iz Iz begunskega taborišča v Brucku ob Litvi poročajo z dne 31.grudna 1916: Dne 13. pret. meseca je bridka smrt izbrala svojo žrtev iz vrst tukajšnje inteligence. Naša blaga, preljubezniva gospodinjska učiteljica Josipina Eisenhardova je ta dan. izdahnila svojo blago dušo. Imenovana učiteljica sama ui bila begunka, a krščanska ljubezen in njeno usmiljeno sice sta jo privedli tned naše uboge begunce, da bi med njimi za njih blagor delovala s svojimi izvrstnimi močmi in sposobnostmi. Po svoji zunanjosti skromna, si je s svojim ljubeznivim in prijaznini občevanjem pridobiia že prve dni svojega tukajšnjega bivanja srca vseh, predstojnikov in podrejenih. In zato je tudi lem buje zadelo vse sporočilo, ki je došlo z Dunaja, da je učiteljica Eisenhardova tam v bolniščnici umrla. — Pogreb predrage pokojnice se je vršil v soboto popoldne, dne 16 dec. Pogreba so.se udeležili zastopniki c. kr. uprave taborišča in učiteljstva. Sorodnikom, posebno pa njenemn staremu očetu ter gospodični sestri na Belipeči naše najiskrenejše sožalje. Bodi ji ohranjen blag spomin! V torek, dne 19. grudna pret. 1. popoldne, se je vršil sklep prvega gospodinjskega tečaja v naši gospodinjski šoli. Učiteljice gospodinjskega tečaja so izpraševale gojenke v vseh učnih predmetih, na katera vprašanja so gojenke samozavestno in brez strahu odgovarjale. Prisotna sta bila tudi predstojnik tabonšča c. kr. okrajni komisar E. Zupančič in pa nižjeavstrijski deželni odbornik dr. Kastner. 31 begunskih deklet je tem potom prišlo do prave popolne izobrazbe, ki jo dekleta rabijo, da postanejo nekoč pravilne gospodinje in vzgojevalke močnega slovenskega rodu. Naj bo na tem mestu za plodo nosno ustanovo begunjske gospodinjske šole izrečena njenemu ustanovitelju v iraenu vseli v tukajšnjem taborišču nastanjenih slovenskih beguncev najpresrčnejša zahvala. Istotako tudi zasluži najpopolnejšo zahvalo za svoje neumorno in požrtvovalno vodstvo te šole vrhovna učiteljica Elza Premrouova in pa vse druge pomožne učiteljice! Za one begunce^ ki so ob zadnjem laškem vpadu v Gorico morali zapustiti svoje domove in se naseliti v tuje kraje, zidajo sedaj tukaj popolnoma novo taborišče. Tisto bo obstojalo iz tridesetih 50 m dolgih in 10 m širokih poslopij. Poleg tega zidajo tudi veliko šolo za deklce in pa moderno uvejen otroški vrtec za 600 otrok. Krona temu taborišču bo obširen krasen ljudski dom, uamenjen zabavi in razvedrilu naših beguncev. Ves ta kompleks bo sezidan iz opeke. Poslopja, namenjena za stanovanja beguncev, bodo sezidana po najniodernejšem načinu. Vsako poslopje bo imelo 2 cm visok betoniran podzidek, tako da ne bo mogla vlaga pnti v stanovanje. Celo poslopje bo deljeno v 16 sob, in vsaka posamezna soba bo služila 5—6 beguncem za stanovanje. Vsaki dve sobi skupno bodeta imeli svojo predsobo, kjer se bo nahajalo ognjišče. Tako bodo imeli begunci možnost imeti ločeno stanovanjsko sobo in kuhiujo. Upajmo le, da bo to taborišče kmalu dokončano in da bodo tako oni begunci, ki so sedaj nastanjeni pri kmetih v politiškem okraju Bruck ob Litvi in Ganserndorf, pred selitvijo dokončali svoje mukepolno siromašno in beraško življenje.