Listek. Pisma mladega urednikoviča. II. Dragi prijatelji! Ako bi sedaj vstopil v nažo urednisko sobo naš urednik in moj gospod, mladi urednikovi6 bi iz same jeze storil v tem hipu junaško delo. Mahoma bi zgrabil urednika okoli pasu, vzdignil ga od tal ter ga vrgel v globo6ino našega uredniškega koša. In zaprl bi uredniški koš, se vsedel na njegov pokrov ter tamkaj sedel cele tri dni in tri no6i. Naš urednik bi je6al iz vzdiboval v globočini uredniškega koša, mladi urednikovič pa bi sedel zgoraj na pokrovu ter se smejal globokitn vzdihom svojega urednika. To bi bila pravi6na kazen za nečuveno obnašanje našega urednika! Saj menda že vsi veste, kaj nam je napravil urednik? Še ne? Potem pa posluSajte mladega urednikoviča, ki odpira svoja usta, da Vam pove, zakaj razjeda grda jeza njegovo blago srce. Žarko solnce je pošiljalo svoje prve poljube materi zemlji. Takrat sem vstopil jaz, mladi urednikovi6, v uredniško sobo. Vse liskarsko in uredniško osobje, ko me je zagledalo, je za6elo pripogibati svoje glave do tal, da tako spoštljivo pozdravi svojega ljubljenca, mladega urednikoviča. In mladi urednikovi6 se je ljubeznivo odklanjal na vse strani. Smehljaj zadovoljnosti se je zibal na njegovih ustnicah, ker je videl, kako prijazno mu je vse tiskarsko in uredniško osobje. Lahnih korakov se je pomikal proti svoji pisalni mizi. Ko pa se je vsedel, v tem trenotku je legel temen oblak na jasno 6elo mladega urednikovi6a. Kaj je neki tako hitro vznemirilo njegovo srce? Na raizi je ležalo pismo, in mladi urednikovi6 je s svojim bistrim o6esom naenkrat spoznal po pisavi, da je pismo pisal njegov gospod in naš urednik. Črne slutnje so napolnile mojo dušo. In slutnje rnalokdaj motijo raladega urednikovi6a. Tudi takrat ga niso. Ko odpre pismo, stale so tam srcepretresujo6e besede: »Mladi urednikovi6! Naznanjam ti, da sem se odpeljal danes v toplice. V prste mi je prišel nagloma protin, ki mi brani pisati. Za 6as, ko bom jaz v toplicah, ureduj torej sam na§ list! Pozdravlja Te Tvoj gospod in urednik.» V vseh žilah mladega urednikovi6a je vskipela vro6a mladeniška kri, ko sem pre6ital to urednikovo pismo. Celi regiment hudih duhov iz pekla rai je mamljivo šepetal na uho, naj prav debelo zakolnem. Toda mladi urednikovi6 ne kolne, 6e bi mu prigovarjala tudi cela peklenska vojna sila. Pa6 pa se me je polastila opravi6ena jeza. Da bi prišel našemu uredniku kar 6ez no6 hudi protin v prste, ta je popolnoma bosa. Verjameni, da mu je nekaj prišlo v prste, a to ni protin, to je lenoba. In naš urednik lahko obiS6e letos vse toplice, takih toplic še ni na svetu, da bi si v njih izkopal svojo lenobo. Mladi urednikovi6 pa bi se ne hudoval tako, ako bi prišla uredniku lenoba po zimi ali pa magari tudi spomladi ali pa na jesen. A da mu pride lenobni protin v prste ravno v vročera poletju, to ie nečuveno, to je skoro neodpustljivo Saj ve, kako slabo se godi urednikom ravno sedaj v toplih poletnih dnevih. Ve6ina dopisnikov v tem 6asu utihne. Tudi oni dobijo neki v poletju lenobni protin v svoje prste. In kadar dopisniki mirujejo, takrat mora uredniško osobje delati, da ga je žalostno gledati, koliko trpi. Vsi stavci stojijo okoli uredniškega osobja ter raoleduiejo za rokopise. In človek mora pisati, da se mu kar kadi izpod rok. Glejte v tako hudih 6asih nas je letos zapustil naš urednik. Vse uredniške skrbi so se s tem prevalile z njegovih rara na rame mladega urednikovi6a. Da bi Vi videli, dragi prijatelji, koliko trpi vsled tega Vaš raladi urednikovi6 v letošnjem poletju, Vi bi se ga gotovo usmilili ter ga pridno za vsako štev. zalagali s 6lanki, dopisi in novicami. Toda seveda Vi tega niste vedeli, zato Vam mladi urednikovi6 velikodušno odpuš6a Vašo dosedanjo nedelavnost in nebrižnost. A odslej bo druga6e, kaj ne, dragi prijatelji ? Mladi urednikovi6 no6e ve6 o tem govoriti, ker ve, da ga ljubite in da Vam je vsaka njegova želja draga in liuba dovolj, da jo hitro izpolnite. Ker je imel v zadnjem 6asu mladi urednikovič toliko dela, raditega Vam tudi tako dolgo nisem pisal. Nekatera rahlo6utna srca so se bala, da je morda mladi urednikovi6 zbolel in da vsled tega ne more pisati. Jedno pismo se glasi tako nežno6utno: «Moj ljubi in dragi urednikovi6! Zakaj nam ni6 ve6 ne pišeš ? Tvoje mol6anje nas navdaja z velikim strahom. Bržkone si obolel in nam ne moreš ve6 pisati. Kako se nam usmiliš, dragi urednikovi6. Ali imaš skrbno postrežbo, ali imaš zvedenega zdravnika, ali imaš kako osebo, ki Te kratko6asi v dolgotrajni bolezni? Ah, koliko moreš trpeti že v svoji rani mladosti! Toda vedi, da vsi bralci iskreno obžalujemo Tvojo bolezen in da Ti prosimo Ijubega zdravja. Ne obupaj, mladi urednikovi6! Tudi mi upamo, da boš kmalu zopet ozdravel ter razveselil s kojim pismom v podlistku svoje bralce, posebno pa mene, ki Te . . .» Ah, ti ljuba dušiea, kako blago srce da imaš! Tvoja bojazen je bila neopravičena. Tvoj mladi urednikovi6 je čil in zdrav kakor srce nedolžnega otroka. Res dolgo ni pisal, a kakor si slišalo, blago sr6ice, ni ga zadrževala bolezen, ampak preobilno uredniško delo. Ako bo našel današnji priziv mladega urednikoviča pri vseh vrlih dopisnikih blagohoten odraev, potem bo urednikovi6 v prihodnje ve6krat prijel za svoje pero ter pisal kratka pisma za podlistek. Trdno upam, da me bodo dopisniki uslišali! Sedaj pa, ker nimam ve6 6asa pisati, Vas vse prav sr6no pozdravlja in se Vam ljubko na vse strani klanja Vaš mladi urednikovi6. Maron, mladi spoznovalec z Libanona. (Povest. — Prevel A. J.) (Da^e.) 5. Krš6anska modrost. Kakih sto žen in otrok sta rešila modra udova in sr6ni Maron. Vsi so našli varno zavetje v globoki votlini, ki je bila zakrita z gostim grmovjem. Vendar dolgo niso mogli tam ostati, ker niso imeli živeža. Razun nekaj grižljajev kruha, ki so ga iraele nekatere žene s seboj, niso imeli ničesar, da bi si potolažili glad; otroke pa je trpinčila straSna žeja. Nekatere raatere so že hotele dve uri po prestanem boju zapustiti votllno in za svoje otroke poiskati vode. A naša udova jim }e branila, ker je uvidela veliko nevarnost za vse rešene ubežnike, ako bi jih zapazili Druzi. Judita odpre zdaj svojo culieo, katero je v zmešnjavi in strahu vzela seboj, in potegne iz nje nekoliko so6natih smokev. Te razdeli med otroke, ki so najbolj stokali, in jih tako pomiri. Maron pa pošepeta svoji sestri na uho reko6: »Judita, ti si bila enkrat zopet modrejša, kakor mi vsi!» «Jaz stavim, da ti nisi ni6 manj moder in nas bodeš z Alijem rešil iz tega straSnega položaja.» Maron takoj razume te besede in namigne Aliju ter previdno pleza z njim do vhoda. Okoli je bilo vse tiho, le nad njima }e še pokal in prasketal gore6i gozd. Polagoma se priplazita tako daleč, da se njima odpre pogled v dolino, kjer so se Druzi zbirali in pripravljali na pot proti Djecinu. Maron pokaže to svojemu prijatelju in mu pošepeta: «Ali, jaz iraam na6rt, po katerem bodem vse rešil.» «Nimam veliko upanja,» odgovori Ali. »Kajti po vsem okraju se klatijo Druzi; in 6e nas tudi ne najdejo, moramo vendar od glada umreti.» «To dobro vem,» re6e Maron, «zato ne smemo dalje tukaj ostati; kajti pogorišče bode gotovo privabilo radovedne Druze, ki bi nas lehko še tukaj našli. Pa tudi vsi naenkrat ne smemo bežati. Če bi namre6 Druzi zapazili naSo veliko trumo, bi jo vdarili za nami in nas pomorili. Zato se moramo v majhnih oddelkih razpršiti.» «Pa kam se naj napotimo?« vpraša Ali. «To ravno morava poizvedeti,* odgovori Maron. «Zato pojdeva takoj v dolino, ko bodo Druzi odšli in se ve6er naredil. Ali, vidiš spodej ob vznožju gore kozjo 6redo ?> Ali prikima. «Dobro!» nadaljuje Maron. »Kozji pastir, ki leži pri svoji 6redi, je poprej govoril z Druzi in najbrž tudi izvedel, kateri maronitski vasi je namenjen prihodnji napad. To morava izvedeti od njega, 6e tudi za denar. Ti se moraš ohrabriti in se izdati za sina turškega muftija v Sidonu, jaz pa bodem tvoj služabnik. Da pa bodem pri tem resnico govoril, zato stopim od zdaj za naprej v tvojo službo.* «To je vse lepo,» meni Ali. «Kaj pa 6e naju sre6ajo Druzi?» ¦ Tedaj se ne smeš ni6esar bati,» re6e Maron. «Ti jih moraš prvi nagovoriti, jih izpraševati in jim v imenu svojega očeta dati kako povelje. Bodi srčen! Bog nam je pomagal do zdaj in nas tudi za naprej ne bode zapustil> Po tem pogovoru se Maron in Ali vrneta v votlino in naznanita ženam, da so Druzi odšli. Potem potegne Maron svojo mater na stran in ji naznani svoj na6rt. Udova pazljivo posluša, in ko Maron neha, re6e moeno začudena: «Moj sin! Kdo ti je dal la na6rt?» «Mati!» odgovori mladeni6, «ali nas nisi ravno ti u6ila, da moramo v stiskah sv. Duha na pomo6 poklicati, da nam podeli dar dobrega sveta? To sem tudi ravnokar storil in takoj mi je prišel ta na6rt na misel. Zato tudi upam, da se mi bode posre6il.» «Mi bodemo molili za sre6en izid, medtem ko gresta vidva povpraševat,* re6e udova. «Pa povej mi, Maron, kako bodeta priskrbela potrebnega živeža za toliko ljudi? Kajti brez okrep6ave te opešane žene in otroci ne morejo bežati v gore.» «Tudi na to sem že mislil,» pravi Maron. «Ko bi le imeli zadosti denarja, odkupili bi pastirju v dolini nekaj koz in jih vsaki tropi ubežnikov nekaj dali, da bi se mogli med potom živeti od njih mleka». «To Je dobra misel, moj sin,» re6e udova. »Storita to prej ko mogo6e. Potreben denar bodem že jaz priskrbela.» Nato gre k drugim materam in jim naznani, kako jih misli Maron rešiti. Vse so bile vesele in potolažene ter so zložile potreben denar. Denar izro6ijo v usnjeni mošnji Aliju, ki bo moral igrati turškega gospoda. Udova Se blagoslovi Marona in tudi Alija, ki se napotita v dolino. Solnce se je že bližalo zatonu. Žalostno sta gledala udova in Judita za mladenčema, dokler jima nista izginila izpred oči. Potem se vrneta v votlino, kjer vsi skupaj goreče molijo za sre6en izid. Maron in Ali skraja previdno plazita med grmovjem in gledata, ali bi še ne bil kak Druz v bližini. Pa vse je bilo mirno in varno. Zato naglo korakata z gore v dolino in se obrneta na cesto, ki pelje iz Sidona v Djecin, da bi se zdelo, kakor da bi prišla od Sidona. Solnce je že bilo zatonilo in kozji pastir, ki sta ga videla iz gore, je že bil v svoji ko6ici oddaljeni nekaj korakov od ceste. Zdaj se še enkrat pogovorita, kaj bodeta rekla pastirju in se napotita proti borni ko6ici. Mo6no potrkata na nizka vrata in vstopita, ko se oglasi hripav glas. Pa grozen strah jih spreleti, ko zapazita zraven starega pastirja tudi tri od pet do glave oborožene Druze. Maron se prvi zopet ohrabri in re6e dokaj sr6no: «Salem aleikum! Mir z vami!» »Salem aleikum!« odgovorijo vsi štirje navzo6i Druzi.