211 LR 68 / O igličastih kristalih kremena in drugih mineralih iz okolice Zadobja Matija Križnar, Vili Rakovc O igličastih kristalih kremena in drugih mineralih iz okolice Zadobja Izvleček Zanimivi igličasti kristali kremena iz okolice Zadobja so znani že več kot stoletje in pol. Prvi je najdišče teh kristalov verjetno označil Henrik Freyer na svojem zemljevi- du Kranjske. Najbolj natančno je dolgoprizmatske kristale kremena iz Zadobja opisal Wilhelm Voss. Ta naravoslovec je raziskal in proučil mineraloško zbirko v Deželnem muzeju za Kranjsko – Rudolfinumu ter napačno predvideval, da je kre- menove kristale tod nabiral že Žiga Zois. Šele v začetku 21. stoletja so najdišča igličastih kremenovih kristalov ponovno postala zanimiva za zbiralce mineralov in geologe. V prispevku predstavljamo nove najdbe dolomita ter redkih igličastih kristalov kremena iz triasnih plasti med Todražem in Zadobjem. Ključne besede: Zadobje, Poljanska dolina, kremen, dolomit, kristali. Abstract On needle quartz crystals and other minerals from the Zadobje area Interesting needle-like quartz crystals in the vicinity of Zadobje, between Gorenje vas and Lučine, have been known for more than a century and a half. The first quartz crystal site was probably marked by Henrik Freyer on his topographic map of Carniola. Naturalist Wilhelm Voss described the longprism quartz crystals from Zadobje most accurately. He researched and studied the mineral collection in the Carniolan Provincial Museum – Rudolphinum and erroneously assumed that patron and mineral collector Žiga Zois had already collected quartz crystals in Zadobje It was not until the beginning of the 21st century that the sites of needle quartz crystals again attracted the attention of mineral collectors and geologists. In the present paper, we present new finds of dolomite and rare and fragile needle quartz crystals from Triassic rocks in vicinity of Todraž and Zadobje. Key words: Zadobje, Poljane valley, quartz, dolomite, crystals. 212 O igličastih kristalih kremena in drugih mineralih iz okolice Zadobja/ LR 68 Zgodovinsko ozadje O pojavljanju kremenovih kristalov med Poljansko dolino in Polhovim Gradcem je zelo nazorno poročal že Balthazar Hacquet, 1 naravoslovec in zdravnik, v svojem življenjskem delu Oryctographia Carniolica. 2 Čeprav Hacquet piše o večjih krista- lih kremena iz okolice Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem, ne omenja nobenih drugih najdišč v bližini. O kremenu iz okolice Zadobja prvi poroča Henrik Freyer, 3 naravoslovec in kustos v Deželnem muzeju za Kranjsko, na svojem zemljevidu Posebna karta Vojvodine Kranjske (izvirno ime Special-Karte des Herzohthums Krain), nastalem med leti 1844 in 1846. Posebej je na zemljevidu označen Zlati hrib, ki ga je Freyer zapisal kot Slati V., pri katerem je tudi oznaka za najdbo kremena. Glede na pozi- cijo oznake in označbe predvidevamo, da je Freyer verjetno poznal najdišče kremenovih kristalov med Prelesjem in Zadobjem. Skoraj pol stoletja za Henrikom Freyerjem je kremenove kristale izpod Zlatega vrha prvi bolj podrobno opisal naravoslovec Wilhelm Voss 4 v delu Die Mineralien 1 Balthazar Hacquet (ok, 1735–1815) je bil večletni zdravnik v Idriji, opravljal pa je tudi naravoslovne raziskave po vsem ozemlju Kranjske, kar je tudi objavil v nekaterih svojih knjigah. 2 Hacquet o kremenovih kristalih piše v drugem delu svoje knjige, kjer jih na eni izmed vinjet tudi prikaže. 3 Henrik Freyer (1802–1866) je bil izjemno razgledan in vsestranski naravoslovec in kustos v Deželnem muzeju za Kranjsko (v muzeju je deloval do leta 1852). 4 Wilhelm Voss (1849–1895) je bil profesor naravoslovja, ki je raziskal mnoge naravoslovne zbirke Izsek iz Posebne karte Vojvodine Kranjske Henrika Freyerja, kjer je označeno najdišče kremena (obkroženo). Kot najdišče je Freyer zapisal Slati V.(rh). 213 LR 68 / O igličastih kristalih kremena in drugih mineralih iz okolice Zadobja des Herzogthums Krain (1895). Voss piše, da naj bi kristale našel že baron Žiga Zois, kar vzbuja dvom. Po našem preiskovanju Žige Zoisa kot prvega najditelja je Vossova interpretacija zapisov v starih inventarnih zapisih iz mineraloške zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije napačna. Edini in prvi pa Wilhelm Voss bolj temeljito predstavi kremenove kristale iz Zadobja, originalno zapiše najdišče Za Dobjani. Kremenovi kristali naj bi bili dolgi 30 mm in 4 mm debeli, med njimi so mnogi prosojni (brezbarv- ni). Pojavljajo se tudi biterminirani primerki, ki pa so najpogosteje obarvani belkasto. Voss na konč- nem seznamu kot najdišče igliča- stih kristalov kremena zapiše tudi ime Hrastov vrh, to je vzpetina poleg že omenjenega Zlatega vrha. Igličasti kremenovi kristali iz najdišč južno od Poljan so ponov- no postali zanimivi šele v novem tisočletju, ko so jih odkrili sloven- ski zbiralci mineralov. O teh najd- bah so poročali v nekaterih novej- ših mineraloških publikacijah. 5 Naše raziskovanje in iskanje igli- častih kremenovih kristalov smo na osnovi zgoraj predstavljenih zgodovinskih osnov usmerili na območje med Todražem in Lušo. S pregledovanjem novih usekov in cest smo na območju Potoške grape, blizu kmetije Potokar, odkrili nekaj najdišč kremenovih kristalov. Kljub intenzivnemu iska- nju pa v okolici Zlatega hriba oziro- ma Zadobja nismo zasledili ali ponovno odkrili igličastih kreme- novih kristalov, čeprav nekateri avtorjih poročajo o njih. Naše nove najdbe predstavljamo v nasle- dnjem poglavju. v Deželnem muzeju za Kranjsko – Rudolfinum. Leta 1890 je temeljito raziskal muzejsko mineraloško zbirko (o tem: Križnar, Zgodovina in razvoj muzejskega naravoslovja, 66–67). 5 Žorž & Rečnik 1998; Rakovc, Vidrih & Rečnik, 2006; Rakovc & Rečnik, 2007. Zapisi o igličastih kremenovih kristalih iz Zadobja naravoslovca Wilhelma Vossa (portret desno), ki je kristale našel v stari mineraloški zbirki Deželnega muzeja za Kranjsko – Rudolfinum. Kot najdišče Voss navaja tudi Zlati vrh ali Hrastov vrh. Voss piše o kremenovih kristalih, dolgih do 33 mm in debelih 4 mm; (povzeto po Voss, Die Mineralien ...). Cesta med Prelesjem in Zadobjem z Zlatim hribom na levi strani. Ob cesti so razkrite svetle plasti triasnega dolomita. (foto: Matija Križnar) 214 O igličastih kristalih kremena in drugih mineralih iz okolice Zadobja/ LR 68 Mineralna združba V geološkem pogledu se vsa najdišča kremenovih kristalov pojavljajo v sve- tlo sivem do belem zrnatem dolomitu. Starost dolomita je iz začetnega obdo- bja zgornjega triasa in ga geologi poznajo kot cordevolijski dolomit. 6 Razprostira se na širšem območju južno od Gorenje vasi, preko Luše in gradi nekatere grebene Polhograjskega hribovja. Dolomit v okolici Zadobja je ponekod močno okremenjen in dro- bljiv, na prepereli površini pa spomi- nja na zdrobljen sladkor, zato ga tudi imenujejo saharoidni dolomit. Na najdiščih v Potoški grapi je dolo- mit luknjičav (z votlinicami) ali satast. V skoraj belem dolomitu se pojavljajo večje ali manjše votlinice ali večje lečasto oblikovane razpoke. V njih so po stenah zrasli kristali dolomita, ki so romboedrične oblike, veliki nekaj milimetrov, največji lahko dosežejo dolžino 7 milimetrov. Dolomitovi kri- stali so bele do svetlo sive barve. V redkih primerih smo našli tudi večje skupke dolomitovih kristalov ter posa- mezne sedlasto oblikovane kristale. Dolomitove kristale smo zasledili tudi na območju Zadobja oziroma južnem pobočju Zlatega hriba, kjer se pogosto pojavlja le v tektonskih razpokah dolo- mitne kamnine. Tamkajšnji kristali so, podobno kot dolomit, zaradi primesi sivkasti ali celo svetlo rjavi. Kristali kremena so na najdiščih ob cestnem useku na severni strani Zlatega hriba pogosti, čeprav jih je izjemno težko izluščiti brez poškodb. Vsi igličasti kristali izraščajo iz dolomi- 6 Je tudi sinonim za nekdanji, cassianski dolomit, kamnino, ki je nastala v sredini obdobja triasa. Na območju med Zadobjem in Todražem smo našli večje votline v okremenjenem dolomitu. Stene obraščajo večji kristali dolomitov, na katerih so kristalizirali različno veliki kristali kremena. Mnogi med njimi so se odluščili in padli na dno votline. (foto: Matija Križnar) Večja votlinica, zapolnjena s sedlastimi in značilno romboedričnimi kristali dolomita pod Zadobjem. V podobnih votlinah na tem območju kristalov kremena nismo našli. (foto: Matija Križnar) 215 LR 68 / O igličastih kristalih kremena in drugih mineralih iz okolice Zadobja tne podlage proti središču votlinic. Dolgoprizmatski kristali kremena so običajno brezbarvni oziroma prosojni ter dolgi do 15 milimetrov. Milimetrska debelina večine dolgoprizmatskih kri- stalov jim daje igličasti izgled, razmer- je med debelino in dolžino je lahko tudi več kot 10. Drugi tip kremena iz najdišč pred- stavljajo biterminirani kristali. Ti so od igličastih (dolgoprizmatskih) veliko krajši in večinoma mlečno belo obar- vani. Pogosto so takšni kristali prira- ščeni na dolomitno podlago in so rasli na stenah votlinic. Kremen iz najdišč v okolici Zadobja sodi med tako imeno- vane kremene sedimentnega tipa. Kot že samo ime pove, se ta tip kremeno- vih kristalov pojavlja v sedimentnih kamninah, ki jih pogosto najlažje naj- demo in izperemo iz preperele prsti nad kamnito osnovo. Takšna najdišča Eden najlepših igličastih (dolgoprizmatskih) kristalov kremena, ki smo ga uspeli izkopati, je visok 9 mm in je rahlo trebušasto oblikovan. (foto: Matija Križnar) Belkasti biterminirani kristali so z osrednjim delom priraščeni na dolomitno osnovo (levo). Skupki prosojnih in čistih kristalov kremena so dokaj redki in zelo majhni, dolgi le nekaj milimetrov. (foto: Matija Križnar) 216 O igličastih kristalih kremena in drugih mineralih iz okolice Zadobja/ LR 68 kremenovih kristalov najdemo ponekod v okolici Crngroba, Gosteč, Cerknice, 7 Idrije, na širšem območju Turjaka in Rašice ter v zadnjem času tudi nad Igom. Zaključek Najdišča igličastih kristalov pri Zadobju so znana že več kot stoletje, čeprav še danes ne poznamo prvega in izvirnega najdišča. Njegovo iskanje v okolici Zadobja trenutno še ni obrodilo sadov, kljub temu pa smo našli nova najdišča v enakih plasteh pri Todražu. Novi primerki igličastih kristalov kremena nastopajo skupaj z dolomitom v močno prepokanem in pogosto luknjičavem dolomitu. Izbijanje in nabiranje drobnih kristalov kremena je zelo zahtevno, saj se mnogi kristali hitro odluščijo od podlage in odpadejo. Le v redkih primerih smo uspeli zbrati še vrasle in nepoškodovane kristale kremena, ki jih tudi predstavljamo v tem članku. Nadaljnje terensko raziskovanje in iskanje novih najdišč teh zani- mivih igličastih kristalov kremena bo gotovo prineslo še kakšno mineraloško (kristalografsko) novost tega predela Slovenije. LITERATURA: Križnar, Matija: Zgodovina in razvoj muzejskega naravoslovja do osamosvojitve Prirodoslovnega muzeja leta 1944. V: 200 let Prirodoslovnega muzeja, Ljubljana : Prirodoslovni muzej Slovenije, 2021, str. 15–126 (zbirka Scopolia ; 100). Rakovc, Vili; Vidrih, Renato; Rečnik, Aleksander: Igličasti kristali kremena iz Zadobja V: Mineralna bogastva Slovenije, Ljubljana : Prirodoslovni muzej Slovenije, 2006, str. 302–303 (zbirka Scopolia ; 3). Rakovc, Vili; Rečnik, Aleksander: Igličasti kristali kremena iz Zadobja pri Žirovskem Vrhu. V: Nahajališča mineralov v Sloveniji, Ljubljana : Institut Jožef Stefan, 2007, str. 51–52. Voss, Wilhelm: Die Mineralien des Herzogthums Krain. Laibach : Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1895, 101 str. Žorž, Mirjam; Rečnik, Aleksander: Kremen in njegovi pojavi v Sloveniji. Ljubljana [i. e.] : Galerija Avsenik, 1998, 63 str. Abstract On needle quartz crystals and other minerals from the Zadobje area From the Triassic beds of dolomite between Zadobje and Todraž, we present rare finds of needle quartz crystals. From historical sources, these sites are among the first to be mentioned by Wilhelm Voss and are also shown on a topographic map by Henrik Freyer. Although needle quartz crystals were already collected by Žiga Zois, an error occurred in the interpretation of specimens from the mineral collection of the Carniolan Provincial Museum - Rudolphinum. Our additional and thorough field research has shown that long-prism quartz crystals occur together with dolomite crystals in larger cavities of dolomite beds. Fragile and brittle quartz crystals can be translucent and colorless as well as milky in color, while dolomite crystals are characteristically rhom- bohedral. In this article, we present some new finds and we compare them with similar quartz discoveries in the vicinity of Crngrob and Gosteče, near Škofja Loka. 7 Kristale iz okolice Cerknice imenujejo tudi cerkniški diamanti. O njih je poročal celo Balthazar Hacquet.