravljanju, v ustvarjanju boljšega življenja, iščemo svoje vzornike v ljudeh, ki so v zgodovini našega naroda delovnim ljudem na Slovenskem veliko doprinesli. Učimo se od Prešerna. Cankarja. Levstika, učimo se od naših delavskih, voditeljev, prvih komunistov, od mladih skojevcev, ki so dali svoja življenja za stvar delavskega razreda med obema vojnama, skojevcev in članov Partije, ki so s svojimi junaštvi omogočili zmago naše ljudske revolucije. LTčimo se pa tudi od naših mojstrov, dobrih delavcev -
komunistov, od udarnikov, nova tor jev, herojev dela. To so naši vzorniki.
Poznam pa mladince, ki so si poiskali svoje vzornike med filmskimi zvezdniki, ki občudujejo junake avanturističnih romanov, mladinke, ki obožujejo filmske, zvezde, sanjajo o princesah in princih in so nadvse očarane nad milino glavnih junakinj v ljubezenskih romanih.
Ne — ti pa že niso našli svojega me-J sta v naši družbi, ti pa premalo čutijo j skrb delavskega razreda za njihovo rast.
Pred nedavnim smo proslavljali praznik našega delavskega naraščaja in ob tem prazniku je večina naših delovnih kolektivov lahko ugotovila, da podjetja ne bo zapustila nevrednim rokam. Bili pa so tudi kolektivi, ki so ob tem prazniku spoznali, da bodo morali povečati skrb za vzgojo svojega naraščaja. Vajeniški dan pa je bil obenem tudi nekak delovni dogovor. Ob tem dnevu so se mladi delavci pogovorili, kako bodo s svojim delom dostojno počastili šesti kongres naše Partije in kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo decembra v Beogradu. Teh delovnih dogovorov je bilo mnogo in o njih ter o njihovem izpolnjevanju bomo še pisali v našem delavskem listu.
Prepričan pa sem, da bomo najbolje počastili ta dva kongresa, če bo vsak izmed nas našel svoje mesto v delavskem upravljanju ter s tem v naši socialistični družbi, če se bo vsak od nas — mladih delavcev naučil od naše Partije, kako je treba ljubiti svoj razred in svojo socialistično domovino. Le tako bomo v pravem smislu mladi revolucionarji.
Ob ustanavljanju delavskega društva »Svobode« v Zagorju in Senovem
Slabo so razumeli smisel ustanavljanja »Svobode«
. Listal sem po zapisnikih zadnjih sej izvršnega odbora sindikalne podružnice rudarjev v Zagorju in Senovem. V zapisnikih sem našel med drugim tudi zapisano, da so razpravljali tako v Zagorju kot v Senovem o ustanovitvi delavskega kulturnega društva »Svobode«. Sicer je težko napraviti na osnovi skopih zabeležk iz zapisnika neko dokončno mnenje, toda osnovni vtis pa se da dobiti. In ravno v tem, kakšen vtis puščata zapisnika iz omenjenih organizacij, da slutiti, da gre za dvoje različnih gledanj na to, kako osnovati »Svobodo«.
Stip, eno najstarejših mest Makedonije
Ko so v Zagorju razpravljali o pobudi za osnovanje delavskih društev »Svobode«, so mislili predvsem na to, kako bodo razvijali med delavci zanimanje za nova društva in jih pridobivali za to, da si bodo taka društva osnovali ter jim pomagali v delu. Seveda so potem govorili tudi v tem, da bodo pomagali delavcem pri izbiri novih odborov s tem, da jim bodo svetovali delovne tovariše, na katere pri sestavi odborov ne bi smeli pozabiti.
Iz zapisnika v Senovem pa se čuti, da so tam stvar drugače razumeli. V zapisniku piše, da je predsednik sindikalnega kulturno umetniškega društva »Bohor« v Senovem obvestil izvršni odbor, da bo imelo društvo »Bohor« 2. julija letos v šoli na Senovem svoj redni občni zbor. Ob tej priliki si bodo izvolili novo odbor in se pogovorili za preimenovanje društva, ki naj bi se odslej imenovalo društvo »Svoboda«. Mimogrede so pristavili še to, da mora sindikalna podružnica poskrbeti, da pride čimveč delavcev na občni zbor SKUD »Bohor«.
Kar pove ta zapisnik, govori, da so v Senovem slabo razumeli in da je način, kako bi prišli do društva »Svobode«, povsem zgrešen. Oni bodo samo izmenjali naziv. Seveda pa gre pri stvari za vse kaj drugega, kot smo že pisali.
O tem morajo v Senovem res malo premisliti.
Nikakor pa ne gre, da bi le na občnem zboru enega društva sklepali o osnovanju »Svobode«. Za tako stvar bi bilo potrebno sklicati delavsko zborovanje in se z vsemi zborovalci pogori ti o stvari. To je seveda bolj zamudno in treba je ljudem stvari temeljito razložiti, pridobiti jih za pobudo, to bo edino uspešno.
F. Svetek:
PO MAKEDONIJI
Pred povratkom z izleta na Sv. Naum smo si ogledali še izvire, ki zalagajo Ohridsko jezero z novimi vodami. Sicer je precejšnja struga, ki teče v jezero. Mora pa biti še več skritih dotokov, kajti ljudje, ki poznajo iztok iz jezera — reko Črni Drim, ki izteka pri mestecu — pravijo, da je iztok nekajkrat večji kot ta vidni pritok.
Tu me je obstopila gruča vojakov, na prvi pogled naših slovenskih fantov. Nekdo od izletnikov jih je opozoril, da sem Slovenec, pa so hoteli izmenjati z menoj nekaj besedi v svoji materinščini. Služijo že po eno ali dve leti. Nekateri se pripravljajo, da bodo šli v kratkem na dopust v Slovenijo. Manjka jim sicer nič. Hrana je dobra in izdatna. Seveda, domače kraje bi pa le radi zopet enkrat videli. Vprašujejo, kaj je novega v Sloveniji. Pravim jim, da se razmere krepe.
V Ljubljani »Figovca« ne bodo več našli. V zameno bodo videli 200 metrov velemestne avenije. Rad bi jih bil peljal na kupico vina, da bi se sede pogovorili. Pa ni gostline. Do včeraj je točila vino bližnja kmetijska zadruga, pa ji ga je zmanjkalo. Zato imajo pa češenj, dobrih in znamenitih ohridskih češenj, ki jih je v izobilju.
Ladjica, ki nas čaka, ni ravno velika. Ima pa krepko sireno, ki kar energično zatuli. Moram se vkrcati. Kaj pa fantje, ali vam delajo onile dosti težav — pokažem na albansko karavl jo? »No.« pravijo: »Ni take sile« — (očividno hočejo biti skromni) — »toda zahrbtni so, paziti je treba. Iz oči v oči Pa ne kažejo posebnega poguma!« — Seveda, .kakršen režim, takšna vojska!
»Pozdravite vse v Sloveniji,« kličejo za m ?noj. Vprašam »ali tudi dekleta?« »Da. da. predvsem dekleta!« — Manever je kratek. Nos ladje odrinejo od
kraja in že se oglasi strojni telegraf: »S polno močjo naprej!« Popoldanski veter dviguje jezersko gladino in ladjica se lahno pozibava.
Pristanemo na sidrišču pred centralnim sindikalnim počitniškim domom Točijo tudi pivo in povrh si ogledamo še prostore. Res lepa oprema. Eno poslopje je namenjeno samo za prebivanje. Drugo, povsem ločeno, pa za restavracijo in razne prireditve. Zlasti velika dvorana imponira. Po velikosti se komaj kosa z njo unionska v Ljubljani, po lepoti opreme bi bili pa tudi v Parizu na njo ponosni. Če cenimo stavbene stroške in opremo obeh poslopij na 100 milijonov, gotovo ni pretirano.
Zastopnik srbskega Rdečega križa, ki je domala vsakoletni gost naše Gorenjske in pozna naša čustva do nje. me podraži: »A. druže Slovenac, ode vaš Bled!« Seveda, »ode«, če ga primerjaš s temi dimenzijami, ki jih predstavlja Ohrid. A s porastom blagostanja. ki mora slediti težavnim investicijam, ki jih vlagamo v naše gospodarstvo, bodo vsa letovišča lahko prišla na svoj račun. Predvsem pa Bled. ki predstavlja stoletno letoviščarsko tradicijo in investicije.
BODOČNOST MAKEDONIJE
je v resnici za dolga desetletja zagotovljena, če ne bo vojn. Prirastek prebivalstva ne bo težko spraviti k delu in kruhu. Že sam turistični promet lahko nudi velike vire dohodkov. Zanj imajo oba velika predpogoja: naravne krasote in zgodovinske zanimivosti, kakor malo katera dežela na svetu. Če bodo, kakor rečeno, s postopnim porastom prebivalstva vzporedno gradili prometne zveze in turistične ustanove, potem se jizn ta račun ne more izne-
veriti. In če to gospodarsko panogo iz- | rajujejo še vzporedno z organskim vigom industrije in izboljšanjem poljedelstva, zlasti sadjarstva, potem ne le, da ne bodo poznali brezposelnosti, še standard prebivalstva bodo i dvignili na zavidljivo višino. Imajo vse pogoje, da ustvarijo iz dežele, ki jo sedaj upravljajo, kulturno in gospodarsko zatočišče vseh makedonsko govorečih ljudi.
To potrjujejo tudi antične umetnine, ki smo -si jih ogledali naslednji dan po zaključku skupščine Rdečega križa. Mesto in okolica Ohrida z jezerom ima vse lastnosti za varno prebivanje človeka. Zato je več kot verjetna trditev. | da je ob tem jezeru živel že pračlovek in mostičarji v stavbah na koleb, kakor na bivšem ljubljanskem Barju, ko je bilo še jezero. Ob Ohridskem jezeru so našli posamezna kamenita orojja, ki potrjujejo to domnevo. Na raznih krajih jezerske plitvine so pa našli tudi nameščene kamenite podstavke, o katerih menijo, da so bila oporišča stavb na koleh.
Poleg raznih spomenikov, fresk in sličnega, ki izvirajo že iz prvih stoletij našega štetja, vidiš tudi bakren člen iz ilirske dobe. Sofijina bazilika, največja zgradba antične bizansko-make-donske kulture v Jugoslaviji predstavlja umetniško dragocenost, ki je v denarni vrednosti skoraj izraziti ne moreš. Bazilika je prejšnje čase že precej razpadala, sedaj se pa strokovnjaki že nekaj let trudijo, da jo spravijo v prvotno stanje. Nekoliko manjša, ali zato mnogo bolje ohranjena, je cerkev posvečena imenu makedonskega prosve-titelja Klimenta. učenca Cirila in Metoda, ki stoji nad Ohridom. Freske iz te cerkve, ki so bile posnete za lanskoletno jugoslov. razstavo v Parizu, so izzvale občudovanje največjih starino-slovcev svetovne veljave in žele soglas-, no pohvalo francoskega in drugega 1 tiska.
Postati mojster svojega poklica, dober član delovnega kolektiva, ki na vsakem koraku pomaga svojim touarišem upravljati podjetje delavec, ki se uveljavlja povsod tam, kjer se mora uveljavljati delavski rod, to je želja vsakega poštenega mladinca. Mi sindikalni odborniki in starejši delavci jim moramo pomagati, da se jim bo ta želja izpolnjevala
leseničani so obnovili delavski dom
Delavski dom »Pri Jelenu«, ki je bil naprednemu jeseniškemu delavstvu že v predaprilski Jugoslaviji Dom kulture, je bil med okupacijo zelo razdejan. Nekaj časa so bile v njem pisarne in skladišča mestnega trgovskega podjetja. Pred letom dni pa so začeli dom preurejati in obnavljati.
Obnovili so vse spodnje in zgornje prostore. V domu so uredili lutkovno gledališče, gledališko dvorano, klubsko sobo, čitalnico in prostore, za delavsko kulturno društvo »Tone Čufar«. Tu bodo tudi prostori za bodoče delavsko društvo »Svoboda«. V domu bo tudi sedež tovarniškega odbora sindikatov. Delavski dom na Jesenicah so odprli 1. junija. Preurejajo tudi vrt. Letni vrt je opremljen z vrtiljakom, gugalnicami in malimi hišicami za pionirje.
Jeseničani so na dan otvoritve prvič prišli v letni kino. Jeseniški delavec ta dan ni dobil le prepotrebnih prostorov za kulturno življenje, marveč tudi letni vrt in letni kino, kar je vsekakor važna pridobitev za jeseniške železarje.	Polde Ulaga
MLADINCI LITOSTROJA SO STRELJALI V PODUTIKU
Pred dnevi so mladinci iz Litostroja, člani predvojaškega centra, odšli v Podutik. kjer so imeli strelske vaje. 23 strelcev si je priborilo odlično oceno, 25 strelcev je dobilo prav dobro oceno, 14 strelcev pa je dobilo dobro oceno. Med najboljšimi je bil Miha Žilovec.
A. Z.
Na počitnice v dom Toneta Čufarja! Vabiva še ostale. Želiš tudi ti z nama? Tvoja sindikalna podružnica naj vpraša upravo doma, če ima še kaj prostora. Takoj ji bo odgovorila. Pridite! Šli bomo skupaj na izlete v Drago, na Begunjščico, na Bled, obiskali bomo Prešernovo Vrbo, kopali se bomo v radovljiškem kopališču. Ni drago: 220 dinarjev s popustom, kar lahko plačate tudi v bonih. — Pridite, ne bo vam žal!
Uprava počitn. doma »Tone Čufar«, Dvorska vas p. Begunjah
Za ogled vsega tega ne zadostuje nekaj ur. Kdor bi si hotel te umetnine pobliže ogledati, bi imel na dva ali tritedenskem dopustu kar dovolj zanimivega opravila. Mimogrede naj še omenim orjaško platano, ki raste na velikem cestnem križišču sredi Ohrida. V ogromnem votlem deblu bi našla precejšnja skupina ljudi prostora.
NA POVRATKU PROTI SKOPLJU
smo se zapeljali še na obrežje Prespan-skega jezera. Na samem jezeru je tromeja med našo državo, Grčijo in Albanijo. Tudi na tem jezeru in njegovi obali je mnogo pogojev za turizem in letovanje. Znamenitost jezera je v njegovi višinski legi 853 metrov nad morjem, čeravno okolica ni tako bujno slikovita, kakor ob Ohridskem jezeru, ki ne dosega take nadmorske višine (695 metrov).
V pripravljanju turističnih pogojev je bilo ob tem jezeru že marsikaj storjenega. Več sto metrov obale je že prav okusno splanirano, prepreženo s potmi in parkovnimi kulturami. Beograjske centralne ustanove so tu postavile dva zelo moderna hotela, ki jih po bogati notranji opremi ne doseže noben hotel v Sloveniji. Kakor nam je povedal upravitelj enega teh, so tudi cene penzionu zelo vabljive: 160 din za osebo. Olepšavi teh krajev bo mnogo pripomogla tudi prepoved gojenja koz, ki so največje uničevalke mladega drevesja. Poznavalci pripovedujejo, da se v dveh letih, od kar je uredba izšla, že pozna bujnejša rast.
Naša pot nas pelje preko Bitolja na Prilepsko polje, skozi Prilep in po sedlih visokega gorskega masiva pod Zlatovrhom (1422) proti Titovem Vele-
I su. tem zgodovine polnem in razgiba-| nem trgovskem mestu. Med potjo se j vidijo vsepovsod nove gradnje. Na jim-I pozantnejše med njimi: veliko tovarni-| ško poslopje za predelavo svile in ve-I lik tovarniški kompleks bodoče tovarne ! za porcelan.
Večerilo se je, ko smo trenutek obstali na živahnem cestnem križišču Velesa, tega razgibanega mesta ob Vardarju. Če gledaš na vrvenje ljudstva, moraš misliti, da je ob tem času vse, kar giblje, zbrano na ulicah. Misli ti I uhajajo na trdovratne borbe tega ljud-I stva za svoj jezik in domačijo. Prav j mesto Veles se v svoji zgodovini ni nikoli udalo pritisku grških škofov" in patriarhov, ki so jim hoteli vsiliti grščino.
Po prisrčnem slovesu v Skopi ju smo odšli zastopniki iz drugih republik takoj na vlak, ki nas je potegnil v eni nori do Beograda.
V jutranjih urah, ko vlak že dolgo vozi po ozemlju Srbije, zbiraš vtise, ki si jih nabral v svojem kratkem ali zanimivem obisku Makedonije. Ne moreš mimo spoznanja, da je to ljudstvo obrnilo vse svoje sile na notranje probleme svoje mlade narodne samostojnosti. Živahno mravljišče, ki ustvarja svoj dom, svoj jezik, svojo kulturo, gospodarstvo in svoje dobre želje vsemu jugoslovanskemu ljudstvu.
Vlak drdra po srbski zemlji, ki se prebuja k novemu dnevu. Vedno pogosteje srečavaš tovarniške objekte. Ritem življenja ima že dognan in preizkušen takt.
Industrializacija Srbije ni šele prehod od načrta v stvarnost. Ona je žc stvarnost, resna stvarnost. Makedonsko ljudstvo ima v srbskem ljudstvu dobrega soseda.
DELAVSKA ENOTNOST ‘ m »» * stran 5
Ne ie v gospodarstvu, tudi v organizaciji ijudsKc omasti fc dciaistii razred odločujoč činitelj
(Nadaljevanje z 1. strani)
cev, se kaže zlasti v tem, da njegove odbornike volijo proizvajalci sami iz svojih vrst in da je enakopraven okrajnemu (mestnemu) zboru.
KDO VSE BO SESTAVLJAL ZBORE PROIZVAJALCEV
V zbore proizvajalcev okrajnih in mestnih ljudskih odborov volijo odbornike samo proizvajalci, to je tisti delovni ljudje, ki delajo v industriji, rudarstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, kmetijstvu, trgovini, obrti. Ti so delavci in uslužbenci gospodarskih podjetij, kmetje, ki so člani kmetijskih zadrug, obrtni mojstri, pomočniki in delavci, ki delajo v obrtnih obratih in delavnicah oziroma ki so člani obrtniških zadrug. Po načelu, da se zastopstvo v zboru proizvajalcev ravna po deležu v drnžbe-nem produktu okraja ali mesta, se skupno število odbornikov, ki jih je treba izvoliti v ta zbor, razdeli na posamezne gospodarske skupine (volilne skupine) v razmerju z odstotkom, s katerim so posamezne skupine udeležene v skupnem družbenem produktu. Prvo skupino sestavljajo industrija, rudarstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet in komunalna delavnost, drugo skupino kmetijstvo, tretjo trgovina in gostinstvo, četrto pa obrt. Število odbornikov, ki odpade na skupino kmetijstva, pa se še razdeli na tri podskupine: državna kmetijska posestva, kmečke delovne zadruge in splošne kmetijske zadruge zopet sorazmerno z odstotkom, s katerim so te posamezne skupine udeležene pri skupni kmetijski družbeni proizvodnji okraja. Ta delitev omogoča, da ima najmočnejše zastopstvo v zboru proizvajalcev tista skupina, ki daje največji delež v družbeni produkt.
Zbor proizvajalcev je sestavni del ljudskega odbora in je enakopraven okrajnemu (mestnemu) zboru. Ta enakopravnost se kaže v naslednjem: oba zbora sta organa oblasti, zasedata istočasno in praviloma ločeno vsak na svoji seji. Oba zbora imata svoje predsednike sej, odločata samostojno o verifikaciji mandatov svojih odbornikov, imata svoje stalne, lahko pa tudi občasne komisije. Odloki in drugi akti ljudskega odbora v zadevah, ki spadajo tudi v pristojnost zbora proizvajalcev, veljajo samo, če sta jih izglasovala oba zbora na svojih sejah v enakem
s teh področij. Okrajni zbor mora o takem predlogu odločati in svojo odločitev sporočiti zboru proizvajalcev. Končno so zadeve, o katerih odloča okrajni (mestni) ljudski odbor samo na skupni seji odbornikov obeh zborov, lake zadeve na primer so: volitve in razrešitev predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednikov in članov svetov, imenovanje in razrešitev tajnika ljudskega odbora, volitve in razrešitev sodnikov in sodnikov-porot-nikov okrajnega in okrožnega sodišča ter sodnikov za prekrške, imenovanje in razreševanje direktorjev podjetij, upraviteljev zavodov itd.
Zbor proizvajalcev ima sicer praviloma polovico toliko odbornikov kot okrajni zbor. Na primer, če ta šteje 60 odbornikov, šteje zbor proizvajalcev praviloma 30 odbornikov. Ta razlika izvira iz tega, da zbor proizvajalcev običajno predstavlja manjše število državljanov kot pa drugi zbor. Če bi se pa pokazala potreba po večjem številu
odbornikov zaradi števila in velikosti gospodarskih organizacij, lahko Prezi-dij ljudske skupščine poveča število odbornikov zbora proizvajalcev, vendar največ na tri četrtine odbornikov okrajnega (mestnega) zbora. Na enakopravnost in pristojnost zbora proizvajalcev pa manjše število odbornikov seveda prav nič ne vpliva. Tako kot je odbornik okrajnega zbora odbornik ljudskega odbora, prav tako je turli član zbora proizvajalcev odbornik ljudskega odbora z vsemi zakonitimi pravicami in dolžnostmi. Pri tem je važno vedeti, da ne more biti nihče istočasno član obeh zborov. Za demokratičnost in neposredno povezanost zbora proizva-jaleev. s proizvajalci samimi, organiziranimi v raznih gospodarskih organizacijah. je značilno, da traja mandat članov tega zbora samo dve leti.
Zbori proizvajalcev so torej izredno pomembna oblika, po kateri se bistveno poglablja socialistična demokracija in po kateri se uresničuje praktično 'načelo o vodilni vlogi delavskega razreda.
M. R.
ALI VEMO DOBRO KDAJ IMAJO ČLANI SINDIKATA POPUST NA POTOVANJU
Nekaj podatkov o voznih olajšavah
Zbrali smo nekatera najvažnejša navodila o tem. kakšne ugodnosti uživajo člani sindikata pri potovanjih in katerim predpisom morajo zadovoljiti, predno gredo na potovanje:
Pri potovanju na letni dopust
Pri potovanju na redni letni dopust imajo člani in njihovi ožji svojoi pravico do približno 92% popusta od redne vozne cene. Pred potovanjem na dopus.t moramo pa dati odgovarjajoči kupon za dopust, ki ga moramo v legitimaciji potrditi pri upravi podjetja in sindikalni podružnici. Kupon je treba potrditi neposredno pred odhodom. V odgovarjajoče rubrike moramo vp-isati začetno postajo, pri potovanju z raznimi prevoznimi sredstvi (vlak. ladja, avtobus) pa začetno postajo vsakega prevoznega sredstva. Isto velja za povratek.
Vozovnico lahko kupimo za celo potovanje naenkrat ali pa do postaje, kjer mislimo prekiniti vožnjo.
Pri potovanju na dopust ali pri povratku ne moremo noben del proge prevoziti dvakrat (na primer pri potovanju iz'Ljubljane v Beograd ne moremo obiskati še Celja, ker bi se moral vračati nazaj v Zidani most, da pridemo na našo progo).
Od dneva, ko je bil kupon za potovanje na redni dopust potrjen, imamo pravico do popusta še 60 dni. Pri povratku moramo vozovnico kupiti vsaj zadnji dan. To je važno posebno za svojce, ki gredo na daljši dopust. Vozovnica, ki 30 kupimo za celo potovanje do konxne postaje, čeprav vožnjo prekinjamo na vmesnih postajah, ostane veljavna 10 dni. Vožnjo lahko večkrat pre-
ODBORNIK
Pod tem naslovom je zbrala Založba Delavske enotnosti potrebno gradivo za delo odbornikov in članov sindikatov. — Knjiga je primerna tudi za odbornike drugih organizacij. Podružnice dobijo naročilnice tudi potom sindikalnih svetov. Naročila bo sprejemala tudi založba. — Knjiga obsega 182 strani, tiskana je na lepem papirju, je ilustrirana ter vezana v celo platno s ščitnim ovitkom. — Cena je 250 din ZALOŽBA DELAVSKE ENOTNOSTI, Ljubljana, pošt. pr. 284
besedilu. V pristojnost zbora proizvajalcev spadajo sprejemanje statuta ljudskega odbora, izdajanje odlokov o okrajnem družbenem planu, o končnem obračunu, o okrajnem proračunu in sklepnem računu, predpisov o gospodarskih upravnih ukrepih, sklepov o ustanovitvi, spojitvi in prenehanju gospodarskih podjetij in zavodov, sklepov o delovnih razmerjih in socialnem zavarovanju, o razpolaganju s splošnim ljudskim premoženjem, o najemanju posojil, odlokov o okrajnih dokladah in drugih javnih dajatvah in sklepov o vseh drugih zadevah, o katerih morata po splošnih predpisih ali po statutu odločati okrajni zbor in zbor proizvajalcev, zlasti o zadevah s področja gospodarstva, za katere je pristojen okrajni (mestni) ljudski odbor. Te odloke, predpise in sklepe morata sprejeti oba zbora vsak na svojem zasedanju. So zadeve, kot na primer socialno skrbstvo, zdravstvo, prosveta itd., ki sicer ne spadajo povsem izrecno v pristojnost zbora proizvajalcev tako kot prej naštete zadeve. Vendar ima zbor proizvajalcev tudi glede teh zadev pravico, da o njih razpravlja in predlaga okrajnemu zboru, naj izda predpise ali ukrepe
kinemo, vendar pa moramo vozovnico dati potrditi vedno, ko prekinemo vožnjo.
Otroci do 4 leta se vozijo brezplačno. Če Pa zanje zahtevamo samostojen sedež, moramo plačati pol vozne cene. Za otroke od 4—10 let plačamo pol vozne cene.
Krajev, ki so v obmejnem pasu, ne moremo obiskati brez dovoljenja za obmejni pas.
Tri poljubne vožnje s 25% popusta
Članj sindikatov imajo na podlagi legitimacije za znižano voznino pravico do 25 % popusta pri treh poljubnih potovanjih (do končne postaje in nazaj), ožji svojci pa do enkratnega z enakim popustom potovanja. V legitimaciji je sicer na kuponih za poljubna potovanja naznačen 50% popust, vendar pa je bilo kasneje objavljeno znižanje na 25%
Skupinska potovanja
Poseben popust uživajo člani sindikata pri skupinskih vožnjah, kadar skupno potujejo na tekmovanja, kongrese, občne zbore. posvetovanja, plenume, razstave, prireditve, izlete.
V skupini 5—29 oseb znaša popust 67% od vozne cene, za skupine 30 in več oseb pa znaša popust 75%.
Opozarjamo, da imajo ta popust le člani na podlagi članskih izkaznic s plačano članarino, svojci tega popusta ne morejo biti deležni.
Za skupinska potovanja je treba izpolniti Objavo za skupinsko vožnjo, ki jo mora potrditi sindikalni svet.
Objava za skupinsko vožnjo je veljavna 15 dni od dneva izdaje. Namesto ene objave
za potovanje tja in nazaj lahko vzamemo eno objavo do končne postaje in drugo za povratek.
Če v skupini potuje manj od 20 upravičencev, potovanja ni treba predhodno prijaviti, več.je skupine pa morajo potovanje prijaviti pismeno odhodni postaji ali agenciji Putnika in sicer: skupine do 50 oseb najkasneje 48 ur pred odhodom, večje skupine pa najmanj ti dni pred nameravanim potovanjem.
Nedeljske povratne vozovnice
Nedeljske povratne vozovnice imajo predvsem namen, da omogočajo delovnim ljudem v čim večjem številu izkoristiti nedeljski oddih na izletih Na podlagi povratne vozovnice imamo 50% popust na voznino od 12 ure v soboto do 12 ure v ponedeljek.
Popust na morskih in rečnih ladjah
Člani sindikata imajo na podlagi legitimacije za znižano voznino enak popust, kot na železnici, tudi na rečnih in morskih ladjah. Isto velja tudi za svojce.
Popust na avtobusih
Na avtobusnih p.ogah uživajo člani sindikata in njihovi svojci na podlagi legitimacije za znižam voznino 50% popust na potovanju na redni letni dopust.
Manjše skupine izletnikov od 5—15 oseb imajo za vožnje ob delavnikih in nedeljah na rednih avtobusnih progah SAP-a Ljubljana, 50 % popust, če se prijavijo dan poprej na avtobusni postaji v Ljubljani ali na krajevni poslovalnici na Bledu, v Kočevju, Kranju, Novem mestu in Brežicah in vplačajo voznino. Popust velja za izlete, ki trajajo en ali dva dni.
Na vseh avtobusnih progah SAP-a Ljubljana, ki obratujejo ob nedeljah, se uvajajo nedeljske povratne karte s 35 % popustom od redne cene. Nedeljske povratne karte veljajo od sobote do nedelje zvečer.
Popust pri potovanju z letalom
Tudi pri potovanju z letalom imajo člani in njihovi svojci 50% popust, kadar gredo na redni letni dopust. Bazen tega imajo
Vozne olajšave pri prekinitvi službenega razmerja
V primeru prekinitve službenega razmerja je najprimernejše, da nastopimo dopust v odpovednem roku iz sledečih razlogov :
Odgovarjajoči kupon za redni letni dopust, ki mora biti potrjen neposredno pred odhodom na potovanje, nam po prekinitvi službenega razmerja ni mogoče dati potrditi. Razen tega pa, ker z nezaposlenostjo prekinemo službeno razmerje, nam podjetje, kjer smo po daljšem času nastopili novo službo, ne more priznati dopusta. •
Odgovarjajočih kuponov za 25% popust pri trikratnih poljubnih vožnjah se poslu-žimo lahko tudi po prekinitvi službenega razmerja.
Vozne olajšave za nezaposlene
Pravico do znižane voznine (glej Uradni list FLRJ od 16 aprila 1952 št. 21) imajo vsi delavci in uslužbenci, ki jim je začasno prenehajo službeno razmerje, pa jih biro za posredovanje dela pošlje zaradi zaposlitve v drug kraj.
Pravico do znižane voznine se lahko prizna tudi celavcem in uslužbencem, ki so sami našli zaposli!ev in sicer na podlagi potrdila podjetja, da jih bo zaposlilo.
Tudi osebe, ki prvič iščejo zaposlitve, imajo pravico do znižane voznine, če predložijo potrdilo podjetja, da jim je zagotovljena zaposlitev in potrdilo, da nimajo lastnih sredstev za plačilo prevoza do kraja zaposlitve.
Objavo za kreditirano vožnjo izda biro za posredovanje dela. Do znižane voznine pa nimajo pravice osebe, ki jih podjetja zaposlijo za kampanjsko in sezonsko delo.
2.
------0& hodil dogodkov---------------
v phetek&etn tednu
BRZOJAVKA V. PROLETARSKE ČRNOGORSKE BRIGADE MARŠALU TITU — OBISK ADMIRALA MOUNTBATTENA PRI MARŠALU TITU — IZJAVA PREDSTAVNIKA DELEGACIJE INDIJSKE SOCIALISTIČNE STRANKE — TEPTANJE DEMOKRATIČNIH NAČEL NA PRVI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA — SLOVENIJO JE OBISKALA JAPONSKA PISATELJICA — V JUGOSLAVIJO BO PRISPELA DELEGACIJA BELGIJSKE SOCIALISTIČNE STRANKE — OBNOVA SVOBODNE CONE V SOLUNSKEM PRISTANIŠČU — MEDNARODNA ORGANIZACIJA DELA SPREJELA RESOLUCIJO O NEODVISNOSTI SINDIKALNIH GIBANJ — LAZI O SLOVENSKI GIMNAZIJI V GORICI — TUNIŠKO VPRAŠANJE — POVOD ZA IZREDNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV — V EGIPTU IMAJO ZOPET NOVO VLADO — V SOVJETSKI ZVEZI JE IZGINILO VE C MILIJONOV VOJNIH UJETNIKOV — PRVI SPORAZUM MED DELAVCI IN DELODAJALCI AMERIŠKE JEKLARSKE INDUSTRIJE — AGRARNA REFORMA V GUATEMALI — DEMONSTRACIJE NA JAPONSKEM
Udeleženci	proslave	desetletnice	V.
proletarske črnogorske brigade «o poslali maršalu Titu brzojavko, v kateri mu obljubljajo, da bodo gojili drage spomine iz slavnih dni naše revolucije in da bodo po vzgledu takih junakov, kot. je bil poveljnik te brigade Sava Kovačevič, učili junaštva mlade borce in starešine. »Varovali bomo nerazdružljivo enotnost In pripravljeni smo, da vsak trenutek s proletarsko	požrtvovalnostjo	in	vztrajnostjo,
skupno z vsemi delovnimi ljudmi naše države stopimo na branik pridobitev naše revolucije in naše socialistične graditve", pravijo bivši borci V. proletarske brigade v svoji brzojavki maršalu Titu.
* * *
Angleški admiral Mounibatten je obiskal na Brionih maršala Tita in se z njim dalj časa razgovarjal. Maršal Tito je nato admiralu Mountbattenu vrnil obisk.
* * *
Član izvršilnega odbora indijske socialistične stranke Farid Ansarl je podal v imenu indijske socialistične delegacije, ki je obiskala Jugoslavijo, izjavo, v kateri naglaša. da je socialistična Jugoslavija mnogim drugim državam za vzgled in pouk. Dejal je, da vidijo indijski socialisti v programu decentralizacije, ki ga Izvaja Jugoslavija, tudi svoje lastne demokratične in socialistične težnje. S tem. da se Jugoslavija noče podrediti moskovskim ukazom, hrabri po vsem svetu progresivne sile, ki se borijo proti dvoglavemu demonu — kapitalizmu in stalinizmu, s * *
Na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta v Trstu so predstavniki Slovansko italijanske ljudske fronte, Slovenske narodne liste in Neodvisne fronte predlagali sprejem resolucije, ki zahteva, naj bi slovenski jezik priznali za uradni jezik v občinskem svetu, naj bi obsodili odločitve londonske konference, ter jih razveljavili in naposled naj bi razveljavili odredbe anglo-ameriške vojaške uprave, s katerimi so dobili volilno pravico novo naseljeni Italijani in s katerimi je bil uveden italijanski volilni zakon za STO. Resolucij? demokratičnih predstavnikov je bila zavrnjena, sprejeta pa je bila resolucija iredentistov, v kateri je rečefto, da je »italijanski jezik edini uradno priznani jezik za STO«, čeprav sta bila oba jezika po mirovni pogodbi z Italijo priznana kot uradna jezika.
* * *
Slovenijo je obiskala japonska pisateljica in posebni dopisnik Generalnega sveta japonskih sindikatov Kikne Jama* kawa, ki je napisala mnogo del o socialnih problemih. Zanima se za socialistično izgradnjo naše dežele in pravi, da bo o tem tudi pisala. Japonska pisateljica je ostala v Sloveniji dva dni in med tem časom obiskala nekaj zadrug ln tovarn. Po povratku na Japonsko misli napisati knjigo o Jugoslaviji.
* * *
V Jugoslavijo bo prispela delegacija belgijske socialistične stranke, ki bo gost komisije CK KPJ za mednarodna vprašanja. V delegaciji bodo najvplivnejši voditelji belgijske socialistične stranke. Gostje si bodo ogledali razne kraje v Jugoslaviji, zlasti pa jih zanimajo delavski sveti in izkušnje delavskega razreda Jugoslavije pri upravljanju pbdjetij.
* * *
Kmalu bodo začeli urejati jugoslovan- . sko^ svobodno cono v solunskem pristanišču, ki jo je dobila Jugoslavija v uporabo 1923. leta. Jugoslovanska svobodna cona v Solunu je do druge svetovne vojne, ko je bila ukinjena, zavzemala pomembno mesto v uvoznem in izvoznem prometu Jugoslavije. Ponovna vzpostavitev te cone kaže, da se odnosi med Jugoslavijo in Grčijo vse bolj izboljšujejo.
* * *
Na plenarni seji mednarodne organizacije dela je bila sprejeta resolucija o neodvisnosti sindikalnih gibanj. Proti sprejemu resolucije ni glasoval nihče; glasovanja so se vzdržali le predstavniki delodajalcev in informbirojski delegati.
V resoluciji je poudarjeno, da je nujno potrebno obvarovati svobodo in neodvisnost sindikalnih gibanj, da bi ti lahko izpolnili svoje temeljne ekonomske ln socialne naloge. Eden izmed pogojev te svobode je ustanavljanje sindikatov ne glede na raso, narodnost In politično pripadnost članov. Treba si 1e prizadevati uresničiti vse cilje sindikalnih organizacij, ki temeljijo na solidarnosti, ekonomski in socialni koristi vseh delovnih ljudi.
* * *
Italijanske oblasti Julijske Benečije v svoji gonji proti vsemu, kar je sloven-
skega, pritiskajo na slovenske starše, da ne bi vpisali svojih otrok v'‘slovensko srednjo šolo v Gorici. Pripovedujejo jim, da uče v tej šoli otroke proti veri in da jih vzgajajo v malopridneže. S tem hočejo doseči, da bi se ti otroci šolali v italijanskih šolah, saj vs? Julijska Benečija ne premore niti ene slovenske srednje šole.
* * *
Dvajset držav — članic OZN, med njimi 12 arabskih in azijskih držav, se je doslej izrazilo za izredno sklicanje Generalne skupščine OZN, na katerem bi proučevali tuniško vprašanje. Proti sklicanju zasedanja je doslej nastopilo le 5 držav. Da pa bo prišlo do sklicanja izrednega zasedanja, je potrebno 31 glasov.
* * *
Husein Siri paša je sestavil novo egiptovsko vlado, ki je že četrta v tem letu. Ministri v tej novi vladi, ki ne pripadajo nobeni politični stranki, bodo upravljali državo brez parlamenta, zakaj ta je bil letos spomladi razpuščen.
Vse to menjavanje vlad pa nikakor ne koristi egiptovskemu narodu. Od teh notranjih slabosti ima dobiček edinole Anglija, ki jih spretno izkorišča, da bi vsaj za nekaj časa podaljšala življenje svojemu imperiju.
* * *
V	Parizu je bilo objavljeno poročilo, ki očita Sovjetski zvezi, da je uničila več milijonov vojnih ujetnikov. Koncem preteklega leta je bilo v Sovjetski zvezi skoro 4 milijone nemških vojnih ujetnikov, od katerih je bilo poslanih v Nemčijo samo 2 milijona. Samo lani je umrlo v Sovjetski zvezi en četrt milijona japonskih vojnih ujetnikov. V Romunijo so poslali od pol milijona vojnih ujetnikov samo 200.000. Tudi usoda 200.000 ma-džarskah vojnih ujetnikov jii znana. Prav tako ni znana usoda 63.000 italijanskih in 350.000 francoskih vojnih ujetnikov. Iz vsega tega je je razvidno, da je od 7 milijonov ujetnikov, ki jih je dobila Sovjetska zveza v drugem obdobju minule vojne, bilo vrnjenih le polovico. Polovica pa je umrla v sovjetskih ujetniških taboriščih.
* * *
Te dni je bil med zastopniki sindikata kovinarjev Amerike in ameriško jeklarsko družbo »Pittsburg Steel Corporation« sklenjen sporazum o prenehanju stavke, ki je zajela nad 10.000 delavcev zaposlenih v tej družbi. Sporazum določa zvišanje delavskih mezd za 12.5% ter več drugih prednosti za delavce. Uprava družbe je deloma tudi sprejela delavsko zahtevo, naj bi sprejemala na delo samo delavce, ki so člani sindikata.
To je prvi sporazum med ameriškimi jeklarji, ki že dalj časa stavkajo, in rfied njihovimi delodajalci.
*	* s
Kljub ostremu odporu veleposestnikov je parlament Guatemale sprejel zakon o agrarni reformi, ki določa odpravo fevdalne posesti in kapitalističnih proizvodnih metod v kmetijstvu. V zakonu je rečeno, da je njegov cilj odpr&viti izkori-ščanie revnih kmetov in dninarjev. Zemljo latifundistov bodo zaplenili in razdelili med kmete. Agrarno reformo bo izvedel Nacionalni odbor* ki je že začel s svojim delom.
*	* *
V	japonskem pristanišču Osaki je bilo več demonstracij ob drugi obletnici vojne na Koreji. V demonstracijah je bil ranjen tudi poveljnik ameriških vojaških sil v Osaki. V spopadih je bilo ranjeno 30 japonskih policajev. Demonstranti so metali zažigalne bombe na Hiše, v katerih stanujejo družine ameriških vojakov.
* * *
Na nizozemskih parlamentarnih volitvah sta dobili zopet največ glasov dosedanji najmočnejši stranki: socialistična in katoliška, ki sta pred letom dni sestavili koalicijsko vlado. Poslanska mesta so razdeljena takole: katoliška stranka 30, (izgubila 2), socialistična stranka 30 (dobila 3) in protestantje 12. Ostala mesta so dobile druge manjše stranke. Komunistična partija je dobila vsega skupaj 6 glasov ter tako izgubila 2 poslanska mesta.
♦ * *
Sovjetski zunanji minister Višinski je izročil angleškemu in ameriškemu poslaniku v Moskvi noto sovjetske vlade, v kateri Sovjetska zveza protestira proti sporazumu, ki so ga sklenile ZDA, Velika Britanija in Italija v Londonu. Predstavniki našega zunanjega ministrstva ne pripisujejo tej noti nobenega pomena ln smatrajo, da je to le nov propagandni manever, ki 1e tembolj prozoren za to, ker je prišel s tako veliko zamudo.
izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Predstavnik Jože J orač Odgovorni urednik Roman Albreht Tisk tiskarne »Uudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Miklošičeva cesta 22 v Ljubljani - Dom sindikatov telefon 45 5*- tn 50 31. Pošt,ni predal 284. Račun pri podružnici Narodne banke t Ljubljani ftt 6U4 90321 4 Ust Izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 25 din. četrtletna 75 din* polletna 150 din in celoletna 300 din.
OB OBISKU AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V JUGOSLAVIJI
£e fe dr. Crnber iskreno iskal nesebičnega priialelia, in soseda ga bo v Jngoslavlit lahko našel
Te dni nas je obiskala avstrijska delegacija, ki jo je vodil zunanji minister dr. Gruber. Na petdnevnem obisku so se avstrijski odposlanci razgovarjali s tovarišem Titom in drugimi predstavniki naše države o stvareh, ki so za avstrijsko vlado pa tudi za nas velikega pomena.
Zadnja vojna je pustila vrsto temnih senc na jugoslovansko-avstrijskih odnosih. Ti so se na vse načine odražali. Spomnimo se le težav s hidrocentralo na Dravi. Trgovinska zamenjava je bila precej skromnejša kot pred vojno. Posebno pa nas je bolelo postopanje avstrijskih oblasti z našimi narodnimi manjšinami. V zadnjem času pa je čutiti, da so se tudi na avstrijski strani začeli zavedati, da je boljše živeti s sosedi v miru in prijateljstvu. Ce je to tako, in upajmo da je, potem je obisk avstrijskega zunanjega ministra že pomemben korak k temu, da se taki odnosi tudi vzpostavijo, kajti pri nas je za to veliko dobre volje.
Jugoslavija je ena od maloštevilnih članic Organizacije združenih narodov, ki se nesebično in brez skritih namenov bori za uresničenje načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. To pomeni, da smo proti vsakemu izkoriščanju ln političnemu pritisku na male države, smo za politično in gospodarsko sodelovanje, za poglabljanje kulturnih vezi med narodi, za to, da se vsakemu, tudi najmanjšemu na-vodu omogoči samostojen razvoj, ustvarjanje in graditev svoje lastne države. Vse to izhaja iz našega globokega prepričanja, da je možno mirno sodelovanje med narodi le na teh načelih. Jugoslavija uživa prav zato. ker zastopa taka načela, velik mednarodni ugled. Če si avstrijska vlada želi sodelovanja po teh načelih, potem je to vsekakor velik mednarodnopolitičen uspeh naše zunanje politike, ker smo, in tega naj
nihče ne pozabi, bili mi prvi, ki smo dali pobudo za tako sodelovanje.
Ta uspeh je še toliko večji, če pomis- -limo, da je v Avstriji precej ljudi, ki niso nič kaj prijateljsko razpoloženi do Jugoslavije. Ena vodilnih strank v Avstriji je katoliška Ljudska stranka, ki ima precej vpliva, saj je na zadnjih parlamentarnih volitvah dobila največ glasov. Ta je še za staro klerikalno Jugoslavijo trdila, da je piemalo katoliška, kaj šele za današnjo. Vodilni možje stranke ne zamude v svojih glasilih nobene prilike, da ne bi pisali, kako v Jugoslaviji »preganjajo vero«, kakšen »teror« vlada pri nas in skrbno prepisujejo najbolj gorostasne stvari o Jugoslaviji iz kominformskih lističev, kadar jim pa teh zmanjka, pa si še kaj izmislijo. Taka politika Ljudske stranke nam postane takoj razumljiva, če pomislimo, da je njen ideološki in duhovni usmerjevalec duhovščina, ki ima zelo tesne in prisrčne zveze z Vatikanom.
V Avstriji pa živi še precej nacistov, ki tudi niso čez noč pozabili, da so bili v Jugoslaviji tepeni. Menda o avstrijski informbirojski podružnici Moskve in o njeni »naklonjenosti« Jugoslaviji niti ni treba izgubljati besed, saj so nam njene »teoretske postavke« ln zmerjanja poznana že iz moskovskega originala.
Obisk uradnega predstavnika avstrijske vlade v Jugoslaviji je potemtakem nedvomno krepka klofuta vsem tistim v Avstriji, ki so sovražno razpoloženi do Jugoslavije. Avstrijski uradni krogi so torej napravili prav tisto, kar so mnogi v Avstriji sma-
trali za nemogoče. Mimogrede povedano, pa jih od zbližanja med Avstrijo in Jugoslavijo boli glava tudi v Moskvi, ki jim ne gre v račun noben uspeh jugoslovanske diplomacije.
Nehote se nam vsiljuje vprašanje, kakšni so bili vzroki, ki so avstrijske uradne kroge privedli do spoznanja, da bi bilo koristno sodelovanje s svojo južno sosedo.
Dejstvo je, da predstavlja Jugoslavija danes pomembno mednarodno politično silo in preko tega tudi v Avstriji ne morejo. So politično zreli ljudje, ki so kljub veliki zmešnjavi pojmov o Jugoslaviji uspeli prepričati javno mnenje, da ne gre podcenjevati vloge Jugoslavije v mednarodni politiki. Dr. Gruberjev obisk v Jugoslaviji to nedvomno potrjuje.
Avstrija in Jugoslavija sta sosednji državi in veže nas vrsta gospodarskih zadev. Jugoslovansko in avstrijsko gospodarstvo namreč drug drugega dopolnjujeta. Prometne poti Jugoslavije v zahodno Evropo peljejo preko Avstrije. Avstriji pa je najbližja pot do morja preko naše zemlje. Pri nas imamo tudi rud in industrijskih izdelkov, ki jih v Avstriji primanjkuje. V Avstriji dobimo opremo in stroje za naše tovarne. Poleg tega pa nas vežejo še skupni interesi v izkoriščanju vbodne sile na Dravi. Razumljivo in popolnoma naravno je, da navežeta soseda čim tesnejše stike, ker imata od takega sodelovanja le koristi.
Naša severna soseda spada s svojimi sedmimi milijoni prebivalcev v vrsto majhnih držav, ki tudi po svoji industrijski zmogljivosti, čeprav je sorazmerno precejšnja, nima velike vloge v mednarodnem gospodarstvu. Kot takšna je izpostavljena vplivom politične igre velesil, njeno gospodarstvo pa je zaradi pomanjkanja osnovnih surovin in nesorazmernega razvoja posameznih industrijskih vej zelo podvrženo spremembam na svetovnem tržišču. Vpra-
šanje je sicer, kako si znajo pomagati in znajti v današnjem mednarodnem vrtincu, toda dejstvo je, da lahko le mali narodi razumejo njihove težave, ker se sami bore z njimi. Tudi ta resnica je nedvomno pripomogla k odločitvi dr. Gruberja za pot v Jugoslavijo.
In končno tarejo Avstrijo globoki notranji gospodarski in politični problemi, ki so deloma posledica tudi sedemletne zasedbe.
Leta 1945. so razkosali Avstrijo na šti/i dele. Vzhodno Avstrijo je zasedla Sovjetska zveza, Koroško in Štajersko Anglija, Tirolsko in Predarlberško Francija. Salzburško in gornjo Avstrijo pa Amerika. Zasedbene stroške plačujejo Avstrijci. Ti stroški niso tako majhni, saj znašajo polovico denarnega obtoka. Namestniki zunanjih ministrov velesil so se 258 krat sestali In že pripravili končno besedilo mirovne pogodbe, podpisali pa je še vedno niso. Zahodne države izjavljajo, da so jo pripravljene vsak čas podpisati, le da sovjetskim voditeljem to ne gre v račun. Morda so jim pa res čete v Avstriji dobrodošel izgovor za to, da jih imajo lahko tudi na Češkem, Madžarskem in v Romuniji, morda čakajo rešitve nemškega vprašanja. Bodi tako ali tako, nič ne kaže, da bodo Avstrijo kaj kmalu zapustili.
Negotovost glede mirovne pogodbe in postopanje zasedbenih oblasti pa povzroča še druge gospodarske težave.
1946. in 1947. leta so sprejeli v Avstriji zakon o nacionalizaciji. Nacionalizirali so velike kreditne zavode, najvažnejše železarne in jeklarne, večje premogovnike, celo vrsto elelctroindustrijskih podjetij in tovarn strojev itd. Med vojno je bilo veliko teh podjetij razrušenih, po vojni pa so sovjetske zasedbene oblasti odpeljale precej tovarn. Demontirali so vsa podjetja in količkaj uporabne stro.ie v svoji coni, ki so bila zgrajena, oziroma nabavljena po septembru 1939, ko je Hitler zasedel Avstrijo. Za njimi je prišla še mešana poljsko-češko-
madžarska komisija, ki je »pregledala« 539 tovarn, garaž itd. Poleg tega pa Avstrijci z dobrim delom preostalih podjetij ne gospodarijo sami, čeprav so jih nacionalizirali. V ruski coni jih ne puste blizu sovjetski gospodarji, v drugih conah pa pravno ne razpolagajo z njimi, ker smatrajo zasedbene oblasti podjetja kot nemško premoženje. USIA, sovjetska organizacija, ki kontrolira nemško premoženje v Avstriji, razpolaga s 471 podjetji, med njimi so vsa naftna polja, sploh ne plačuje davka in je dolžna državi že čez sedem milijonov funtov šterlingov — toliko, kolikor znaša sedanji primanjkljaj v državni blagajni.
Sploh kažejo avstrijske finance vsako leto precejšen primanjkljaj kljub temu, da se industrijska proizvodnja veča iz leta v leto. Ta primanjkljaj tudi ne morejo opravičiti z zasedbo, ker so stroške zasedbe prevalili na delovnega človeka, ki plačuje za to poseben davek Zgubo sicer poravnajo iz sredstev, ki jih dobijo kot pomoč od zahodnih držav.
Vse kaže, da z avstrijskim gospodarstvom ni nekaj v redu To nam potrjuje tudi stalen porast cen. Od začetka korejske vojne so cene poskočile kar za polovico, medtem ko so n. pr. v Angliji v istem času le za desetino. Res uvaža Avstrija predvsem take surovine, ki so se po začetku korejske vojne zelo podražile, dobili pa so tudi 785 milijonov dolarjev, kar pa ni malo. Socialdemokrati obtožujejo klerikalce, da so nepošteni in podkupljivi — klerikalec je namreč vodil nacionalizirano industrijo — ti pa zopet trdijo, da so socialdemokrati nesposobni voditi avstrijsko gospodarstvo. Letos so dobili precej manjšo dolarsko pomoč. Kaj bo potem, ko take pomoči sploh ne bo in ko bo treba iskati notranjih virov za kritje primanjkljaj? O tem pa bi bilo danes še prezgodaj govoriti.
Prav gotovo je težak notranje politični položaj in rastoče nezadovoljstvo med avstrijskimi delovnimi množicami tudi eden izmed činiteljev. ki so odločali o poti avstrijskega zunanjega ministra. In če je dr. Gruber iskreno iskal nesebičnega prijatelja in soseda, ga bo v Jugoslaviji lahko našel.
6 stran ★ 4 vil 1952 DELAVSKA ENOTNOST