Knjižnica sp 0 ZASAVC 2006 352(497.12 Zagorje ob Savi) ŠTEVILKA 23, LETNIK 16 16. 11. 2006, CENA 270 SIT/i.ise 0084710,23 COBISS e ALI SE ' PEPOZNATE? TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje 1 13 13 14 I 19 30 31 1 * 11 1$ Itf .. 22 33 ^ m ■ imd mmt immem j r —ö r s k Es TINA NAGLIČ 0 BOJU PROTI DÜOGi Vi 1 XBBä öd 4.790.000 SIT yy od 2.990.000 SIT a 2 t- g o g | I &| ji i ^ s |§5 85 2l5 §s e e 7 -§iS ®s ■En Š iS o>£Ž2 I® E E 5 c o c £ s S o sl? 5 c 5 g gši ?8 S lil A 5 o popust 300.000 SIT mama Zmagovalko z zmagovalno ponudbo. Mazde3 Izzivalko z izzivalnim popustom. Mazdini največji hiti 2006^J popust 200.000 SIT popust 1S0.000 SIT MaidaS Družinski popust za družinskega ljubljenčka. Mazdo2 Velikansko ugoden malček. od 2.390.000 SIT Nov model SX4 - diesel GUME ZA DOLOČENE ELE SUZUK ILO: Z»l Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov UVODNIK Komaj smo se otepli coprnic, za katere je znano, da na metlah letajo po nebu, so se le-te s trojansko premeteno ugnezdile na tem našem pre-majhnem koščku sveta pod Alpami. V mesecu »odvisnosti« prav lepo dokazujemo na vsakem koraku, kako smo neodvisni in, da moramo svojo strpnost do vseh in vsakogar dokazati, nas prepričujejo. Ja, tudi tako, da krotimo občutke in negativna čustva do nestrpnih, ki nimajo ravno posluha do strpnih Ja, do tu je vse lepo in prav. Ali pa tudi ne! Po vsem modrovanju sodeč, sem hudo ne-strpen človek. Pokrov mi dvigne in iz ušesih se mi zakadi, ko z dela dirkam še zadnji trenutek, preden zaprejo vrata trgovine, po pasjo hrano, ker moja zverina pač ne sme biti lačen, ker postane nestrpen in grize...V želodcu mi kruli, ko se mulci pred mano pregovarjajo, ali belo ali rdeče, ne Fruca...in hudo nestrpni so... Se kontroliram! Trudim se širiti ljubezen na široko okrog sebe! Stran, grešne misli, stran nestrpnost. Ha! Uspelo je! Juhu, gremo! Polna občudovanja do sebe jo maham mimo lokalčkov s šanki - in »vedno za istim šankom«, glej ga zlomka, vedno isti ljudje. Zjutraj, opoldne, zvečer - ne več mulčki, prej so to njihovi starši.. .Zgledi vlečejo! In smo preživeli še sv. Martina, na katerega nedeljo so ravno ta druge volitve, ne bodi jih treba, padle, z molkom vred, tako da še 'in vino veritas"ni več kar je bil. V »vele« takih in drugačnih blagovnicah, kamor se težko spravim, ker.. .ja, ker sem nestrpna do komolčarjev in do suvanja od zadaj ter do ovir pred nogami, je baje že vse okranclano in olučkano in pocukrano limasto. In potem pride e-mail..., ne eden, vedno večjih je, ljudi, pomoči potrebnih. Takih. Anam je res potrebno? Mislim na zvrhano polne vozičke. A kaj, ko so si že danes izposojali, saj bodo jutri doklade in bodo vrnili - nedorasli odrasli... Duša je bila preveč žejna, da bi čakala in telo se tako prijetno omehča, ko se vanj steka omamna tekočina. V najbolj kriznih časih je za za šank vedno cvenka bilo...in ne nazadnje, saj je svetnk Martin iz mošta naredil vino, a kaj, ko je v naših frštatkestlih zaciknil. Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880158, komerciala: 031 822 533,040 267411 E-mai urednicah hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. MORATE PREBRATI: STRAN: Potrjeni Popis nepremičnin Klopkotanje 8 T . 17 Intervju: Tina Naglič Spominsko obeležje pri Plantanovih Jesenske misli Veselo v prihajajočo zimo ŠKLAB VOŠČILO ZA NAŠO ZVESTO BRALKO Spoštovana SLAVKA BOSTIČ Iskreno Vam voščimo ob Vašem osebnem prazniku in iz srca želimo še mnogo prebranih Zasavcev in rešenih križank. Za Vašo zvestobo se Vam iskreno zahvaljujemo in Vam želimo obilo zdravja. Vsi iz uredništva Zasavca NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 30. novembra 2006 PIS MA + BREZ BESEl) Tišina, na drugi strani pa prenasičenost besed, ki skupaj predstavljata celoto našega sobivanja - tako imenovanih bita in bistva. Tu se pojavi vprašanje, ali je to tudi prava resničnost. Odgovor je lahko zelo različen in popolnoma protisloven, saj so pogledi na svet in s tem na resničnost raznovrstni. Razlikujejo se od obdobja do obdobja, od enega avtorja do drugega, od posameznika do posameznika. Znani filozof Platon recimo pravi, da objektivne resnice ni. Iz tega bi lahko sklepali, da je vse subjektivno, torej osebno in nabito s čustvi. Ali zares obstaja tišina ali je to samo farsa? Kaj se dejansko skriva za t. i. tišino in kaj za besedami? Vsa ta vprašanja si lahko postavimo, a pravega odgovora najbrž nikoli ne bomo dobili. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da nam besede nekaj pomenijo. Strah, ljubezen, veselje, žalost in še vsa druga človeška čustva se izražajo skozi besede. Besede nam ponujajo nova spoznanja in nove aspekte, nam bogatijo besedni zaklad ter vnašajo življenjsko energijo, ko nas navdajajo z občutki osebne izpolnjenosti in pomembnosti. Vse to pa nam besede lahko ponudijo samo, če so pravilno izražene. Nepravilno in neustrezno izgovorjena ali napisana beseda nam ne pove ničesar, temveč nas spravi le v neko slepo ulico, iz katere ne poznamo izhoda. Takšna beseda ni bogastvo, je le mašilo, ki zapolni praznino. Je brezosebna in nesmiselna, podobna medmetu. Včasih je zato bolje biti brez besed, saj lahko tišina pove mnogo več kot besede. A skušnjava je mnogokrat prevelika in želimo se izprazniti, izpovedati svojo “prazno” dušo, zato govorimo nesmisel, pravi mali kaos, pa vendar govorimo in izražamo svoje trenutne misli ter živimo v zmoti, da niti vsebina niti oblika besedila ni tisto, kar šteje. Očitno želimo živeti v kaosu, v katerem vladata nered in splošna zmeda, vse ostalo je zgolj navidezno. Navidezna je tudi ljubezen, kije včasih veljala za pomembnejšo vrednoto. Prevladujoč položaj sije v vsej tej zmešnjavi priboril denar. Prevzel je vlogo menjalnega sredstva v sodobnem gospodarstvu in nas vse zasvojil z materializmom. Najpomembnejši so tudi najbogatejši in obratno. Revni pa hrepenijo po denarju iz dneva v dan bolj in se vse manj zavedajo, da s tem postajajo hudobni. Človek bi rad ubijal, ubijal bi za skromnih 1000 tolarjev. Resnica ali kaos? Oboje skupaj. In rešitve ni - smo že preveč zasvojeni, preveč negativni in zaslepljeni. Nikoli ne bomo splezali na vrh Platonove gore, nikoli se ne bomo dokopali do pravega spoznanja, zato tudi ne bomo vladarji. Tišina nas preveč vznemirja, najraje imamo prenasičene besede. Brez besed torej ni optimalne možnosti, saj ljubimo vse, kar je kaotično. Tišina pa je daleč od kaosa. Tišina je modrost. Pika Gostiša b a k Da je ves šou samo prikrivanje ene VELIKE resnice, ki je večina gledalcev ne vidi ali pa se ne zaveda. In ta resnica se skriva v številkah. Ne verjamete, pa poglejmo: (da ne bo pomote, zneski so približno preračunani iz javno znanih podatkov) I .Promet v lokalu: včasih sem mislil, da so lastniki lokalov (ali pa managerji) zadovoljni, da imajo promet, daje lokal obiskan vsak dan in da ljudje radi zahajajo v lokal, pa so me Gaber & Co. naučili nekaj popolnoma novega. Stranki moraš izvlečt ves denar, ki ga ima in to brez kakršnekoli hvaležnosti in obžalovanja. Največji uspeh (za Gabra & Co., saj barovci nimajo nič od tega) pa je, ko stranka plača pijačo, ki je ne misli popiti in jo pusti še v zaprti embalaži ter nedotaknjeno v lokalu. Torej slogan Gabra & Co.: Danes si bil oderuški, jutri moraš biti še bolj. ŠTEVILKA: na teden: 10.000.000 SIT 2. Izbira kandidata za naloge: tukaj nisem zasledil podatkov, ampak na podlagi priljubljenosti oddaje in naivnosti gledalcev, ocenjujem, daje št. glasov med 5.000 in 10.000. ŠTEVILKA: na teden 1.000.000 - 2.000.000 SIT 3. Glasovanje: kot veste, se številke glasov gibljejo nad 30.000 na eno glasovanje, en SMS pa zaračunajo po 200 SIT (da ne bo pomote, nekaj gre v žep tudi mobilnim operaterjem). ŠTEVILKA: na teden 6.000.000 - 7.000.000 SIT 4. Oglaševanje med oddajo: ta številka je najbolj neznana, zato sem naredil hipotetičen izračun: cena oglasa med oddajo 2.000 SIT/sekundo, in štirje oglasni bloki po 2 minuti - 480 sekund. Če sem mogoče pretiraval, zmanjšajte znesek za tretjino ali pa celo polovico, in še vedno je zavidanja vreden. ŠTEVILKA: na oddajo 960.000 SIT, torej 7.000.000 SIT na teden. 5. Spremljanje dogajanja v stanovanju v živo preko interneta: Ko sem od prijatelja izvedel, kaj se dogaja na tem področju, so mi vsi jagenjčki obmolknili. Ponoči je dogajanje v stanovanju v živo spremljalo 180.000 gledalcev (kar pomeni, daje registriranih vsaj 200.000 - 250.000 gledalcev). Vendar to še ni vse. Da lahko na ta način spremljaš dogajanje preko spleta, moraš plačati 2.399 SIT za neomejen dostop. In seveda so vestni gledalci plačali ta znesek (kdo bo pa plačeval 299 SIT za 3 dni). Tudi tukaj lahko prepolovite cifro in bo še vedno grozljiva. ŠTEVILKA: 500.000.000 SIT 6. V izračun nisem upošteval vseh reklamnih artiklov, kijih prodajajo na to temo. In, kot obljubljeno... ŠTEVILKE, ŠTEVILKE, ŠTEVILKE: II tednov x 26.000.000 SIT = 286.000.000 SIT+ 500.000.000 SIT SKUPAJ (zaokroženo): 800.000.000 SIT In še nekaj o številkah: Sem slišal, da so za četrtkov “event” dobili za promocijo 25.000 SIT. Pričakovan (zahtevan) promet pa je bil 2.200.00 SIT. Še dobro, da znajo Gaber & Co. z denarjem, da ga ne trošijo za nepotrebne stvari in ga ostane več za njihove žepe. In zmagovalec dobi.... 12.000.000 SIT. Kot kaže, bo to “samo" 1 % ali manj od celotnega porabljenega denarja gledalcev. Za primerjavo (ene izmed dražjih stvari, ki jih nabavlja naša država za nas): - Mamograf stane med 25.000.000 in 30.000.000 STI (vir. računovodsko poročilo, bolnica Jesenice, 2004) - Na KC v Ljubljani, so zbirali prispevke za ultrazvočni aparat za potrebe kardiologije. Zbrali so “nevrjetnih” 5.000.000 SIT, cel aparat pa je stal okoli 42.000.000 SIT (vir. KC - SPOROČILO ZA MEDIJE 2001). - Nov magnetno-resonančni tomograf za slikanje celega telesa stane 600.000.000 SIT (vir. Delo 21.10.2006). Zdaj pa tako pričakovani epilog: Mi lahko nekdo razloži, zakaj Gaber & Co. toliko pritiskajo na barovce glede prometa? Ali še to ni dovolj? Po vsem tem lahko z zagotovostjo trdim, da se v oddaji Bar vse vrti okoli poslovnega uspeha Gaber & Co., ki pa je tesno povezan z denarnicami gledalcev. In..., kako uspešni ste vi ob gledanju in financiranju oddaje Barternjenih snovalcev? LP, Aleksander Figelj Novi župan in svetniki v Radečah V sredo, OS.novembra, so na konstitutivni seji občinskega sveta Radeče, ki jo je sklical stari župan Franci Lipoglavšek, potrdili mandatžupanu Matjažu Hanu. Po imenovanju mandatne komisije v sestavi Jože Petauer, Miran Prnaver in Rado Mrežar so sejo prekinili za 15 minut. Slednji so nato ločeno obravnavali pritožbo Mirana Prnaverja zoper občinsko volilno komisijo. Posvetovali so se o izvolitvi in določitvi šestnajstega svetnika v občinskem svetu, ki so ga, zaradi enakega števila preostanka glasov dveh strank, naknadno izžrebali. To se je zgodilo po pritožbi Mirana Prnaverja na republiško komisijo, kije zahteval ponovno štetje vseh glasovnic. Mandatna komisija je po posvetu ugotovila nekaj manjših napak, ki pa naj ne bi vplivale na volilne rezultate. Po tem so svetniki potrdili mandat županu in vsem svetnikom s tem, da je s prvega mesta liste odstopil Matjaž Han, ker funkcija župana ni združljiva s funkcijo svetnika. Mesto svetnika je namesto njega zasedel Janez Prašiček. V občinskem svetu so zastopane stranke takole: SD 5, SDS 4, Zveza za napredek Radeč in radeškega območja 3 in LDS, DeSUS, Nsi in SLS po en mandat. Za podžupanjo so potrdili Rafaelo Pintarič, ki bo funkcijo opravljala profesionalno. Zanimivo je, da je med 16. novimi svetniki osem starih, ki so že do sedaj sedeli na svetniških stolih, razveseljivo pa je dejstvo, daje med šestnajstimi svetniki kar šest svetnic. Po končani seji smo za nekaj odgovorov poprosili Francija Lipoglavška. Dejal je, da po končanem mandatu lahko reče, da delo ni bilo vedno prijetno in bilo gaje veliko, bilo pa je tudi prijetno, saj ga je opravljal z veseljem. »Občutek je dober. Mislim, da smo postorili, kar je bilo v naših zmožnostih in odhajam z dobrimi občutki. Zdravje mi ne služi najbolj, sicer bi več obljubil in bi tudi kaj več postoril in kolikor mi bo dopuščalo, bom sodeloval in pomagal s svojim znanjem, če bo potrebno. Zaradi slabega zdravja sem že kmalu naredil križ čez novo kandidaturo in še vedno mislim, da je prav tako. 'Nikoli ne reci nikoli’ in mogoče bi bila moj odločitev tudi drugačna, če bi bili izpolnjeni drugi pogoji. Eno so osebne želje, drugo je potreba stranke in tretje potreba kraja, občine. Tako bi bila vsaka špekulacija nehvaležna. Ostajam pa pri isti stranki. Seveda se bom držal vedno bolj levo. Nisem po naravi levičar, ampak na levo se pa nagibam po političnem prepričanju.« Novo izvoljeni župan Matjaž Han je zatrdil: »Tega dela se ne bojim! Nasprotno, veselim se odgovornosti, veselim se dela in sem hkrati tudi vesel zaupanja Radečank in Radečanov. Res, da bo dela veliko in čaka nas trda pot, vendar verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo, saj hočem radeški občinski svet voditi tako, da bomo odločitve v prid razvoja Radeč, sprejemali soglasno. Seveda bo potrebno veliko truda, vendar verjamem, da bomo delovali kot Radečani in ne kot strankarski ljudje. Seje morajo biti krajše, vodene po poslovniku, vsebinsko manj zahtevne, da se lahko vsak svetniki pripravijo nanje in bodo sprejemali kvalitetne odločitve.« Glede pritegnitve mladih v delo in odločanje je dejal: »Počutim se mladega in sem mlad po srcu in verjamem, da nam bo z odprtostjo do mladih uspelo, da jih bomo pritegnili k delu v občini, pripeljali v kraj mlade ljudi, ki imajo znanje, imajo energijo. Tukaj je Matjaž Han, župan, odprt za vse mlade v Radečah, mlade po srcu in tiste, ki so pripravljeni delati za kraj.« O organiziranju sej in njihovem številu meni: »Računam, da bosta do konca letošnjega leta še dve seji. Prizadeval si bom, da bi sprejem proračuna uspeli spraviti pod streho še letos. Zavedam se tega napornega projekta in sem pripravljen ter upam na uspeh. To bo prednost za delo, za Radeče, da se bomo naslednjem letu resnično postavili in delali. Vesel sem, da vidim v našem svetu šest žensk. Moram reči, da so vse stranke, ne samo spoštovale, ampak tudi nadgradile 'to žensko kvoto'. Verjamem, da so ženske mogoče bolj odgovorne in preudarne, ki bodo prinesle materinski duh v naš občinski svet in verjamem, da bodo z njihovo pomočjo odločitve kvalitetnejše sprejete. To se tudi vidi pri sprejemu Rafaele Pinterič za podžupanjo, kar je korak naprej in gotovo je, da bova skupaj delala v dobro naše občine.« Srečno novi župan Matjaž Han in radeški pol novi pol stari občinski svet. Besedilo: Rudi Špan PEŠCA V občini Radeče so objavili javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Ivana Pešca za leto 2007. Občinski svet vsako leto podeli za posebne dosežke in uspešno delovanje na področju kulture posameznikom, skupinam občanov in društvom eno Priznanje Ivana Pešca. Tokratni rok za oddajo predlogov je 27.11.2006. Predlogi morajo biti v zaprti kuverti, kako naj izgledajo, pa lahko zainteresirani poiščejo na spletni strani občine Radeče izteka, zato naj pohitijo s predlogi vsi pobudniki - občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. MaH STA1U TRBOVELJSKI ŽUPAN IN NOVI SVETNIKI Na 1. redni (konstitutivni) seji Občinskega sveta občine Trbovlje dne, 13. 11. 2006, je predsednik volilne komisije poročal o lokalnih volitvah z dne, 22. 10. 2006 ter izdanih potrdilih članom novega občinskega sveta in županu. Prisotni so v nadaljevanju imenovali za predsednika Mandatne komisije Zvoneta Hribarja (DeSUS), za člana komisije pa Tatjano Jevševar (SD) in Aleša Bergerja (LDS). Po poročilu Mandatne komisije o pregledu potrdil o izvolitvi članov občinskega sveta in župana ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list ni bilo pripomb ali pritožb tako, daje bila nova sestava občinskega sveta soglasno potrjena. Tudi procedura glede podelitve mandata novoizvoljenemu županu je minila brez zapletov oziroma pripomb. Pod 7. točko dnevnega reda je novo imenovani župan Bogdan Barovič podal obvestilo občinskemu svetu o imenovanju podžupanov. Kot je dejal, seje zaradi potreb odločil za imenovanje Mitja Rozine in Metoda Kurenta, ki bosta podžupansko funkcijo opravljala poklicno. Aleš Gulič (LDS) se s predlogom ni strinjal in pojasnil, da bo glasoval proti predlogu župana, ker gre po njegovem mnenju za nepotrebno trošenje občinskih proračunskih sredstev. Tatjana Jevševar (SD) je menila, da je glede na pogosto odsotnost potreba po dveh poklicnih podžupanih razumljiva, Zvone Hribar (DeSUS) pa, da razume imenovanje dveh poklicnih podžupanov, kot nujo v borbi za pridobitev občinskih prihodkov. Mitja Rozina in Metod Kurent sta bila z veliko večino potrjena kot poklicna podžupana. Bogdan Barovič pa je še poudaril, da se bo Mitja Rozina posvečal pretežno področju družbenih dejavnosti, Metod Kurent pa bo deloval na področju razvojnih in gospodarskih dejavnosti. Svetnice in svetniki so v nadaljevanju seje imenovali Komisijo za mandatna vprašanje in imenovanja. Člani komisije bodo: Metod Kurent, Mitja Rozina, Andrej Gačnik (SNS), Marija Juraja, Matjaž Štrakl (LDS), Milan Žnidaršič (SD), Joža Ložak (SLS), Branko Amšek (NSi) in Borut Dolanc (SDS). Predsednika komisije bodo člani izvolili na svoji prvi seji. Zaradi časovne stiske je bil na seji podan predlog za dobitnika občinskega priznanja Tončke Čeč za leto 2007. Največ glasov med tremi predlaganimi je prejel Franci Vrtačnik. Slika: M.A.Š. © FUNŠTERC ■ ""H---------------- V četrtrek, 9. novembra, je bila v podjetju Radeče papir d.d. novinarska konferenca, na kateri so predstavniki podjetja seznanili javnost z devet mesečnimi rezultati poslovanja, ki niso najbolj vzpodbudni, možno pa je v njih najti elemente pozitivnih gibanj. V obdobju januar-september 2006 je podjetje Radeče papir doseglo prodajo v višini 8,1 milijarde tolarjev, Radeče papir Muflon pa 1,8 milijarde SIT. Obdobje so zaključili s 400 milijoni izgube. Slednja je 30 % nižja kot v preteklem obdobju 2005, a žal kar 180 % višja od načrtovane za leto 2006. Ključno odstopanje je povzročila 5% višja cena celuloze kot so pričakovali. Glede na visoko rast cen celuloze v preteklem letu so ocenjevali umiritev v letošnjem, a do tega ni prišlo. Cene celuloze so se dvignile za 128 USD za dolga in 74 USD za kratka vlakna. Prodajo kopirnih in tiskarskih papirjev (izdelava na papirnem stroju PM4, kjer iščejo državno pomoč za prestrukturiranje). so povečali fizično za 5% in vrednostno za 16% glede na leto 2005, kar kaže, da je trg sprejel 10 % povišanje cen. Vrednost celotne prodaje se je glede na preteklo leto povečala skupno za 11%, a je 3% pod GN, predvsem zaradi slabe prodaje kartonov. Poslovanje Radeče papir-ja so spremljali po treh profitnih centrih, PCI, proizvodnja papirjev in kartonov, PC2, proizvodnja banknotnih in vrednostnih papirjev in PC3, proizvodnja bančnih, telefonskih in predplačilnih kartic. Od teh profitnih centrov poslujeta s dobičkom PC3 in PC2, medtem ko PCI posluje z visoko izgubo. Za posodobitev papirnega stroja bi v Radečah Pamir-ju potrebovali 37 mio evrov, vsaj 50 % potrebnega denarja želijo zagotovili sami oziroma z bančnimi krediti. Za drugo polovico so se obrnili na državo. Brez državne pomoči bodo morali do leta 2010 odpustiti približno še 150 delavcev. Direktor Andro Ocvirk je, med drugim, povedal: »Dokler je dejavnost papirja v EU z nizkimi dobički, v mnogih primerih tudi z izgubami, (mi pa, tehnološko zaostali, proizvajamo z visoko izgubo), je potrebno obsege poslovanja prilagoditi obvladljivi izgubi in se medtem tehnološko usposobiti za večjo produktivnost in za proizvode z višjo dodano vrednostjo. Prilagoditi se obvladljivi izgubi pomeni za Radeče papir črtanje nekaterih nedobičkonosnih proizvodnih programov, zniževanje fiksnih stroškov poslovanja. To vključuje zniževanje zaposlenih - načrtovano je za 10 % oziroma 35 ljudi v treh mesecih - in predvsem zniževanje kapitala, vezanega v obratna sredstva in s tem povečanje likvidnosti firme. To prilagajanje je obvezno z ali brez državne pomoči za prestrukturiranje v višini 10 mio EU.« O pričakovanju odobritve državne pomoči je pojasnil: »Vlogo za državno pomoč smo, v skladu s Zakonom, predali na Ministrstvo za gospodarstvo 12. julija 2006. Z vlogo so se vsebinsko do sedaj največ ukvarjali novinarji in mediji, od MGD pa smo prvi predlog za dopolnitev prejeli 25.10.2005. V dopisu sicer niso zavrnili vloge, ki po njihovem ’ne ustreza kriterijem za dodelitev državne pomoči, niti naši zakonodaji za državno pomoč, niti po Smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje’, ampak zahtevajo dopolnitev vloge ’po Uredbi o merilih in vsebini programa prestrukturiranja’. Se vedno sem prepričani, da izpolnjujemo kriterije za državno pomoč za prestrukturiranje po zakonodaji. Najmočnejši razlogi za to so, da smo iz izredno nerazvite regije, kjer bi ustavitev tovarne povzročila velike socialne obremenitve. Proizvodnjo moramo prestrukturirati v skladu z Evropsko IPPC direktivo, da zagotovimo predpisano energetsko in ekološko učinkovitost. Poleg tega pa lahko preživimo le z novimi proizvodi z višjo dodano vrednostjo, ki zahtevajo novo tehnologijo in pri višji produktivnosti ob vsaj dvakrat večji hitrosti strojev.« Na vprašanje, kako naprej, je razložil: »Ko smo analizirali pomoči za prestrukturiranje, ki jih odobrava Evropska komisije za papirno industrijo, smo ugotovili, da predloženi program in naše zahteve niso v nasprotju z njo. V tem času Portugalska odobrava pomoč za nove kapacitete podobnega programa v višini 80 mio EUR z razlogi »regionalna zaostalost in nezaposlenost«. Kot najbolj vsebinsko pripombo MGD razumemo, da moramo dokazati 50 % lastni delež sredstev za izvedbo celotnega programa prestrukturiranja. To je težko, ker banke hočejo, zagotovilo o državni pomoči, preden se bodo vključile v posel. Zaradi tega bomo reorganizirali družbo Radeče papir v holdinško organizacijo z odvisnimi družbami, poleg obstoječega invalidskega podjetja Radeče muflon bosta pa še v dve neodvisni družbi, Radeče kartice in Radeče »security« papir. V holdingu Radeče papir ostane proizvodnja papirjev in kartonov. Poleg tega bomo novim družbam poskušali najti strateške partnerje ali pa jih bomo prodali. Za holding Radeče papir, proizvodnjo papirjev in kartonov bomo poiskali strateškega partnerja, čeprav je to v kriznih situacijah težje, zato bomo vključili zunanjo finančno družbo za izvedbo dokapitalizacije ali prodaje. Z navedenimi sredstvi in s krediti bomo skušali zagotoviti izpolnitev pogojev za zagotovitev državne pomoči Če nam to ne uspe, je dolgoročni razvoj Radeče papirja pod vprašanjem.« Besedilo: Rudi Span LOKALNE VOLITVE -SKLEPNO DEJANJE V nedeljo, 12. novembra 2006 je imelo pravico 711.876 volivcev izbirati v drugem krogu lokalnih volitev svoje župane. Svojo pravico in dolžnost je uveljavilo 53,16 % volilnih upravičencev. V širšem zasavskem okrožju so župana volili v občini Litija in Šmartno pri Litiji v drugem krogu lokalnih volitev. V občini Šmartno pri Litiji sta se za župansko mesto potegovala stari župan Milan Izlakar iz stranke Blaž Izlakar in skupina volivcev in Peter Avbelj, SDS. Izvoljen je bil z 69,48 % glasov stari novi župan Milan Izlakar. V občinskem svetu občine Šmartno pri Litiji bodo delovali štirje predstavniki Liste za občino Šmartno, po trije iz SDS in SLS, dva iz LDS in po eden iz Nove Slovenije-Krščanske ljudske stranke, SMS, SD in SNS. V občini Litija sta se v drugi krog uvrstila Franc Rokavec, kandidat Slovenske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke in Vinko Logaj iz Liberalne demokracije Slovenije in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Franc Rokavec je postal novi župan občine Litija po odločitvi 56,56 % volilnih upravičencev in pridobljenimi 51,27 % glasovi. Občinski svet sestavlja po šest mandatov iz LDS in SLS, trije pripadajo SDS, po dva zasedata Litija, zbudi se! in SD in po eden pripada stranki DeSUS, Nova smer, SNS in Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka. MaH POLEPŠANA BUS POSTAJA V Zagorju je pred mesecem avtobusna postaja le dobila malce bolj svojemu imenu primerno podobo. Za nekaj časa so se grafiti in bojne praske, ki jih je zadobila fasada avtobusne postaje v Zagorju v letih čakanja potnikov na prevoz z avtobusi ali pa v času čakanja na nekaj, česar (najbrž) nikoli niso dočakali ustvarjalci grafitov in prask, izginili pod pre-pleskom. Na Integralu so se odločili, da le preoblečejo svojo zgradbo in ji dajo prijaznejši videz. Zares je postala kar nekako dična in mična in ne zre več zlovešče sivo in razbrazdano v mestno središče in v ljudi. Ob oblačnem vremenu, ko se nebo dotika strehe in se spusti zadaj v Medijo, ne strašijo več njene bojne brazgotine... Kako malo je treba - pa toliko govorenja je bilo potrebno... Besedilo: MaH Sliki: PRAV Na Martinovo soboto, 11.11.2006 je bila na Levstikovi poti od Litije do Čateža ob 20.letnici te pohodniške poti udeležba »izmerjena« v tisočih udeležencev. Ko se je Fran Levstik prvič podal s prijateljem Radovanom na pot od Litije do Čateža in si samo pobožno želel, da bi se mu kdaj pridružili še drugi Slovenci, niti v sanjah ni videl 15.000 parov nog, ki so je v letošnji jesenski Martinovi soboti premerili. Od začetkov, ko se je udeležba pohodnikov štela v nekaj sto, do letošnjega jubilejnega pohoda, je Levstikova pot vodila navzgor in navzdol. Tako kakor v naravi, tudi v organizaciji, vendar seje obdržala in tradicija je preživela različen interese. V podrobnostih iz razpisa so zapisali: »Levstikova pot je nastala leta 1987, ko seje na pot odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Tako kot daljnega leta 1987 se bodo tudi letos podali po t.i. planinski južni trasi Levstikove poti, ki vodi skozi Ježni vrh, Vinji vrh in Poljane skozi Sevno, Gornji in Dolnji vrh, naprej proti Zagriču in Razboram do cilja na Čatežu. Vsako leto je število udeležencev večje, zadnja leta se po nekaterih ocenah prireditve ob lepem vremenu udeležuje blizu 20.000 mladih in starejših iz vse Slovenije in drugih evropskih držav. » Na jubilejni prireditvi je bilo tudi nekaj novosti, kot fotografski natečaj: uživajmo življenje danes »Z natečajem želimo navdušiti mlade udeležence za opazovanje okolice in zbrati čim več fotografij, ki bodo nastale v soboto, 11. novembra 2006 na 20. popotovanju po Levstikovi poti. Pravico do sodelovanja imajo prijavljeni udeleženci organiziranih šolskih skupin na 20. popotovanju po Levstikovi poti v okviru sodelovanja med prirediteljem popotovanja in Direktoratom za šport pri Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije. Na natečaju lahko v imenu udeležencev sodelujejo šole in ne posamezniki. Po končanem natečaju izberemo dve šoli, ki prejmeta vso dokumentacijo v zvezi z uporabo učilnice s strani podjetja RGB Fotoservis Mueller Franci s.p. Vsaka šola prejme enoletni dostop za virtualno učilnico na internetu na naslovu www.rgb.si. LEGENDA južna Irana l-cvsiikovc južna trasa Humarjeve severna imsa Humarjeve In EKOLOŠKO OBARVANA PRIREDITEV: »Letošnje leto smo zagotovili večje število plastičnih vreč, ki jih bomo namestili ob celotni trasi popotovanja in predvsem na kontrolnih točkah popotovanja. Zato vse udeležence iskreno prosimo, da ne odmetavajo odpadkov vsevprek, ampak jih odložijo v zato pripravljene črne plastične vreče ob poti. » Joj, kam bi del? ali POPIS NEPREMIČNIN JE PRE1) VRATI Zakon o evidentiranju nepremičnin velja od 24. maja letos in v njem je opisan postopek, ki nekaterim povzroča sive lase, drugi so brezbrižni... Navajamo nekaj najpomembnejših datumov in opravil, ki jih nalaga nov predpis. Do 30. novembra bodo morali lastniki večstanovanjskih stavb, poslovnih in mešanih stavb označiti svoja stanovanja, poslovne prostore, bivalne enote (npr. študentski, počitniški domovi) in druge prostore v stavbi. Vsako stanovanje, poslovni prostor, bivalna enota in pripadajoči drugi prostori v stavbah, ki imajo več delov stavb, morajo biti označeni s samolepilno nalepko ali drugo oznako, kot na primer kovinsko tablico velikosti 63 x 28 mm, na kateri sta napisani št. stavbe in št. stanovanja ali poslovnega prostora ali bivalne enote in je pritrjena ob ali nad vrati. Pomožni prostori imajo poleg številke stanovanja tudi črkovno oznako od A do Ž. 1. decembra se bo pričel popis nepremičnin za vse stavbe v Sloveniji in bo trajal vse do konca aprila 2007. Opravile ga bodo za popis izobražene in usposobljene osebe, ki so z uspešno opravljenim izpitom na Geodetski upravi pridobile naziv popisovalca. Popisovalci bodo od decembra do aprila hodili po domovih s prednatisnjenimi obrazci. Posamezniki se lahko odločijo tudi za samopopis svoje nepremičnine. Pogoj za samopopis je, daje nepremičnina označena, kar za enostanovanjske stavbe ne velja. Na najbližji Geodetski upravi se dogovori za prevzem prednatisnjenih popisnih obrazcev, kjer bodo natisnjeni vsi podatki, ki v dosedanjih registrih že obstajajo. Izpolnjene obrazce mora posameznik v 15 dneh po prevzemu poslati na najbližjo Geodetsko upravo in postopek bo zaključen. V drugi polovici novembra bo Geodetska uprava Republike Slovenije poslala vsem gospodinjstvom zloženko z informacijami o namenu in poteku popisa in dolžnostih lastnikov. Lastniki naj bi izmerili uporabno in neto tlorisno površino ter pripravili osnovne podatke za popis. To so podatki o lastništvu stavbe ali dela stavbe, o letu izgradnje stavbe, o obnovi strehe, fasade, oken in inštalacijah, o materialu nosilne konstrukcije (npr. opeka, beton, kamen), vrsti ogrevanja ter kanalizacijskih in plinovodnih priključkih. Popisovali bodo neto tlorisno površino, ki vključuje površino vseh prostorov stavbe ali dela stavbe. Uporabno površina je seštevek površin vseh bivalnih prostorov v individualni stanovanjski hiši, na primer kuhinja, kopalnica, stranišče, dnevna soba, predsoba, spalnica, kabinet, hodnik. Uporabna površina za individualno stanovanjsko hišo, za razliko od neto tlorisne površine, ne vsebuje ne-bivalnih površin kot so balkon, garaža, klet, drvarnica, kurilnica, delavnica, stopnišče in nedokončani prostori. Primer izračuna površine: 1. etaža (podzemna) klet - shramba za živila, pijačo stopnice 2. etaža (pritličje) 3. etaža (mansarda) 2| garaža I | predsoba | | WC, kopalnica D soba CZ! kuhinja 3 stopnišče 3] soba 3 predsoba U stopnišče balkon Neto tlorisna površina = vsota površin vseh (bivalnih in nebivalnih) prostorov. Uporabna površina = vsota vseh bivalnih prostorov (prostori, ki na skici niso pobarvani - sobe, predsobe, stranišče, kopalnica, kuhinja). Lastniki oz. polnoletne osebe, ki bo nastopale v imenu lastnika, ne bodo svoje lastnine popisovalcu izkazovale z listinami, ampak bodo s svojim podpisom jamčili za pravilnost podatkov. Pri izpolnjevanju popisnih obrazcev bodo gospodinjstva obiskali usposobljeni popisovalci, ki bodo lahko pomagali »popisanemu« pri odgovorih. Poleg tega je Geodetska uprava za potrebe projekta Popis nepremičnin vzpostavila tudi posebno spletno mesto www.popis-nepremicnin.si, kjer bodo dosegljiva podrobna navodila, kako izpolniti posamezno polje v vprašalniku. Uporabniki lahko vsa vprašanja naslovijo na info@popis-nepremicnin.si. V decembru bo začela delovati tudi brezplačna telefonska številka, kjer bodo odgovarjali na zastavljena vprašanja. Popisali bodo tudi nedokončane dele stavb, ko gre za stavbo, kjer so nekateri deli že dokončani, nekateri pa še ne (npr. nedokončana mansarda v družinski hiši). V neto tlorisno površino so zajeti prostori za bivanje in nebivalni prostori, torej tudi nedokončani prostori, balkon, garaža, klet, drvarnica, kurilnica in na primer delavnica. Uporabna površina delov stavb, ki še niso dokončani, ne vključuje. Tistim, ki ne bodo hoteli sodelovati pri popisu, grozi kazen od 10.000 do 300.000 tolarjev. Kaznovanje tistih, ki bodo pripravljeni sodelovati pri popisu ni nikakor cilj le-tega. Glavni namen popisa je vzpostavitev enotne nepremičninske evidence in s tem poenostavitev postopkov, s katerimi se lastniki nepremičnin srečujejo pri urejanju zadev v povezavi z nepremičninami. Hkrati želijo urediti nepremičninski trg na način, da bodo postopki prodaje in nakupa nepremičnin varnejši in transparentnejši. Register prebivalstva bo dopolnjen s številkami stanovanj začasnih in stalnih prebivališč. S popisom bodo omogočili izvedbo popisa prebivalstva preko obstoječih registrov. Evidenca stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na številko stanovanja je pomembna tudi za boljše in učinkovitejše ukrepanje v primeru naravnih in drugih nesreč. Besedilo: Irena Vozelj + SREČANJE ZASAVSKIH GOSPODARSTVENIKOV »KLUB E-REVIR« V sredo, 18. oktobra 2006, se je v stekleni dvorani delavskega doma Zagorje zbrala večina direktorjev, predsednikov uprav in finančnih strokovnjakov iz gospodarskih in negospodarskih družb iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Srečanje je ob prvem rojstnem dnevu pripravil portal E-revir v sodelovanju s članom kluba E-revir Banko Zasavje d.d., ki je poskrbela za strokovni posvet z naslovom Banka Zasavje - vaše poslovno okno v svet. V sredo, 18. oktobra, seje v stekleni dvorani Zagorja zbrala večina zasavskih gospodarstvenikov. Gospodarstvenikom so bančno ponudbo predstavljali štirje bančni strokovnjaki. Maja Jordan, direktorica Sektorja naložb v Banki Zasavje, mag. Jernej Doles, direktor Sektorja za trgovanje s finančnimi instrumenti pri NLB, Dani Kozjek, vodja Oddelka plačilnega prometa v Banki Zasavje, in Tomaž Poznič, vodja evro-projekta v Banki Zasavje. V imenu portala E-revir, ki je srečanje organiziral, je goste pozdravil strokovni svetovalec E-revirja, mag. mag. Jože Andrej Čibej. V kratkem uvodu je poudaril prednosti regijskega povezovanja in sodelovanja, za kar si prizadevajo tudi pri E-reviiju. V okviru njihovega kluba omogočajo zasavskim gospodarstvenikom številne koristi, kijih skladno s potrebami tudi nadgrajujejo. Ena od možnosti je ta, da lahko zasavsko gospodarstvo koristi klub E-revir za to, da se na privlačen in s sodobnimi multimedijskimi orodji podprt način aktivneje predstavlja zasavski, slovenski in posredno mednarodni javnosti. strokovni svetovalec uredništva E-revir in moderator srečanja, Matjaž Švagan, župan Zagorja, Miran Jerič, župan Hrastnika, in Zdenko Fritz, predsednik uprave Banke Zasavje. Gospodarstvenike je na srečanju pozdravil predsednik uprave Banke Zasavje, Zdenko Fritz. Prisotnim je kratko obnovil petdesetletno zgodovino Banke Zasavje, kije - četudi včasih v zelo kriznih trenutkih - preživela in se krepila v znanju in izkušnjah. Poudaril je pomen prenašanja izkušenj in znanja skozi generacije, ob čemer je ob prvem rojstnem dnevu čestital tudi uredništvu portala E-revir. Uradnemu deluje sledil koncert harmonikarja Jureta Torija in kontrabasista Ewalda Oberleinterja. Po koncertu se je večina gostov ob prigrizku še dlje časa zadržala ob poslovnih in manj poslovnih pogovorih in druženju v preddverju steklene dvorane. Ewald Oberleitner in Jure Tori Besedilo: T. P. Slike: Jure Nagode SVET REGIONALNIH GOSPODARSKIH ZRORNIC V Ljubljani so se 8. novembra 2006 sestali vsi direktorji GZS Območnih zbornic in ustanovili Svet regionalnih gospodarskih zbornic. »Namen ustanovljenega sveta je usklajevati delo mreže regionalnih zbornic v okviru GZS in na ta način povečati njihovo učinkovitost v korist gospodarstva. Svet regionalnih zbornic bo prednostno osredotočen na usklajevanje glede zastopanja in koordiniranja interesov gospodarstva v zvezi s spodbujanjem skladnega regionalnega razvoja, zagotavljanja enakovredne zbornične podpore gospodarstvu na celotnem območju Slovenije, koordinacije in priprave skupnih projektov za koriščenje EU virov, pomembnih za gospodarski razvoj regij in enotnega pristopa pri zastopanju v ekonomsko socialnem dialogu in zakonodajnem področju na regionalnem in nacionalnem nivoju. Svet regionalnih gospodarskih zbornic si bo prizadeval za učinkovito delo in sodelovanje znotraj GZS in z vsemi ostalimi institucijami na nacionalnem nivoju, ki imajo za cilj trajnostni razvoj.« so se dogovorih direktorice in direktorji območnih gospodarskih zbornic. IQ j banka zasavje ----' Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Prihaja evro m UVEDBI EVRA (6.) Irena Vozelj nadaljuje klepet o uvedbi evra s Tomažem Pozničem, vodjo projekta evro v Banki Zasavje in Ljubo Štrovs Štampfel, ki tam skrbi za stike z javnostmi. Več dodatnih informacij lahko dobite na spletnih straneh Banke Zasavje www.banka-zasavje.si ali pošljete konkretno vprašanje na elektronski naslov info(g)banka-zasavje.si Za nekaj časa smo naše pisanje prekinili, zdaj bomo, predzadnji mesec pred uvedbo evra, nadaljevali s koristnimi informacijami o poslovanju s plačilnimi karticami, čeki, položnicami, elektronsko banko... Za plačilo blaga in storitev večina občanov uporablja plačilne kartice. Kako je predvideno poslovanje z njimi v času prehoda? Naj poudarimo, da zaradi zamenjave valute ne bo potrebno zamenjati plačilnih kartic. Poslovanje z njimi bo ob prehodu potekalo »skoraj« nemoteno, saj bo ovirano približno 2 uri. Predvideno je, da se bodo POS terminali izklopili 31. 12. 2006 ob 23 uri in ponovno vklopili 1. 1. 2007 ob 1 uri. Torej dve uri ne bo možno poslovati z njimi. Med tem časom bodo procesni centri avtomatsko usposobili POS terminale tako, da bodo že uro po polnoči začeli izdajati slipe - potrdilo o nakupu -v evrih. Do izklopa, 31. 12. ob 23 uri, se bodo izdana potrdila še vedno glasila na tolarje. Naj opozorimo, da bodo bremenitve računa imetnika kartice za plačila, ki bodo opravljena v dneh, 29., 30. in 31. 12. 2006, izvršena že v evrih po 1. 1. 2007. S karticami MasterCard in BA-Maestro, kiju izdaja vaša banka, imetniki že sedaj lahko poslujejo v tujini. Izdajate tudi plačilni kartici Karanta in Posojilna Karanta, ki sta veljavni le v Sloveniji. Kako bo z njima? Ali ju bomo lahko po uvedbi evra uporabljali tudi v tujini ali vsaj v državah Evropske Unije, ki že imajo evre? Ne, omenjeni kartici sta domači, slovenski plačilni kartici, ki ju bo, tudi po uvedbi evra, možno uporabljati le za plačila v Sloveniji. Kako bo obračunana poraba s kartico, s katero je bil nakup opravljen v decembru in bo poravnan z direktno bremenitvijo z osebnega računa šele v januarju 2007? Vse direktne bremenitve, ki bodo izvršene od po 1.1. 2007, bodo v evrih. Tako bo seveda tudi poraba po karticah z odloženim plačilom, ki jih bodo naši komitenti uporabljali v decembru in z njimi plačevali tolarske zneske, obračunana (prekonvertirana) v evre, če bo bremenitev računa v januarju. Upoštevan bo tečaj menjave tolarja v evro. Plačilnih kartic zaradi prevzema evra ne bo potrebno zamenjati. Čeki osebnih računov bodo verjetno zamenjani? Da, čeke osebnega računa bo potrebno zamenjati. Banka Zasavje seje odločila, da bo svojim komitentom še naprej omogočala tudi plačilo s čeki osebnega računa zato bodo novi čekovni blanketi na voljo strankam že v drugi polovici meseca decembra 2006. Uporabljati se bodo lahko začeli šele od 1. 1. 2007 dalje. Do kdaj bo banka še unovčevala čeke, ki so bili izdani v tolarjih? Banka bo čeke, ki so bili in morajo biti, do vključno 31. 12. 2006, izdani v SIT, unovčevala do 15. 1. 2007. Od vključno 1. 1. 2007 morajo biti čeki izpolnjeni že v evrih na novem čekovnem blanketu. Posebna položnica, plačilni nalog in posebna nakaznica so s skupnim imenom novi plačilni instrumenti. Ali zanje veljajo kakšne omejitve? Vsi navedeni instrumenti bodo na novih obrazcih, ki se bodo od dosedanjih razlikovali po barvi in bodo prilagojeni mednarodnim standardom. Obstoječe plačilne instrumente bodo banke sprejemale: - posebno nakaznico in plačilni nalog v SIT do vključno 31.12.2006, - izdajatelji posebnih položnic morajo lete že ob izdaji opremiti tudi z zneskom v EUR, če bo na posebni položnici tudi po 1.1.2007 znesek napisan samo v SIT, jo bo banka do vključno 31. 1. 2007 (izjemoma) sicer še sprejela, vendar bo moral vplačnik znesek po tečaju zamenjave preračunati v EUR in ga dopisati v polje namen. Vse več komitentov uporablja elektronsko bančništvo. Klik NLB je ena od sodobnih tržnih poti. Od kdaj naprej bo možno v Kliku NLB oddajati plačila v EUR? V evro jih bo po Kliku NLB možno izvajati od 1.1. 2007 dalje. Kaj se bo zgodilo s plačili v SIT, ki so bila oddana vnaprej, a z valuto plačila v letu 2007? Plačilni nalogi, ki bodo oddani do 31.12. še v SIT, valuta plačila pa bo v letu 2007, bodo v noči prehoda na evro avtomatsko konvertirani v evro zneske ter na določen datum tudi izvedeni v evro valuti, vključno s provizijo. Kako bo v Kliku NLB prikazan promet na osebnem računu za zadnjih 6 mesecev? Vpogled v zgodovino prometa na osebnem računu za zadnjih 6 mesecev se ne bo spreminjal. Razlika bo le v tem, da bodo prometne transakcije, knjižene pred 1. 1. 2007, prikazane v SIT, prometne transakcije, knjižene po 1. 1. 2007, pa v EUR. Pripravila:Irena Vozelj OGLASj © VINOTEKA 'KLOPOTEC Tržnica Zag,orj * % #; -v . c\\ E. pošta: darja.dolenc@delavska-hranilnica.si ^ 22« REPORTAŽA +■ SPOMINSKO OBELEŽJE NA VIKENDU PLANT ANOVIH Na Sveti planini so pred leti Plantanovi postavili vikend. Na pročelju vikenda je še vedno tablica z napisom Partizanski vrh 26. Table ni zamenjal oče Plantan pa tudi njegov sin Julij je ni. Ponosen je, da sta tako oče kot mati v času med drugo svetovno vojno odšla v hosto med partizane. Da pa kri ni voda, je sin dokazal v osamosvojitveni vojni leta 1991. Mož velikega in pogumnega srca Julij Plantan ( v sredini) Tistega 26. junija 1991 je poveljstvo Teritorialne obrambe Julija Plantana vpoklicalo v eno izmed enot v TO. O sebi in tistih časih, ko je šlo za uresničevanje velikih sanj slovenskega naroda, je stekel pogovor ob odkritju spominske plošče dne 21. oktobra leta 2006. Partizanski vrh 26 ’od nekoč do danes’-zaslužil sije spominsko obeležje Takole je pripovedoval človek ogromno velikega srca, neizmerne ljubezni do domovine in trden v svojih prepričanjih, Julij Plantan: »Za boljše razumevanje takratnih razmer, se moram vrniti daleč v pretekle čase. Kot vojak sem bil v Bileči v oficirski šoli. Mi smo bili 36. klasa. To je bilo leta 1968. V Bileči sem bil dobre štiri mesece. Šolo sem opravil z odličnim uspehom in kot stari vodnik odšel na staž. Vendar sem se že takrat upiral oficirskim ukazom, kadar so se mi zdeli nesmiselni. Tako sva prišla v spor s poveljnikom našega bataljona Perišičem, ki bi se mu moral opravičiti zaradi izrečenih besed, do katerih je prišlo zaradi najinih različnih političnih stališč. Ker sem bil prepričan v svoj prav, do opravičila ni prišlo. Tako sem 14 dni pred odhodom domov izvedel, da ne bom napredoval v čin podporočnika. Mimogrede naj omenim, da je Perišič leta 1991 kot podpolkovnik sodeloval v agresiji na Slovenijo in sva se po tolikih letih spet znašla na nasprotnih miselnih valovih. Cin mi je poveljnik zaradi osebne zamere lahko ukradel, v vojski pridobljenega znanja in mojega osebnega prepričanja ne, leta 1991 pa mi tudi moje domovine Slovenije ni mogel vzeti. Kakor koli že, leta 1991, ko so me vpoklicali s štaba TO Trbovlje, sem bil s činom starejšega vodnika pomočnik poveljnika voda. Dodeljen sem bil kleškemu vodu. Na Kleku smo zadolžili orožje. Komandir voda je bil sedaj že pokojni Andrej Bračič, jaz pa njegov namestnik. Enota Klek je imela nalogo nadzorovati in v primeru potrebe tudi vršiti obrambne aktivnosti na območju samega Kleka in okolice, tudi Partizanskega vrha, kakor seje takrat uradno imenovalo področje današnje Svete Planine. Razmišljali smo o najprimernejši lokaciji za nastanitev našega voda, kije štel 33 mož. Obiskovalci na slovesnosti v oktobrskem sončnem dnevu 2006 Takrat sem predlagal, po mojem prepričanju najboljšo možno lokacijo, vikend na Partizanskem vrhu 26. Poleg dejstva, da nam je objekt zagotavljal streho nad glavo, je teren dostopen za vozila in s svojo lokacijo omogoča kontroliranje širše okolice. Teren je tudi primeren za hiter premik na rezervno lokacijo. Vse to so prednosti, ki jih je v danih razmerah ponujala lega našega vikenda. Poleg naštetega prednosti smo imeli na razpolago tudi elektriko in vodo. Seveda je bilo objekt potrebno prilagoditi za bivanje in dejavnost REPORTAŽA (§) vojakov. Iz planinske šole smo prinesli blazine in na podstrešju uredili, kolikor je v vojnih razmerah mogoče, udobna ležišča. V dnevnem bivalnem prostoru je stal TV. Franci Butara je montiral anteno, kije omogočila sprotno informiranje vojaške posadke. Pogosto smo spremljali dnevno informacijske oddaje srbskih in drugih, takrat še jugoslovanskih studiev. Tako smo prihajali do ažurnih informacij o dogodkih na bojišču in političnem dogajanju doma in po svetu. V tem prostoru smo se družili, kaj popili in počeli kolikor toliko vsakdanje stvari. V spodnjih prostorih je bilo nastanjeno poveljstvo voda, v garaži pa smo naredili improvizirano jedilnico. Hrano so nam dovažali iz centralne kuhinje, kije obratovala na nekdanjem TIOT-u. Obroke so dostavljali do gostilne Andrejček, od tam do vikenda smo hrano prevažali sami. Brez dogo vora z najbližjimi ne bi šlo Preden sem se odločil, da na štabu TO predlagam namestitev voda v vikendu, sem se posvetoval z domačimi. Moral sem pridobiti njihovo soglasje. Oče je takoj pristal na moj predlog. Pa še pomagal nam je. Med orožjem je bilo nekaj pokvarjenih primerkov, ki jih je z veseljem popravil in predal v uporabo. Od doma sem odnesel tudi lovsko orožje, saj je bila vsaka puška dobrodošla. Zaradi čim večje mobilnosti enote smo mobilizirali tudi kros motoriste, ki so učinkoviteje nadzorovali dogajanje v okolici. Nenehno smo bili v pripravljenosti. Določili smo stražarske položaje. Širšo okolico so nadzorovale patrulje. Obrambne položaje smo zavarovali z zakloni. Predvsem smo se bali zračnega napada, saj so nas pogosto preletavali agresorjevi helikopterji. Fantje, ki so tvorili našo enoto, so bili večinoma kmetje. Vojna se je začela ravno v sezoni košnje. Med posamezniki je bilo opaziti zaskrbljenost. Tudi depresija seje lotevala nekaterih. Z Andrejem Bračičem sva začutila, daje potrebno nekaj ukreniti, da možje in očetje, ki so zaradi razmer tako rekoč čez noč postali vojaki in se morali sprijazniti z vojnimi razmerami, vsaj za trenutek pozabijo na nenehno ogroženost. Z okoliškimi kmeti sva se dogovorila, da bodo fantje pomagali pri kmečkih opravilih. Tako smo pomagali pri košnji ter obračanju in spravilu sena. Kmetje so pomoč z veseljem sprejeli in za »likof« kosce -vojake tudi primerno pogostili. Občutek, da počno nekaj koristnega, je pozitivno vplival na moralo v enoti. Delo je omogočilo, da niso razmišljali le o vojni in morebitnih posledicah. Skoraj ves mesec smo bili tu. Poleg televizijskega in radijskega sprejemnika, ki sta nam omogočala sprotno pridobivanje informacij, smo imeli tudi stacionarni telefon, kot glavno komunikacijsko sredstvo za stike s štabom TO v Trbovljah. Pred prihodom voda na vikend sem kupil slovensko zastavo, ki smo jo razobesili na pročelju hiše.« Spominska zahvalna listina v pravih rokah In še 'gasilska 'spominska fotografija Spominsko obeležje Zah valna listina Julij Plan tanje kot zaveden Slovenec povsem spontano dal na razpolago svoje imetje teritorialcem, ki so v tistih kritičnih in usodnih dneh strnili vrste in se odločili, da na plebiscitu izraženo željo Slovencev po samostojnosti obranijo tudi z orožjem. Besedilo in slike: M. A. S. Slike z razstave: »K» SVOBODA DOBRNA Društvo kulturnih dejavnosti Svoboda Dobrna ima v Trbovljah bogato in dolgoletno tradicijo. Čeprav nekoliko izven mesta, včasih bi dejali na obronku, ki se dandanašnji že počasi strjuje z vse širšim mestnim jedrom, deluje društvo s sekcijami, v katerih ustvarjajo vsi, ki ne znajo in ne morejo držati roke navzkriž. Članice DKD Svoboda Dobrna Trbovlje so ob 5. obletnici obstoja sekcije za ročna dela pripravile razstavo svojih stvaritev in jo obogatile s slikarskimi deli sekcije za likovna dela in samouke likovne ustvarjalke Dragi Sovdat. Otvoritev je popestril kratek kulturni program. Po pozdravu je zapel novoustanovljeni pevski zbor DKD Svoboda Dobrna, ki ga vodi Miha Eržen. Pojejo všečno, kljub temu, da so za pripravo dveh nastopov imel le dva meseca časa. Prvič so nastopili na proslavi ob dnevu reformacije. Harmoniko je raztegnil Franci Vrtačnik, brata Bognar sta poskrbela za živahen zaključek z venčkom narodno zabavnih viž, za pokušino poezije pa je Vesna Berk prebrala pesmi iz svoje druge zbirke poezij. Sekcija za ročna dela šteje, skupaj s podmladkom (dve deklici), sedem članov. Njihova mentorica je Olga Spajzer, srečujejo pa se zaradi sprostitve. Znanje in vedenje si izmenjujejo in ga nabirajo z obiskovanjem razstav v Zasavju in drugje po Sloveniji. Pripravili so tudi BABIČIN KOTIČEK z deli in znanji njihovih babic, ki se prenašajo iz roda v rod. Mentorica likovnikov je Meri Rošelj pomagajo pa ji člani Relika iz Trbovelj. Besedilo: MaH Slike: Drago Vukovič- Vukas ODRSKA (») ZAPLESALI V RITMU TANGA Večkrat se zgodi, da ga komu zagode tiskarski škrat. V prejšnji številki se je to zgodilo tudi nam, pa smo skoraj popolni. No, šalo na stran. Za neprijetnost v prejšnji številki Zasavca, ko smo objavili samo podnapis k sliki, slike pa ni bilo, se opravičujemo plesalcem pionirske sekcije plesne šole Urška iz Zagorja in seveda tudi vam, dragi bralci. Takrat smo namreč objavili prispevek tik pred njihovim odhodom na evropsko prvenstvo v Nemčijo. Plesalci so v nedeljo varno prispeli domov, na prvenstvu pa so se uvrstili na enajsto mesto in s tem dosegli odličen rezultat. S svojim nastopom, plesne točke z naslovom Tango, so bili zadovoljni tako tekmovalci, kot tudi njihovi trenerki. Ena izmed njiju nam je povedala, da so bili za nastop odlično pripravljeni, za kar gre veliko zaslug njihovim donatorjem, ki se jim ob tej priložnosti tudi iskreno zahvaljujejo. Mnogo donatorjev jim je omogočilo veliko dodatnih treningov in posledično tudi tako dober rezultat. Prav mogoče je, da se v njihovih vrstah kalijo bodoči evropski ali svetovni prvaki. Pa veliko uspehov tudi v prihodnje, dragi plesalci. Takole suvereno so se postavili pred fotografski objektiv, ko smo jih ujeli na enem izmed zadnjih treningov (od leve proti desni): Zala, Sara, Nina, Uroš, Neža, učiteljica Katarina, Gala, Ana, Urban, Lara, Eva, Iza, Nina, Tesa, Urban in Simon Tik pred nastopom na EP Ob vrnitvi z Nemčije so nazdravili z otroškim šampanjcem. Besedilo in slike: Aljoša Barlič MULTIMED1JSKO DRUŽENJE V mesecu boja proti drogam in odvisnosti se bo dogajalo. Kdaj: V petek. 17.11.2006 - ob 16.00 v sklopu meseca boja proti drogam in odvisnostim najprej ogled filma Trainspotting za starejše od 18. let. - MC Litija v sodelovanju s KUD Art Club Litija organizira: * projekcijo najboljših filmov iz pred kratkim končanega filmskega festivala GO film fest (ob 17.30h), * projekt Mimoglej (ob 20.00 uri ogled filma, nato debata o tem, kaj smo videli). Kje: Javni zavod Mladinski center Litija “ODSEV SPOMINA -REFLEC1UON OF MEMORY” Ob izidu zgoščenke enakim imenom, pripravljajo JURE TORI (harmonika) & EWALD OBERLEITNER (kontrabas) z gostjo BOGDANA HERMAN (vokal) KONCERT & posebno presenečenje v KC DELAVSKI DOM ZAGORJE, četrtek, 23.11.2006, ob 19.30 uri Legendami avstrijski jazzovski kontrabasist Ewald Oberleitner (Neighbours, Anthony Braxton, Chet Baker) in zasavski globalist novodobne harmonike Jure Tori (Orlek, Bugbrain, Hiša) bosta na premiernem koncertu ob izidu zgoščenke “Odsev spomina / Reflection of Memory” predstavila avtorske skladbe s področja jazza, klasične in folk glasbe. Program bosta dopolnila priznana slovenska vokalistka Bogdana Herman (slovenske ljudske pesmi) in posebno presenečenje večera. Vstopnice je mogoče kupiti v KC Delavski dom Zagorje, tel: 03 56 641 71, zgoščenko, ki jo je založil Inštitut Bugbrain, svetovno distribucijo prevzela avstrijska Extraplatte in slovensko založba Panika pa bo moč kupiti eno uro pred in eno uro po koncertu v KC DD Zagorje. Jure BUKVARSKA + Letošnjega 9. novembra je bilo v Domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski na Izlakah popoldne zelo kulturno obarvano. Potekalo je namreč območno srečanje literatov seniorjev iz Zasavja. Organizator prireditve, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in območna izpostava Zagorje ob Savi sta srečanju dala ime »Jesenske misli«. Na njej so sodelovali, poleg literatov seniorjev, tudi učenci glasbene šole Zagorje in strokovni vodja Aleš Gulič-Leko. Slednji seje odpovedal honorarju v korist družine iz Podkuma, kar je seveda vse pohvale vredna gesta. Vabilu na srečanje se je odzvalo 22 avtorjev in avtoric iz celega Zasavja. Mnogi izmed njih so že sodelovali na takšnem srečanju, nekateri so prišli prvič. Kot je v uvodnem pozdravu povedal Aleš Gulič-Leko, je vsa dela prebral trikrat. Prvič jih je samo bral, drugič slovnično pregledal, po tretjem branju pa je naredil izbor del, ki so se uvrstila na srečanje. Pisci del, ki so bila predstavljena, se ne ukvarjajo z današnjim svetom, nekateri redki se zatekajo v domišljijo in fantazijo, drugi pa predvsem bežijo v svoja mlada leta. Večinoma so njihove krute mladostne izkušnje zapisane kot nekaj lepega. Mladost je postala kult lastnega čaščenja. Zanimivo je tudi, da so vsa dela napisana v drugi osebi, čeprav gre skoraj vedno za osebno izpoved. V nadaljevanju je strokovni vodja poudaril, da mora človek imeti velik pogum, da sebe daje drugim. Bralec, ki delo bere, se s piscem lahko strinja ah pa ne. Predloženih literarnih del ni razvrščal po vrstnem redu, saj:« Literatura ni šport, ni atletsko tekmovanje, zato ne moreš določiti, kdo je prvi in kdo zadnji.« In to je še kako res. Ob končuje vsem udeležencem čestital in se od njih poslovil z željo, da bi se prihodnje leto spet srečali. Verjamemo, da bo takšnih srečanj v Zasavju še veliko, saj »literatura je hrana duše«, ki jo »strežemo« tudi v Zasavcu. Besedilo in slike: Aljoša Barlič MITOLOŠKA PLOVILA P1U AXIOM J SO VRETIJ Boris Muževič je star znanec Knjižnice Antona Sovreta. V četrtek, 9. novembra 2006, je imel predavanje o mitoloških plovilih izpred 60.000 let, ki so naslikana tudi v egipčanskih grobnicah. Imenovala so se vimena in so potovala s posadko v vesolje, najgloblje oceane in tik nad površjem zemlje. Obiskovalci so imeli številna vprašanja, med drugim jih je zanimalo, kakšen značaj so imeli takratni ljudje... Muževič je bil konkreten. Dejal je, da so bili odprtega duha in zelo inteligentni, kar dokazuje njihova tehnologija. Predavanje, ki ga pripravlja, govori o katastrofah, ki so to civilizacijo uničile. Slika in besedilo: Fanči Moljk KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Vsakdanjost piše različne zgodbe. Marsikatera ostane zaprta za štirimi stenami. Zatiskamo si oči pred uspehi soljudi, ker smo jim nevoščljivi. Prav tako nočemo videti in slišati za krutost in grozo, ki se morda skriva blizu nas ali celo vemo zanjo, toda molčimo zaradi ljubega miru. Kakšen pa je ta ljubi mir? Če se predolgo trudimo zanj, tlakujemo pot nasprotnemu učinku. Ko je presežen določeni prag, pritajena krivica udari na dan. Takrat maske padejo, miroljuben človek, ki se želi izogniti zdraham, ugotovi, da je laganje samemu sebi in načrtno prikrivanje resnice plodna zemlja za ohranjanje nepotrebnega trpljenja. Zaslužimo si kaj boljšega. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) JESENSKI SPREHOD Meglena prha vsako jutro iztiska svoje kaplje v presušena usta zgrbljenega hrasta, ki zaječi z vsakih pihom neusmiljenega piša. Oslabeli žarki skozi veje zarezujejo v trohneč, vlažen zrak. Skozi vsako poro nabreklega telesa srkajo ga gobe. Mudi se jim posrkati ves gozd. Bukve v ognjenih zubljih se borijo z vetrom za vsak list posebej. Po izgubljeni bitki poraženo štrlijo v razpihano nebo, kije vse svoje volnate oblačke raztreslo po livadah. Tam se kopastijo in mulijo še zadnjo sočno travo, da jo rešijo pred slano. Vesna Berk PEKLENSKA USODA Se punčka še ne rodi, drugim že mar se zanjo zdi. Ze je obsojena na zlo, čeprav sama še ne ve za to. Z jokom stopi v ta kruti svet, ki zanjo bo še močno preklet. S trnjem in iglami je obdan, z nasiljem in lažmi je obsijan. Ze zasvojena se rodi, že uničujejo materinske jo snovi. Ce tu se še druga polovica vmeša, z njo zasluži se dovolj posranega 'keša'. Potem kupi zopet se lahko to zlo. In lahko se zgodi, da naredijo še eno pupiko. Deklica še ni in sploh ne bo, saj kot žensko že jo izkoriščajo. Ne zna se upreti, ne išče pomoči, ker zanjo ta kruti svet je življenje njenih peklenskih dni. MOGOČE Mogoče je lahko, mogoče je težko, mogoče je plahko, a pozabiti te je težko. Mogoče te pozabim, mogoče te poljubim, mogoče te pogubim, a nikoli te ne izgubim. Mogoče me pogrešaš, mogoče me zmešaš, mogoče me iščeš, a nikoli me ne najdeš. Sara Bavdek “Srečen človek ni človek v določenih okoliščinah, temveč človek z določenimi odnosi. ” (Hugh Downs) USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Opogumite se in jih pošljite na znani naslov: Ina Brečko Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob.Savn. 16. listopad 2006 JJtmm Kikboks: ZAGORJE 200« V soboto, 4. novembra, je v Športni dvorani Zagorje potekalo eno izmed največjih mednarodnih pokalnih tekmovanj v kikboksu, katerega se je udeležilo 269 tekmovalcev iz 6 držav. Tekmovalci so se pomerili v disciplinah šemi kontakt, light kontakt ter v disciplini glasbenih form. S sedmimi zlatimi medaljami so bili najuspešnejši gostitelji Kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje. Rezultati zagorskih tekmovalcev: doseženo mesto Priimek in ime kategorija klub država 3 Ines Durič deklice/girls 145 KB V Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 1 Sara Vučko deklice/girls 155 KB V Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 3 Nejc Taškar dečki/boys 165 KB V Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 2 Klemen Juvan člani/men 69 KBV Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 1 Klemen Juvan člani/men 74 KB V Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 1 Bračič Primož člani/men 84 KBV Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 1 Igor Kalšek člani/men 89 KBV Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 2 Primož Bračič člani/men 89 KBV Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 1 Kalšek Igor člani/men +89 KBV Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 3 Tjaša Stošicki članiceAvomen 60 KBV Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 3 Aleksander Docič člani/men 74 - LC KBV Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 1 Sabina Miklavčič MF KBV Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 1 Sara Vučko MF - girls KBV Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 2 Tina Koder MF - girls KBV Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO 3 Tjaša Krajnik MF - girls KBV Pon Do Kwan Zagorje Slovenija/SLO Smučarski klub Zagorje prireja SMUČARSKI SEJEM rabljene in nove opreme, ki bo od 24.11. do 26.11.2006 v Delavskem domu v Zagorju. Sejem bo odprt v petek 24.11. od 15. do 20. ure, v soboto 25.11. od 9. do 20. ure ter v nedeljood9.do13.ure. Sejem bo tokrat potekal malo drugače, v soboto se bodo zvrstile številne prireditve za otroke in odrasle: ob 10. uri otroška delavnica, po 15. uri pa smučarska telovadba, modna revija, nastop plesne šole in žrebanje, vse obiskovalce pa čaka posebno presenečenje. Sejem so omogočili sponzorji, ki se zavedajo, da otrokom in odraslim SK Zagorje več, kot samo šport. Po Tolminu in Ilirski Bistrici se je ekipa Zvezdnega gola v nedeljo, 5. novembra 2006, ustavila v Trbovljah. Na treh igriščih, ki so jih za nastopajoče pripravili v športni dvorani Polaj, so se pomerila malonogometna moštva za čast, slavo in denar. Prvo in drugo uvrščeni ekipi........sta si zagotovili nastop v finalnem tekmovanju, kamor sta se na turnirju v Ilirski Bistrici uvrstil ekipi Bar Life ter Mladi Levi, v Tolminu pa je to uspelo ekipama Miki in Ravne. Ekipe se bodo v finalu potegovale za nagrado 1 mio slovenskih tolarjev. In kakšna so pravila te nove športne zvrsti? Vsako moštvo ime tri igralce v polju in največ dva v rezervi. Tekma traja dvajset minut, prične in konča pa se s piskom sirene. Igrišče je veliko eno tretjino šolske dvorane, kljub različnim velikostim dvoran. Igra poteka brez avtov, na odboj. Posebnost tekmovanja je gol, ki se časovno naključno zapira in odpira. Zapiranje in odpiranje gola regulira poseben mehanizem. Igralci morajo imeti poleg osnovnih nogometnih sposobnosti tudi občutek za primeren čas strela na gol. Na turnirju so demonstrirali tudi svetovno pogruntavščino Dribler, ki sta jo za javnost obelodanila Gašper Bažika in Sašo Hribar. Na regionalnih turnirjih se išče najboljši dribler, ki se bo na velikem finalu spomladi 2007 boril za vstopnico za svetovno prvenstvo driblerjev. V dvorani Polaj je najboljše rolarske spretnosti z žogo prikazal.......... Besedilo in slika: M.A.S. 'A' Karate: TRBOVELJČANI NADALJUJEJO Z USPEŠNIMI NASTOPI Tekmovanja v jesenskem delu tekmovalne sezone so že v polnem zagonu in vse bližje je najpomembnejše tekmovanje za trboveljske karateiste, njihov 34. Mednarodni karate turnir »Trbovlje 2006«, ki bo v soboto 16. decembra letos v športni dvorani Polaj. Organizatorji, ki se že pospešeno ukvarjajo s pripravami na turnir, ponovno pričakujejo preko 500 tekmovalcev iz preko desetih evropskih držav. Omenjeni turnir ima poleg zelo uspešne organizacijske formule tudi tradicijo najstarejšega karate turnirja v Evropi. V četrtek ponoči, 26. oktobra, se je na dolgo pot v Skopje z novo REZI TI .TATT- pridobitvijo, klubskim kombijem, ki je lansko dvajset-umo potovanje z vlakom kar prepolovil, odpravila skupina trboveljskih karateistov pod vodstvom trenerjev Jerneja SIMERLA in Boruta MARKOŠKA. Ekipo so sestavljali: Nina POŠEBAL, Nastja BEVC, Nik ŽLAK, Jernej HUDOMALJ, Rok LOPAN in Maks ŠMIDHOFER. Njihov namen je bil uspešen nastop na 25. Mednarodnem turnirju »Grdanovski Nikola-Nike«. V soboto, 28. oktobra, je na turnirju nastopilo preko 400 tekmovalcev iz Grčije, Bolgarije, BIH, Srbije, Črne gore, Slovenije in Makedonije. Tudi letos so Trboveljčani igrali pomembno vlogo, saj je bil finale v kategoriji kadetov nad 65 kg trboveljski. Nik ŽLAK je v zelo številčni kategoriji premagal klubskega prijatelja Maksa ŠMIDHOFERJA. Po končanem tekmovanju so Trboveljčani po zaslugi dobrih prijateljev iz Skopja preživeli res super vikend, se veliko družili in utrdili ali pa sklenili še dodatne prijateljske vezi. V soboto, 4. novembra, je nastopila šesterica trboveljskih tekmovalcev, v okviru reprezentance Slovenije, ki se pripravlja za nastop na Mladinskem evropskem prvenstvu, februarja 2007 v Turčiji, na 13. Mednarodnem turnirju “SLAVONSKI BROD 2006”. Barve trboveljskega kluba so zastopali: Jernej HUDOMALJ, Rok LOPAN, Kristijan OSTOJIČ, Nik ŽLAK, Maks ŠMIDHOFER in Žiga ŠANTEJ. Tokrat ni bil njihov dan, saj so, razen ŠANTEJA , vsi izgubili že v prvem kolu. Po podrobni informaciji reprezentančnih trenerjev so trboveljski treneiji opravili skupaj s tekmovalci temeljito analizo. Rezultat tega so bili dodatni pospešeni treningi preko vikenda, ki bodo že v kratkem zagotovo prispevali k dvigu športne forme. Isti dan je v Športni dvorani v Zagorju potekal 23. Mednarodni pokalni turnir v kickboksu - SLOVENIJA OPEN (verzija light contact, šemi contact in glasbene forme). V »revialnem« delu, so nastopili tudi člani Karate kluba Trbovlje, Timi UMEK, Žiga ROZINA in Aljaž VESENJAK. Glasen aplavz publike in ostalih sodelujočih na turnirju je pokazal, da sojih Zagorjani sprejeli za svoje in to je bila najlepša nagrada za mlade Trboveljčane. V nedeljo, 12. novembra, je na Vrhniki potekalo državno člansko prvenstvo. V trboveljskem klubu imajo trenutno samo enega tekmovalca v tej kategoriji, ki pa je poskrbel, da Trboveljčani niso ostali brez medalje. V kategoriji športnih borb do 70 kg se je Žiga ŠANTEJ z lahkoto prebil v finale, kjer pa zaradi več močnejših udarcev, s katerimi sije prislužil kar nekaj kazenskih točk, ni mogel resneje ogroziti zmago Ljubljačana TKALCA. Žiga je s svojimi dvajsetimi leti še kar mladinec in bo skoraj zagotovo nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu, februarja prihodnje leto v Turčiji. NIKE«-SKOPTE - 28.10.2006. ŠPORTNE BORBE: Zlata medalja - Nik ŽLAK - kadeti nad 65 kg, Srebrna medalja - Maks ŠMIDHOFER - kadeti nad 65 kg, 12.11.2006. ŠPORTNE BORBE: Srebrna medalja - Žiga ŠANTEJ - člani do 70 kg, Bogdan Simerl 'A' @ ŠPORT »Veselo v prihajajočo zimo« Smučanje v Zasavju Čeprav smo še pred kratkim, pomanjkljivo oblečeni za ta letni čas, uživali na toplem sončku, pa zima že trka na svoja vrata in ljubitelji zime, snega in zimskih radosti smo sneg že »naročili«. Čas, ko čakamo na sneg, pa seveda vsi, ki se strokovno ukvarjajo z zimskimi športi, izkoristijo za priprave na novo sezono. Tako so tudi smučarska društva in klubi v Zasavju pripravili programe za vse ljubitelje smučanja in deskanja ter za vse generacije, tako za najmlajše, ki bodo šele stopili na smuči in začeli spoznavati ta priljubljen šport, kot tudi za tiste že v zrelejših letih, ki bi radi svoje znanje osvežili. Najbolj aktivni pa so seveda tekmovalci, ki so s pripravami na novo sezono pričeli že spomladi. Kdo bo izvajal programe zimskih športov v Zasavju: Poleg snega seveda in volje do zimskih športov, pa j e predpogoj za izvajanje programov strokovni team. V Zasavju se razvija mlada ekipa, polna entuziazma, podkovana z obilico izkušenj ter strokovnega znanja. Ta strokovni team v prvi vrsti združuje ljubezen do smučanja in želja po posredovanju svojih znanj ter izkušenj na najmlajše in tiste, ki so željni znanja smučanja. Vsi so si izkušnje začeli nabirati v otroških letih, ki so jih namenili smučanju in tekmovanju, nato pa v nadaljevanju svoje smučarsko, tekmovalno znanje nadgradili še s tečaji za učitelje, kjer so pridobili še pedagoško strokovno znanje, ki ga vsako leto nadgrajujejo z izobraževanji. Zimske programe bodo v Zasavju v sezoni 2006/2007 izvajali naslednji klubi in društva: Smučarski klub Zagorje, Smučarsko društvo Zasavje, Smučarsko društvo Trbovlje, Smučarsko društvo Kum Dobovec in Športno društvo 365 iz Trbovelj. Kakšne programe so pripravili zasavski klubi in društva: Sezonski program za najmlajše in začetnike Za najmlajše bo poskrbljeno vso sezono. Skupina »SNEŽAKI«, otroci stari od 3 do 6 let, ima telovadbo lx tedensko v telovadnici OŠ Tone Okrogar. Otroci se s kondicijsko vadbo že pripravljajo na zimske radosti, prav tako pa z vadbo želimo zmanjšati možnost poškodb tudi na snegu. Program se bo nadaljeval s snežno vadbo vsak vikend, tečajnikom pa bomo omogočili tudi udeležbo na tekmovanjih za najmlajše. Otrokom želimo smučanje približati na igriv in prijeten način. Delo je sistematično in postopno, od osnov samega smučanja do osnov smučanja med količki in otroci ponavadi že komaj čakajo, da na tekmi pokažejo kaj so se naučili. Tečaji za najmlajše, začetnike in družine Organizirani bodo vikend tečaji za otroke in za ostale družinske člane, kajti vsak prvi vikend v mesecu bo namenjen družinskim tečajem. Prav tako bo poskrbljeno za preživljanje počitnic na snegu in sicer med božično-novoletnimi prazniki ter med šolskimi počitnicami. Z družinskimi vikendi želimo smučanje približati celotni družini in tako omogočiti prijetno družinsko druženje na snegu skupaj z bogatenjem smučarskega znanja. S ponudbo za najmlajše želimo približati smučanje ter deskanje čim večjemu številu otrok in jih navdušiti, da se s tovrstnim športom ukvarjajo aktivneje. Najbolj perspektivni in ambiciozni otroci se lahko v nadaljevanju nato priključijo tekmovalnim skupinam, katerim posvečamo veliko pozornosti. Tekmovalno smučanje V letošnji sezoni so organizirane tekmovalne skupine od najmlajših tekmovalcev (mlajših cicibanov), ki se šele začenjajo spoznavati s tekmovalnim smučanjem, do že bolj izkušenih (mlajših in starejših deklic in dečkov), ki zavzeto nadaljujejo svojo tekmovalno pot. Pod taktirko Tomaža MAJDIČA, Petra VIRANTA, Darje VRESK, Anje FORTE in Maruše REZAR so na začetku svoje tekmovalne poti naši mlajši cicibani letnika 1999 in 2000. S prvimi zavoji med vratci, prvimi tekmovanji, prvo tremo se bodo letos “spopadli” Tina FABJAN, Maruša KAJZER, Aljaž KASTELIC, Jakob KASTELIC, Dominik KRAJNC, Saša MILANOVIČ, Tadeja PINTAR, Sara POROPATIČ, Matic ŠORLI, Tjaša ŠORLI in Anja ŽIBERT. 17 dni ledeniški priprav je že za zasavskimi cicibankami in cicibani letnika 1996,1997 in 1998. Čaka jih še novembrski del ledeniških priprav in dolga naporna domača sezona treningov in tekmovanji na regijskem ali državnem nivoju, skupaj več kot 90 dni na snegu. “Podlaga” 70-tih kondicijskih treningov je nujna, da lahko Pia ZUPAN, Kaja KLANČIŠAR, Lovro KMET, Gašper KRANJC, Kristina KRAMAR KOKALJ, Sirija KARLATEC, Oskar VRBOVŠEK, Jacques SKUŠEK, Žan ŠPI-LAR in Neva TAŠKAR zdržijo napore tako dolge sezone. Za stroko so zadolženi Gorazd RANZINGER, Ksenija KRANJC in OtoŠPILAR. Še zahtevnejši je program mlajših in starejših deklic in dečkov. V Zasavju imamo dve skupini tekmovalcev v teh starostnih kategorijah. V SK Zagorje se je po petih letih treniranja in nastopanja v drugih klubih vrnila ekipa domačih tekmovalcev. Pod vodstvom izkušenega trenerja Borisa ROZINE «KEKCA« trenirajo Miha DROFENIK, Davor GRABNAR, Žan HRIBAR, Urh KAPELAR, Sara JUVANČIČ, Katja MURNC in Nina ŽNIDAR. Ti tekmovalci so v lanski sezoni dosegli veliko dobrih rezultatov, odmevnih tako doma kot v svetu. Naj omenimo, da je Nina Žnidar članica otroške državne reprezentance. Ekipa je v letošnji sezoni opravila že 40 snežnih treningov, od tega tudi 10 v smučarski dvorani v Nemčiji. Mladi, nadobudni Marko ŠUMER pa vodi ekipo SD Trbovelj, kjer trenirajo Luka BOLARIČ, Hana BRVAR, Blaž KREŽE, Tjaša KMET, Nejc POGLAJEN in Anže VRAČEVIČ, za katerimi je tudi že precejšnje število ledeniških treningov. Eksplozivni uvod v novo sezono Vsako leto na začetku sezone poskrbimo tudi za združenje prijetnega s koristnim. Organiziramo namreč otvoritev smučarske sezone, kijev prvi vrsti namenjena strokovnemu izobraževanju kadra, predstavitvi tekmovalnih ekip, hkrati pa prijetnemu druženju z vsemi, ki se želijo pridružiti nekajdnevnemu smučanju v Avstriji. Še pred tem pa bo od 24. do 26. novembra v Delavskem domu v Zagorju potekal že tradicionalni smučarski sejem, ki bo tokrat malo drugačen. V soboto, 25.11., se bodo namreč cel dan vrstile številne prireditve za otroke in odrasle, od delavnic za otroke, predstavitve smučarske telovadbe do modne revije, nastopa plesne šole in žrebanja, za vse obiskovalce sejma pa bo pripravljeno tudi presenečenje. Več o prireditvah si lahko preberete na spletnih straneh smučarske sekcije Športnega društva 365 Iwww.sd365.si~). SKI TEAMZASA VJE ŠPORT -----h ZAKLJUČEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA 2006 V KIKROKSU Minuli vikend je na Ptuju potekal tretji - finalni turnir za državno prvenstvo v šemi kontaktu. Med 13. nasto-pajočimi klubi, ki so registrirani člani Kickoxing zveze Slovenije, je bila zopet naju-spešnejša ekipa Kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje, ki je odnesla domov kar 12 naslovov državnih pr-vakov. Rezultati zagorskih tekmovalcev po 1 Ramadani Melinda deklice -145cm 1 Resnik Nina deklice +155cm 1 Vučko Sara mladinke -50kq 1 Osmanovič Denis mladinci -63kg 1 Motoh Urška članice -60kq 1 Vučko Sašo člani-57kq 1 Juvan Klemen člani -69kg 1 Bračič Primož člani-84kg 1 Kalšek lqor člani -89kq 1 Cilenšek Aleksander PL člani -85kq 1 Koder Tina GF - mladinke 1 Miklavčič Sabina GF - članice 2 Muiezinovič Armin dečki -165cm 2 Koder Tina mladinke -55kg 2 Krajnik Tjaša mladinke -60kq 2 Jazbinšek Fabjan mladinci -63kq 2 Dolanc Nataša članice -50kq 2 Docič Aleksander člani -74kg 2 Kalšek Iflor člani -94kq 2 Vučko Sara člani -74kq 2 Kalšek Igor člani -94kq 2 Vučko Sara GF - mladinke 3 Stošicki Tjaša mladinke -60kq 3 Simončič Miha PL člani -85kq 3 Krajnik Tjaša GF - mladinke Pon do kwan Izlake: NA ZAKLJUČNEM TURNIRJU ZA DRŽAVNO PRVENSTVO PTUJ V nedeljo, 12.11.2006, so se predstavniki Pon do kwan kluba z Izlak udeležili tretjega zaključnega turnirja za državno 2006 prvenstvo na Ptuju. Na tekmovanju je sodelovalo 102 tekmovalcev iz 14 klubov KBZS. Pon do Kwan Izlake so nastopili s 15 tekmovalci. Po dobro odigranih borbah je bil izkupiček nagrad naslednji: 8 zlatih medalj ter s tem tudi nazivov »državni prvak 2006« so si priborili Rok Vrtačnik (dečki do 135 cm), Tilen Zajc (dečki do 165 cm), Grega Razpotnik (mladinci do 48 kg), Neva Ocepek (mladinke do 60 kg), Grega Ocepek (člani do 79 kg), Liljana Gošte (članice do 50 kg), Maja Vetršek (članice do 65 kg) ter Urška Dolinšek (članice do 70 kg). Srebro so domov odnesli Kristjan Hrastelj (dečki nad 165 cm), Maruša Izlakar (deklice do 145 cm), Sara Smrekar (deklice nad 155 cm), Andrej Ocepek (člani do 84 kg) ter Peter Ravnikar (člani, perspektivna liga). Bronaste medalje so si priborili Marko Razpotnik (člani do 69 kg), Nusmir Bajraktarevič (člani do 74 kg), Jure Vetršek (člani do 79 kg) ter Liljana Gošte (članice do 55 kg). Nehvaležno četrto mesto je zasedel Miloš Rozman (člani do 69 kg). S petim mestom pa sta se morala tokrat zadovoljiti Nejc Hribar (člani do 69 kg) ter Jure Vetršek (člani do 74 kg). Pon do kwan Izlake: EP Lizbona 2006 Predstavnica kluba KK Pon do Kwan Izlake, Urška Dolinšek, se je udeležila EP v Lizboni, kjer je dosegla 5. mesto. Za uvrstitev v četrt finale bi morala premagati Irsko predstavnico ter lansko svetovno prvakinjo iz Madžarske in domov bi se morda vrnila z medaljo. Na prvenstvu je bilo opaziti določene spremembe, ki so bile predvsem posledica združitve organizacij WAKO in IAKSA. V eni kategoriji sta bila lahko dva predstavnika iz države, s tem je prišlo tudi do povečanja konkurence. Tekmovalci so bili presenečeni nad dobro organizacijo, saj je tekmovalcem omogočala optimalno pripravo na borbo. Čas borbe je bil določen že dan vnaprej in odstopanja od časovnih terminov so bila minimalna. Tudi nastanitev in prevoz tekmovalcev sta bila dobro organizirana. Urška seje domov vrnila z lejjj^iyti^UIal pa ne tudi z medaljo. ftS' Bpsedilp: IRH n a - \ RAZVEDRILO + KRIŽANKA: gggg SLOVENSKI SLIKAR (IVAN, 867-1911) BALKANSKO GROBO DOMAČE SUKNO AMI SKl ERIŠK1 KLADA- TEU (STEVE) ČURUČ IBS0 PREGNAN- SORODNIK PO MOŠKI STRANI AMERIŠKI POLITIK ČLOVEK Z RDEČO BRADO SLOVENSKI PISATEU !IGO) (IGO) BRST, BRIT. EKONOMIST, NOBELOVEC 1972 (JOHN R.) NAJSTAR. DOBAV GEOLOŠKI ZGODOVINI KOPANJE vlESTO NA RUSKEM OB REKI BOBA METRIČNA OBLIKA VSTARO- NEMŠKI LETALSKI KONST- RUKTOR (HENRICH) NAJUGU ŠKOTSKE SLO’ IGI .OVENSKA HRVAŠKI PISATEU KOVAČIČ VRSTA ZVEZDE RAČUNAL- POMNILNIK KEMIJSKI ZNAK ZA NATRU ODI (LÄ1 IŠKI GRAF IISEJ LATIN.) GOROVJI ZAHODNIH ALPAH V ŠVICI BAV/ KATC PEi (DIETRICH) VTOUŠKI NJORKA DOSKOKA PRI SMUČARSKIH SKOKIH RMILNA ASTUNA MATEF ZA PO) VANJE OSTREŠJA IGRALKA BELAK OZEK IN TANEK KOS BLAGA ŽIVAHNO, VZNEMIR-UIVO DOGAJANJE KRATKA KIT, PESNICA MUSER JAPONSKA ZDRAVILSKA ;RANCC OP. PEVKA (DESIREE) CAPA, CUNJICA KEMIJSKI ZNAK ZA RENU KEMUSKI ZNAK ZA NOŽENJE ODOBNA :UŽELKA BAKTERIJA VOBUKI KROGLICE MESTO V SREDNJI NIZOZEM- DOMIŠLJA- VOST, PREVZET- KOREO- GRAF OTRIN DEf ROC NIK PLANINSKE ZVEZE SL (FRANC) MED- SEBOJNI ODNOS HICKS: britanski ekonomist REIKI: zdravilska umetnost FOCKE: letalski konstruktor ECKART: bavarski pesnik Vicoteka TEŽAVA »Zmeraj, kadar vidim smešen obraz, se moram začeti smejati.« »Zanima me, kako se potem obriješ!« MOJEMU NI TREBA Dva prijatelja se hvalita o bistrosti svojih psov. »Moj pes je tako pameten, da zmeraj, kadar hoče v hišo, pritisne na zvonec.« »Mojemu tega ni treba početi. Že nekaj časa ima svoj ključ.« DOLGO GA IMAMO Deklica gre po cesti, ko jo nekdo ustavi in vpraša: »Koliko je star tvoj dedek?« »Ne vem natančno, ampak imamo ga že dolgo časa.« SPRIČEVALO Sinek se izpoveduje mami: »Dvakrat sem bil tepen! Prvič, ko sem očetu pokazal spričevalo, in drugič, ko je videl, da sem mu pokazal njegovega.« ODKRITOST »Janezek, kar je preveč, je pa preveč. Zakaj si zmerjal sosedo, kako je grda?« »Saj sem se samo hecal.« »Lažeš! Če bi se hecal, bi rekel, da je lepa!« POMOČ »Ata, od športnega društva so prišli pobirat prostovoljne prispevke za bazen!« »Vedro vode jim daj!« PABERKOVANJE Nekateri zgodovinarji trdijo, daje imel George Washington zobno protezo iz čistega zlata, nanjo pa so bili pritrjeni zobje, nareje-Leta 2002 so v Milanu "i iz oklov polarnega v okviru 41. razstave mroza' pohištva na ogled postavili nenavadno mizico, ki si jo je zamislil švicarski oblikovalec Fabio Gallana. Izdelana je bila iz 576 steklenih kozarcev. Paket zvestobe! Ste naš reden naročnik oziroma naročnica? Seveda sem! Potem bodite do DECEMBRA 2006 pozorni na našo akcijo PAKET ZVESTOBE, KI smo jo ob naii 15. obletnici delovanja pripravi» za Vis, naše redne naročnike! V času poteka akcije bomo med Vami vsak mesec izžrebali 10 NAROČNIKOV, ki bodo prejeli paket presenečenja v vrednosti 10.000 SIT (41,73 €). tC,f,cn PAKET ZVESTOBE Kaj morate storiti? oovon j«, a* izpowte m»** »«pon ««stob*, s katerim bost« sodelovali» vseh mesečnih žrebanj» do konca leta - poskrbite I«. da bo iti» naročnina plačana. Kupon lahko izpolnite tudi «a naši internetni strani. Kaj pa, če nisem vaš naročnik? Petea st aaročit» m katera izmed «ašik rev^ in sicer i aročikvco • posantzaik revijah, pateMwOVMXlOO id m revzazitdrlosL Po piačdu uročana ac pozaDKe poslati kupana zvestoba. »tgrsfenci M» vsak Teste tC/avjtti v zMkMl iltr*a» tazvMrla k na «me#*. Pater nuttO* bodo pttjti m dem i «sd www.razvedrilo.sl PRIIMEK.____ DAVČNAŠT _ POŠTA_______ TELETOM:____ DATUM:______ E-POŠTA______________ SIM NAROČNIK REVUE. _ PODPIS:-------------- (S podpisom dovoljuje podjetju Razvedrilo d o o. uporabo svojih osebe* podatkov za namene obveščanja o prodajnih artiklih in strnitvah podjetja Razvedrilo de») iure* poSum iniJučno na dopisnici na nasioc RAZVEDRILO d.o.o., (Paket zvestobe), p.p. 225.1001 Ljubljana RAZVEDRILO © Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 25.novembra 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 23/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 22/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Ivanka Kerin, Trg Pohorskega bataljona 7,1412 Kisovec - bon za 5.000,00 sit 2. Janez Benko, Brezje 1,1413 Čemšenik- bon za 3.000,00 sit 3. Franc Lekše, Prešernova 47, 1410 Zagorje ob Savi -bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.j). PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Sladkosnedi pozor Sedaj odlično priložnost imate, Da se z brglezovimi slaščicami, Po ugodni ceni posladkate. Od 16.11.0G do 29.11.06 1 kos slaščice (različni okusi) samo 250,00 sit 1,04€ VABLJENI V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 ALI Sli PREPOZNATE? No, ali ste se prepoznali na sliki? Tisti v krogcu ste! Prav zagotovo ste bili tam in takrat in to prav vi! Zagrabite prvi telefon, ki vam pride pod roke in pokličite Marto na 041 410 734, ker ima samo za vas pripravljen »bon« za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Res pa je, da se boste morali potruditi, da se prepoznate in pokličete do petka, 24. novembra 2006, sicer bo vaše pice pojedel Zasavcev »obkroženi« v naslednji številki. pizzemn čEBeiion YRRÖCVIÖ motej Valvazorjevo 2. IZlflKC. Tel.: 05/56-74 I $7 BODI TO KAR Sl Življenje te nauči TIŠINE. Če se preveč odpreš, vate stopi preveč obiskovalcev. Zaprtost ti ponuja INTIMO. In vedno se je dobro igrati skrivalnice... Ker mi smo večni raziskovalci. In naj bo še tako lepo, dovoli le toliko, kot si SAM ŽELIŠ PONUDITI. Biti skrivnosten, pomeni biti VEDNO ZANIMIV. Biti dober, pomeni biti IZIGRAN. Biti odkrit, pomeni biti VRŽEN IZ IGRE. Godiš le, če vedno igraš na strune drugih. Če zaigra tvoja, vedno ni vsem všeč... Zato se ne OZIRAJ na druge, BODI TO KAR Sl. Le tako premagaš druge, včasih pa še samega sebe... _______________________________________Maja Ereiz, Hrastnik ZDRAVA + Nasvet uspešnega podjetnika: S HRANO 1)0 ZDRAVJA Janeza Vidmarja v naših krajih vsi prav dobro poznamo kot izjemno uspešnega podjetnika. S svojim podjetjem dosega zavidanja vredne rezultate. Na 1. zasavskem ekološkem sejmu, ki ga je organiziral pred svojim podjetjem v Kisovcu, se je izkazalo, da se tudi sam ukvarja z ekološko pridelavo hrane. Zdelo se mi je zelo zanimivo, zato sem ga v ponedeljek povabila na kratek klepet ob kavi. Vabilu seje z veseljem odzval. Pripeljal seje ob dogovorjenem času in s tem dokazal, daje tudi točnost ena izmed njegovih odlik. Zelo me je presenetilo, ko je iz avtomobila stopil s polno vrečko ekološko pridelanih jabolk in mi pojasnil, da tako skrbi za zdravje svojih zaposlenih. Ob vstopu v lepo urejeno stavbo se je takoj videlo, da je zdravje pri njih izjemno pomembno. Na mizah stojijo košarice z doma pridelanimi jabolki in suhim sadjem. Vse to pridela na svoji kmetiji, o kateri pripoveduje z velikim ponosom. Že z obraza mu je bilo razbrati, daje to ena izmed njegovih velikih ljubezni, ob kateri neizmerno uživa. Ni treba posebej poudarjati, da je v takem vzdušju pogovor o ekološko pridelani hrani stekel kar sam. Na prvo vprašanje, kdaj se je začel ukvarjati z ekološkim kmetijstvom, je odgovoril, da približno pred sedmimi leti, da pa je že tri leta tudi član Združenja ekoloških kmetov. Marsikomu se poraja vprašanje, kaj sploh je ekološko pridelana hrana. Odgovor iz prve roke oziroma Janeza Vidmaija je: »Predvsem doma vzgojena hrana, ki je ne gnojiš z mineralnimi gnojili, ne uporabljaš pesticidov za odstranjevanje plevela, ampak to storiš s svojimi rokami.« V nadaljevanju je povedal, da sam pridela vse sadje, zelenjavo in krompir, ki ga potrebujejo za domačo uporabo. Ukvarja se tudi z živinorejo in sicer goji jelene, ovce, konje, pa tudi kokoši. V oktobru je pred svojim podjetjem v Kisovcu pripravil ekološki sejem, ki je bil prvi te vrste v Zasavju. Od kod ideja? »Z ženo, ki je gonilna sila zdrave prehrane v naši družini, pogosto obiskujeva tržnice po vsej Sloveniji. Sva namreč zelo velika potrošnika ekološko pridelane hrane. Ugotovila sva, da je največja ponudba v Ljubljani, v Zasavju pa takšne hrane ne moreš kupiti. Tako sem prišel na idejo, da bi organiziral sejem v domačem okolju. V Zasavju je kar nekaj kmetov, ki pridelujejo eko hrano, pa je nikjer ne morejo prodati, ljudje pa ne kupiti. To je bila tudi neke vrste propaganda. Sam menim, da smo ljudje premalo osveščeni o uporabi zdrave hrane. Veliko več bi morali storiti tako v krogu družin, kot tudi v šolah. Z boljšo vzgojo bi lahko bistveno pripomogli k bolj zdravemu prehranjevanju. Seveda pa ne smemo pozabiti na telesno aktivnost, »je končal zelo izčrpen odgovor. Kdo so bili prodajalci in razstavljavci na sejmu? »Združenje ekoloških kmetov združuje kmete od Lukovice do Zasavja. Kmetje iz tega območja so bili tako tudi prodajalci.« Koliko ekoloških kmetovalcev imamo v Zasavju in ali je naše območje sploh primemo za takšno kmetovanje, saj vsi vemo, da je zrak precej onesnažen? » V to združenje je vključenih od 50 do 60 kmetov, katerih število se počasi povečuje. Veliko jih namreč pričakuje, da je tovrstno kmetovanje veliko bolj enostavno. Vendar bedi nad ekološkimi pridelovalci zelo stroga kontrola, zato do zlorab skoraj ne more priti. Moram pa poudariti še to, da so člani društva kmetovalci po srcu in ne iz ekonomskega vidika. Strokovnjaki so opravili tudi pregled zemlje in §|| ■ . _____| j ugotovili, da zasavski prostor /77 H preobremenjen glede ■ onesnaženosti, zato zemlja na tem' področju ni ekološko sporna. Izjema so le nekatera področja. Da je določen pridelek ekološko nesporen, dokazuje poseben, certifikat, ki ga je potrebno' pridobiti.« Kakšni so vaši načrti v bodoče, če ; se osredotočiva samo na zdravo prehrano? » V načrtu imam, da bi prihodnje leto ekološke sejme organizirali enkrat mesečno in tako zdravo hrano približali tudi kupcem v Zasavju. Moja želja pa je odprtje oddelka z ekološko pridelano hrano v naši trgovini. Zavedam se, da bo potrebno kar nekaj časa, da se bodo ljudje navadili ekološke hrane in postali njeni redni potrošniki.« Ko sem se sprehodila po ekološki tržnici, sem opazila, da so cene teh pridelkov višje od cen na običajni tržnici ali trgovini. Mogoče veliko ljudi prav iz tega razloga ne posega po njih? »Menim, da glavni vzrok niso cene, saj je veliko ljudi, ki jim denar ni problem, pa po takšni hrani ne posegajo. Večja finančna podpora države ekološkim kmetovalcem bi lahko približala cene vsem potrošnikom.« Ob koncu najinega pogovora me zanima še, zakaj ste vi pričeli z uživanjem eko hrane in ali imate mogoče kakšen skrivni recept za ohranjanje odlične telesne forme? Moram priznati, da sem ga s tem vprašanjem spravila v majhno zadrego, pa je kaj hitro našel odgovor tudi na to. Zopet ni mogel mimo pohvale svoji ženi, za katero trdi, daje izvrstna kuharica in poznavalka mnogo zelišč. »Na prvo mesto moram postaviti skrb za zdravje in okus, ki ga ima takšna hrana. Za okusno pripravo hrane skrbi žena, kije pravi strokovnjak v naši družini. Ukvarja se tudi z zelišči, tako da nam za vsako bolezen pripravi drugačen čaj. V družini le malokratposegamo po zdra vilih.« Kar žal mi je bilo, ko sva zaključila najin pogovor. Čutila sem, da bi se z Janezom Vidmarjem lahko pogovarjala še zelo dolgo. S svojimi pogledi na življenje, skrbjo za zdravje, odprtostjo do mnenj drugih ljudi, pa čeprav so drugačna od njegovega, predvsem pa z izkazovanjem spoštovanja do svoje žene in najbližjih, je lahko svetel zgled vsakemu izmed nas. Želim, da bi vam vsebina najinega pogovora pomagala k še bolj zdravemu načinu življenja in prehranjevanja. Ljudje v svoji naglici življenja kar hitro pozabimo, kako pomembna je prehrana. Mogoče sem v tem trenutku v komu vzbudila delček slabe vesti, ko je začel analizirati svoje prehranjevalne navade. Nič še ni zamujeno. Vzemite v roke jabolko in storite nekaj za svoje zdravje. Če je ekološko pridelano, je še toliko boljše. Pa dober tek! Besedilo in slika: Aljoša Barlič KOFETKAMO ---------h Miran Jerič NOVI STARI HllASTMŠIil Hrastniški župan in poslanec Miran Jerič sodi med tiste župane, ki mu ljudje zaupajo, cenijo njegovo delo in ga zato tudi potrjujejo - tokrat so mu zaupali že drugi mandat. Njegova predvolilna srečanja s Hrastničani so bila dobro obiskana in ljudje so mu izražali podporo in zaupanje. So pa tudi marsikaj potožili, predlagali... *Katere njihove pripombe ste si še posebej zapomnili? Vsekakor je še dosti stvari, ki jih je potrebno urediti in ljudje upravičeno opozarjajo na probleme. Tako so med drugim izpostavili potrebo po parkirnih mestih pri Domu starejših v Hrastniku in prometno ureditev v zgornjem delu Hrastnika ter centru Dola. Tudi oskrba z vodo v krajevni skupnosti Trnje-Gore je problem, nimajo ustreznih prostorov za delovanje nekaterih društev... Izražena je bila potreba po skladnem razvoju krajevnih skupnosti, za kar smo si v prejšnjem mandatu posebej prizadevali. Izrazili so tudi skrb za ohranjanje narave pred negativnimi vplivi, kijih povzročajo lastniki različnih motornih prevoznih sredstev, potrebo po ustreznejših prostorih knjižnice in še bi lahko kaj našli. Osebno sem bil vesel, da smo tako izmenjali poglede in da so se ljudje aktivno vključili v razpravo o projektih, ki bi jih bilo potrebno realizirati prihodnja leta. * Vaš prijatelj in nekdanji poslanski kolega Tone Partljič je o vas dejal, da res niste med zgovornimi, med najbolj delovnimi pa prav gotovo. In da so na vas gledali skeptično, ko ste jim povedali, koliko evropskega denarja nameravate pripeljati v Hrastnik... V Hrastniku smo si zastavili cilj, da bomo s pomočjo sredstev evropskih skladov zgradili tako čistilno napravo in manjkajoče kolektorsko omrežje, kot tudi komunalno opremili industrijsko cono v Podkraju, s čimer smo omogočili izgradnjo nove steklarne. Drugi projekt smo že zaključili in pridobili najvišji možni znesek evropskih sredstev v višini 500 mio sit, za projekt čistilne naprave pa tudi že imamo sklep evropske komisije o sofinanciranju v višini 884 mio sit. To niso majhna sredstva za hrastniški proračun in brez njih teh projektov ne bi mogli realizirati. Tudi v prihodnje pripravljamo projekte, s katerimi bomo poskušali pridobiti sredstva iz finančne perspektive 2007-2013, saj bo na voljo več sredstev kot jih je bilo doslej. To so programi s področja varstva okolja, turizma in razvoja podeželja s pripadajočo infrastrukturo. * Med problemi, ki ste jih morali reševati v preteklih letih, je bila tudi ambulanta na Dolu. Se pacienti že vračajo? Moram z veseljem povedati, da se pacienti že vračajo in kot slišim, jih je potrebno že naročati. Tudi sicer zdravnico pacienti pohvalijo. Je bil pa to za vse nas trd oreh, saj je v celotni Sloveniji problem dobiti zdravnike na primarni ravni, še posebej v dislociranih ambulantah kot je ta na Dolu. Vsekakor sem vesel, da smo problem rešili in si želim samo to, da bi bili pacienti zadovoljni in ustrezno zdravstveno oskrbovani. * Na katere stvari ste še posebej ponosni, da ste jih pripeljali do konca? Kot že rečeno, ponosni smo na izgradnjo industrijske cone OIC Podkraj in izgradnjo nove tovarne stekla v njej. Projekt je bil izjemno finančno in logistično zahteven, veliko je bilo usklajevanj in prilagajanj, zato smo toliko bolj zadovoljni, da nam je uspelo. Nenadno zaprtje šolske kuhinje nas je dobilo nepripravljene, zato smo tudi na izgradnjo nove šolske kuhinje zelo ponosni. Uspela nam je tudi prenova dvorane delavskega doma ter številnih šolskih učilnic, s katerimi smo omogočili izvedbo devetletke. Najtežji projekt, ki me je čakal takoj po izvolitvi, pa je bila izgradnja regijske deponije komunalnih odpadkov in glede na številna usklajevanja med investitorji in tudi nasprotovanja projektu, sem vesel, da nam je uspelo. Seveda bi še lahko naštevali številne uspešne projekte tudi na področju cestne in komunalne infrastrukture... Vsak je bil za nas pomemben in na vsakega smo ponosni. * Česa se boste najprej lotili v novem mandatu? V teku so priprave na konstituiranje novega občinskega sveta in takoj se bomo lotili formiranja odborov in komisij občinskega sveta, tako da bomo lahko pričeli z delom. V tem času že tečejo tudi priprave na izdelavo štiriletnega razvojnega programa občine in pa proračuna za leto 2007. Na področju izvajanja investicij bomo v teh dneh že pričeli z rekonstrukcijo križišča Riklov most, komisija za izbor izvajalca del pri izgradnji čistilne naprave je že opravila odpiranje ponudb in bo v teh dneh intenzivno delala na pregledu ponudb, zaključujejo pa se še nekatere letošnje investicije. V tem času tudi aktivno potekajo priprave na izvedbo državne vaje KLOR 2006, ki bo v soboto, dne 18.11.2006. Dela ne bo zmanjkalo. * Kaj sporočate volivcem? V prvi vrsti se želim vsem, ki so mi zaupali svoj glas, zahvaliti za podporo. Prepričan sem, da bomo delovali tako, da bomo upravičili njihovo zaupanje... Fotografija in besedilo: Fanči Moljk Q MLADOSTNIŠKA Novo šolsko leto. Nova pričakovanja. Novi izzivi. Novi uspehi. S temi besedami lahko opišem vstop v pričujoče izobraževalno leto 2006/07. Dijaki in dijakinje različnih programov vsak dan znova razveseljujejo svoje mentorje, profesorje in vodstvo šole ter bogatijo svoje življenje z izkušnjami, ki jim bodo gotovo pripomogle pri njihovem poklicu. Tokrat »kapo dol« našim gostincem. Več kot uspešna udeležba 11. 10. 2006 na 53. gostinsko-turističnem zboru v Termah Čatež je šolo odela v srebrni in zlati sijaj ter nagradila tekmovalce za njihov trud in znanje. Mentorja natakarjev in kuharjev Andrej Naglav in Teo Gosak sta znova poskrbela, da so njuno znanje, navodila in trud dijaki uspešno prenesli v prakso in zasluženo poželi najvišja odlikovanja na tekmovanju, katerega tema je bila Skrivnostna vsebina skrinje živil. Natakarji Nejc Venta, Matej Cerovšek in Ervin Medič z Andrejem Naglavom na čelu so glede na glavno jed sestavili celoten menu, ki je obsegal hladno predjed, juho, sladico ter ustrezen izbor vin k vsaki jedi v menuju. Kuharji Tamara Hanžekovič, Simon Bolte, Damir Hasič so, pod vodstvom Tea Gosaka, izžrebali določena živila, iz katerih so morali sestaviti recepturo za glavno jed s prilogo za 4 osebe z ustreznimi normativi, pri pripravi jedi pa so morali upoštevati sodobne trende prehrane. Na koncu so jed postregli dvema gostoma za mizo. Ostre oči komisije so budno spremljale pripravo in nato še postrežbo ter ocenile, da si natakarji zaslužijo zlato, kuharji pa srebro. Upravičeno lahko trdim, da nas Srednja šola Zagorje s svojimi idejami pri različnih projektih, ki jih izvaja, vedno preseneča. In kot je Johann Gottfried von Herder dejal: »Ideje krepijo naše telo, kot telo krepi hrana.« sem prepričana, nas bodo tudi gostinci s svojimi vedno nasitili. To so v prejšnjih letih že velikokrat dokazali in dokler bodo na šoli tako kakovostni mentorji in vodstvo, ki vse dejavnosti ter ideje podpira, bo temu tako tudi v bodoče. Besedilo: Jasmina Pogačnik Slika: Teo Gosak Debatni klub Logos oziroma njegovi člani debatirajo, zmagujejo in praznujejo deseto obletnico delovanja na Gimnaziji in Ekonomski Srednji Šoli Trbovlje. V soboto, 4. novembra 2006, je potekalo Finale Jesenskega turnirja Debatnega kluba Logos. Po petdesetih urah priprav (!, brez individualnih) in enem mednarodnem turnirju j e v mesecu novembru potekal jesenski turnir, ki se je pričel ob 8.00 uri zjutraj in je potekal ves dan. Dan so zaznamovala številna ponovna srečanja, učenje, preizkušanja, vzponi in padci ter prijetni trenutki. Po 30 tekmovalnih urah in šestnajstih debatah so dobili finaliste. gimnazija in ekonomska srednja ŠOLA TRBOVLjF Naslov jesenskih zmagovalcev je pripadel Katji Vrtačnik, Primožu G. in Edini Vehabovič. Drugo uvrščena skupino so sestavljali Biljana Makuljevič, Urša Klinc in Mitja Nedič. V novembru bo poleg rednega dela organizirana še javna debata na temo resničnostne TV, srečanje proti ljutomerski gimnaziji na TVS na temo rumenih medijev ter seminar (interno) na temo retorike, ki ga bo vodil njihov član in nosilec naslova svetovnega prvaka Črt Podlogar. Ob 10. obletnici debatiranja v Sloveniji - kar pomeni tudi 10 let Logosa - so sodelovali tudi na VSESLOVENSKEM DEBATNEM MARATONU, na katerem so v sredo, 15. novembra, ob 18:00 v učilnici št.39 debatirali o trditvi Volilna pravica za udeležbo na volitvah v evropski parlament bi morala biti znižana na 16 let (delovni naziv). V treh debatnih dneh, torek, sreda in četrtek, bodo debatirali številni predstavniki debatnih klubov iz številnih srednjih šol in fakultet in drugi ljubitelji debat. Ob debaterjih pa niso nepomembni sodniki, časomerilci in zainteresirana javnost... O rezultatih in o uspehih Logosovih debatnikov bomo poročali v naslednji številki. Mali ŠKLAB: Mesec oktober se je končal in pri Šklabu so ga v polni meri izkoristili. Kljub temu, da so aktivisti Šklaba še ogromno stvari urejali na fakultetah (večina jih študira v Ljubljani) in da so z vsemi možnimi potrdili skakali naokrog (najbolj zanimivo je, ko nekdo reče: ne, to boste pa morali urediti čisto na drugem koncu Ljubljane) jim je uspelo vsak teden v oktobru organizirati vsaj dva projekta. »We are back!!!«je zapisala Edita Gabrič. Kje, kdaj in zakaj? Zaščiten hrbet »Verjetno vas zanima, kaj seje dogajalo. Oktober smo začeli s kegljanjem, nadaljevali s Paintball-om v Ljubljani, Jama party je bil na Izlakah, Kostanjev piknik smo imeli v Kisovcu, organizirali smo tudi Lan party, hokej. Pa kaj bi zapravljali čas s tem, kar je bilo, rajši se osredotočimo na to, kar bo, in kjer vi ne smete manjkati. Šklab ima ogromno načrtov in idej, projektov, kijih bomo organizirali v prihodnosti. Pa začnimo z najbolj odmevnim. Našpredsednik Matej Pušnik se po treh letih poslavlja. Šklab je z njim veliko dosegel in računamo na njegovo pomoč v prihodnosti. ZA OČI IN UŠESA @ V petek, 1. 12. 2006, bomo za vse tiste, ki jamrajo, da se v Zasavju nič ne dogaja, da ni nobenega koncerta, vDomu svobode organizirali super velik koncert Orlekov, skupine Yoghurt in skupine Anavrin. V začetku novembra smo organizirali metal koncert v Kisovcu, v drugi polovici meseca bodo tudi volitve, skupaj s kolegi iz Trbovelj smo se podali na osmico. V decembru se boste lahko nasmejali ob gledališki predstavi Impro lige, imeli bomo potopisno predavanje o Peruju, tečaj retorike, itd. In še velika novost: z 11.11.2006 ste lahko Šklab slišali tudi na radijskih valovih in sicer drugo soboto v mesecu od 16.00 do 18.00 na radiu Kum Trbovlje. V oddaji z naslovom Šklepet bomo predstavili pretekle in bodoče projekte, gostili zanimivega aktivista, podelili nagrade in še več. Impro liga: Nasmejana publika ob predstavi Impro lige v Delavskem domu Zagorje. ter napovednik dogodkov v Zasavcu, saj bomo vsako številko Zasavca tudi Šklabuci z vami.« je tokratno poročanje prisrčno zaključila za: Vaš Šklab Edita Gabrič Za oči in ušesa: NEISHA V okviru letošnjega zagorskega glasbenega abonmaja je oder DD Zagorj e krasila -paša za oči in balzam za ušesa -Neisha. Komentar je brez potrebe. Sliki: PRAV Zasavski frker ODPELJALA S KRAJA NESREČE Dne 7.11.2006 ob 13.15 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo v Kresnicah, do katere je prišlo zaradi neprimerne varnostne razdalje med dvema osebnima voziloma. Po nesreči je voznica s kraja odpeljala, ne da bi nudila svoje podatke. Zoper njo bo podan obdolžilni predlog na sodišče. NA NASPROTNI VOZNI PAS Dne 5.11.2006ob 14.17 so na območju Trbovelj obravnavali prometno nesrečo, ki se je pripetila zaradi vožnje po levi strani. 25-Ietna Trboveljčanka je v ovinku peljala po nasprotnem voznem pasu in trčila v nasproti vozeč osebni avtomobil, katerega je vozil 34-letni voznik iz okolice Zagorja ob Savi. Zoper povzročiteljico sledi obdolžilni predlog. LITIJSKI POLICISTI IZVAJALI POOSTREN NADZOR PROMETA Policisti PP Litija so dne 04.11.2006 v nočnem času izvedli poostren nadzor nad ugotavljanjem psihofizičnega stanja voznikov. Ustavili in kontrolirali sto 100 vozil in odredili 17 voznikom preizkus alkoholiziranosti. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so bili štirje vozniki pod vplivom alkohola (pri dveh je bila koncentracija nad 0. 76 mg/l), najvišja koncentracija je bila 0.89 mg/l. Policisti so pri nadzoru izdali tudi 5 plačilnih nalogov zaradi drugih kršitev. Policisti bodo s poostrenimi nadzori nadaljevali, saj ugotavljajo, da se število voznikov pod vplivom alkohola proti koncu leta poveča, prav tako je dokaj veliko število povzročiteljev in udeležencev prometnih nesreč na območju PP Litija pod vplivom alkohola. OPOZORILO VOZNIKOM V LITIJI V zadnjem času so policisti zaznali večje število nepravilno parkiranih vozil, zato opozarjajo vse lastnike osebnih in tovornih vozil, da parkirajo svoja vozila na za to predvidenih parkirnih mestih. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp^rhovlje.puljiSpolicija.si: po_zagorje.pulj@policija.si gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) hostjan.hokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) Aufbiks NI HOTEL UGASNITI GLASBE Dne 4.11.2006 ob 03.45 uri so bili policisti obveščeni o preglasni glasbi v Litiji. Na kraju kršitve javnega reda in miru je bilo več oseb. Eden izmed kršiteljev, ki je bil pijan, s kršitvijo ni prenehal in ni upošteval policistovih zakonitih ukazov, zato je bil pridržan do streznitve. Eni osebi so policisti izdali plačilni nalog zaradi preglasne glasbe. KRŠILI JA VNI RED IN MIR Dne 4.11.2006ob 14.50 uri so v Zagorju posredovali v sporu med 26 in 25-letnima zakonskima partnerjema, ki sta se medsebojno žalila. Zoper oba so izdali plačilna naloga. Dne 7.11.2006ob 00.42so do streznitve pridržali28-letnega občana iz okolice Zagorja, kijekršiljavniredinmir. Izdan mu je bil plačilni nalog. Istega dne v popoldanskem času so intervenirali v prodajalni na območju Trbovelj, kjer je 28-letni Trboveljčan nadlegoval stranke. Izdan mu je bil plačilni nalog. Naslednji dan so policisti v večernem času intervenirali v sosedskem sporu na območju Trbovelj, kjer sta se sprla 40 in 56-letna soseda. Obema je bil izdan plačilni nalog. TRAGIČNA DELOVNA NESREČA Dne 10.11.2006 okoli 07. ure je bil Operativno komunikacijski center Policijske uprave Ljubljana obveščen, da seje v strojni tovarni na Vodenski cesti v Trbovljah zgodila delovna nesreča. Na podlagi opravljenega ogleda kraja delovne nesreče, pri katerem sta bila navzoča tudi dežurni preiskovalni sodnik in okrožna državna tožilka ter po do zdaj zbranih obvestilih, so kriminalisti ugotovili, daje do nesreče prišlo v proizvodni hali. Z namenom nadaljnje obdelave vsipnega železnega lijaka (težak več ton), je delavec lijak dvignil z mostnim dvigalom. Pri tem je jeklenica zadela v železno prečnico (traverza dolga približno 3.5 m), ki jo je zaradi sile odtrgalo z zvarjenega mesta na vrhu lijaka. Prečnica je odletela več metrov vstran in pri tem zadela ob 54-in 56-letna delavca. Starejši delavec je bil tako hudo telesno poškodovan, da je umrl na kraju nesreče. Drugi delavec je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Trbovlje, kjer je ostal na zdravljenju. Kraj dogodka si je ogledal tudi delovni inšpektor. Kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil o vseh okoliščinah dogodka in bodo po zbranih obvestilih z ugotovitvami seznanili pristojno tožilstvo. Zbira in piše: Peter Motnikar 'A' MALI OGLASI + mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Oddam V Trbovljah oddam enosobno stanovanje, delno opremljeno -kabelska, centralna - cena najema po dogovoru - vse informacije na tel 041407 973 Sebastijan Sprejemam rezervacije za nemške doge. Mladički bodo pred oddajo cepljeni, razglisteni, socializirani in veterinarsko pregledani. Rodovniški. Tel.: 040 726 117, e-mail: dejan.zigon@gmail.com Prodam Prodam kozla za pleme brez rogov, kozo za pleme, bukova drva suha, dve omari, stari okoli sto let, škodo favorit letnik 1994 za dele. 03 56 76 310 Prodam cca 2 ha gozda v okolici Zagorja (Slačnik) cena po dogovoru. Info.:041 463 629 V Čateških Toplicah prodam prikolico z lesenim pred prostorom in veliko verando. Cena 700.000,00 v sit. Tel. 041 336 720 Podarim Gramofonske plošče in moške kravate. Tel. 031 439 238 Zaposlimo - strojnika gradbene mehanizacije - gradbenega delavca pri nizkih gradnjah AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško GSM 041 625 913 Tel.: 03 56 48 841 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Skupno praznovanje Dneva slovenskih splošnih knjižnic v Celju Dan slovenskih splošnih knjižnic je praznik knjižnic in knjižničarjev. Dan slovenskih splošnih knjižnic je praznik naših uporabnikov in priložnost, da jim pridružijo novi. Osrednji dogodek bo letos potekal v ponedeljek, 20. novembra, v Celju. Sekcija za splošne knjižnice in Osrednja knjižnica Celje Vas toplo vabita, da se jim pridružite na skupnem praznovanju. Zaposlimo -voznika kiper kamiona AGM Nemec Primož s.p., Sedraž 3, 3270 Laško GSM 041 625 913 Tel.: 03 56 48 841 Opaž, suh smrekov- debelina 13,16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko KINO / OBVESTILA H--------------- 5 ° o ^ a o o > E M ■§ o c CD "c/5 ZJ Q. a 59 O RAZMIŠLJANJA / KLEPETALNICA Dekoracija Ko nastopi zima in ostanejo drevesa brez listja, so le senca tistega kar so bila pomladi, ko jih je krasilo cvetje in kasneje listje. Sele, ko se drevje okiti s snegom ponovno, postane lepo in romantično na pogled. Veje, ki so videti kot okostnjaki, dobijo z belo preobleko novo, pravljično vsebino. Sneg prekrije skelet visokih postav in kot krzneni plašč greje premražene, visoke lesene figure. Prej, na videz pusti, goli mrtveci, dobijo romantično in idilično podobo. Na dan reformacije, na predvečer vseh svetih, se je na presenečenje vseh izbrancev, zbranih v Cankarjevem domu, na odru pojavil nasmejani Janez s svojo spremljevalko. Urška je med prisotnimi na prireditvi, ki so posedli prvi dve vrsti v CD, kot pričajo fotografije v časopisih, povzročila pravi šok presenečenja. Ja, Janša je presenetil vse v dvorani. Milan je v prvi vrsti dobesedno poniknil v svojem sedežu. Nekdanja prva dama Štefka pa se je nostalgično nasmehnila, kot da bi ji misli okupiral refren iz nam vsem znane pesmi: »Oj, mladosti moja....« Oči Plemenitega so se prav zlodejsko zaiskrile. Njegov nasmeh je ponazarjal grešne misli. Zobje, ki so se prikazali v ozadju, so pričali, da bi Zmagoviti z veseljem ugriznil v, njemu nedovoljen in nedosegljiv, sadež. Vedno zgovorni Jelko je tokrat obmolknil. Kot, da bi se mu jezik zaskočil med zobmi, so kvišku poskočile kocinice na njegovem neobritem obrazu. Urška je na navzoče v dvorani delovala kot nepričakovani a popolni dekorativni dodatek premiera. Pogledi prisotnih so bili namenjeni le njej. Strmeli so v okras in pozabili na subjekt, ki naj bi ga krasila. A Janez je bil, kljub neopaženosti, videti veder in srečen kot že dolgo ne. Sreča, ki ga je obdajala, ni bila izraz politične manire. Janez je izžareval pristno srečo zaljubljenega najstnika. Dan reformacije je reformiral, tudi sicer za reforme zagretega, predsednika vlade. Le nekaj malega je manjkalo ob demonstriranju dekorativnega blišča. Janez in Urška nista mož in žena. Urška tako ni soproga prim ministra, je zgolj spremljevalka. Pa ne, da bi se človek zmrdoval zaradi takšne malenkosti. Malo nerodno pa vendarle je, da se predsednik vlade, ki zagovarja in poudarja pomen družine, obnaša kot večina mladih v današnjem času, ki sklepajo partnerske zveze, živijo in uživajo pa življenje na koruzi. Če misli resno in dolgoročno imeti ob sebi Uršiko zalo, bi vsaj zaroko objaviti kazalo. To bi bila podpora vsem tistim, ki zagovarjajo družino kot temelj družbe. Bodimo prizanesljivi in potrpežljivi. Morda bo, na veliko veselje naroda, iz zgolj prve spremljevalke Urške, kmalu postala prava protokolarna prva dama. Tudi kakšen nov Janezek bi Slovencem prav prišel in kot zgled služil za večjo vseslovensko produktivnost na tem področju. Če bo v obeh primerih dobil še Uranov blagoslov, bo tudi rimsko katoliškim načelom povsem zadoščeno. In nikar naj Janez povodnega moža v ravnanju z Urško ne posnema. Kar najbolj vidna mora postati dekoracija nove slovenske politične scene. Mefisto NAPOTKI ZA SREČO IN OPTIMIZEM -še trije od sedmih Naša urednica se že drži mojih napotkov iz prejšnje številke,( vsaj kar zadeva »petko«, kar pri njeni življenjski filozofiji sploh ni problem, z ostalimi pa se še h udo močno bojuje... op. ured.), kaj pa vi?! Za tiste, vztrajne, danes objavljamo še preostale tri. • Bodite družabni! Opazili ste, da se vaši prijatelji kar naprej nekaj pritožujejo. Bo treba nekaj spremeniti! Razmislite o tem, da obnovite krog svojih prijateljev. Lahko pa se dogovorite s starimi in se dobite enkrat tedensko, nekje, kjer se boste pogovarjali o prijetnih in zabavnih rečeh. Veste, če so okrog vas ljudje, ki imajo optimističen pogled na svet, ga boste s svoje plati imeli tudi vi. Poiščite tiste, ki so vedno dobre volje, pesimizem povzroča pesimizem, optimizem pa optimizem in pika. Oba sta zelo nalezljiva! Pa še nekaj je: sreča je popolnejša, kadar jo lahko delimo. Če jo pa še delimo s pravimi prijatelji je nalezljiva. Ni lepšega kot to, daje nekdo, ki ga imamo radi, srečen! Torej- sreča in optimizem in poskrbimo, da nam ne uideta! • Glejte naprej, ne nazaj! Saj se spomnite tega starega izreka, kajne? Ste že preživeli noč brez sna in med premetavanjem premišljevali, kaj je bilo v službi, zakaj vas je šef grdo gledal, kje dobiti denar za streho, ki pušča itd... takšno razmišljanje je za samozavest prav morilsko. Kadar vas znova začno pestiti takšne misli v poznih večernih urah, jih skušajte iztisniti iz glave. Razmišljajte o tem, kako boste drugič sami sebe presegli. • Nikoli ne recite VEDNO! Pesimisti verjamejo, da bo vse, kar je slabega, trajalo zelo dolgo, optimisti pa vedo, da se vsaka težava ali kriza kaj hitro konča. Torej ne uporabljajte prevečkrat besed NIKOLI ali VEDNO. Zamenjajte ju z trditvijo » To bo hitro minilo.« Kar začutili boste, kako vas preplavlja optimizem. Nasvet za instant veselje: oblecite nekaj rumenega ali oranžnega-ti dve barvi delujeta optimistično, spravljata vas v dobro voljo in vzbujata srečne občutke. To je to! Vsemu bi lahko dodali še kakšno prijetno dišavo, ki tudi povzroča dobro voljo. Saj ste že slišali kako tesno sta povezana določen vonj in občutek zadovoljstva? V naših možganih imamo čustveni center, ki ga obtožujemo kot izključnega krivca, da spomini, ki jih imajo naši nosovi iz otroštva, močno vplivajo na oblikovanje osebnosti. Izberite si aromo, ki pri vas vzbuja najmočnejšo nostalgijo za srečnimi časi, ki ste jih nekoč preživeli in poskušajte začutiti »vonj svoje osebnosti«. Stanislava Z novimi poslovnimi enotami cvetimo od zadovoljstva. Naša mreža raste, zato vam bomo vsak delavnik od 8. do 16. ure še bliže - z novo poslovno enoto v Trbovljah, Ulica 1. junija 2. Novim komitentom ponujamo do 31. januarja 2007 brezplačno vodenje transakcijskega računa in potrošniške kredite po ugodnih obrestnih merah, nižjih stroških odobritve in odplačilni dobi do 7 let. Prepričani smo, da boste tudi vi zacveteli od zadovoljstva. BankVVustria Credilanstalt