NAGRADA MS ZS LJUBLJANA JOŽETUŠKETI
Ne čas, ampak vsebina
Morda niti sam ni pozoren na to, da letos mineva deset let, kar je dejaven v naši občini. 1971. leta je postal v Žičnici direktor splošno-kadrovskega sek-torja. V naslednjih letih je psihologa Jožeta Šketo delovna pot vodila tudi v druge ustvarjalne sredine, vendar se je 1979. leta ponovno ustalil na enakem delovnem mestu, tokrat v osemsto članskem kolekti-vu Hoje.
S svojimi štiridesetimi leti je poln človeških in strokovnih izkušenj. O sotrudnikih v svoji tovarni je dejal:
»V naši delovni organizaciji so predvsem zaposleni Slovenci. V dveh TOZD pa je tudi precej delavcev iz dmgih republik. Njihovi pogledi, interesi, želje so včasih specifični, drugačni od delavcev iz domačega okolja. Pri nas želimo v celoti uveljavljati hotenja vseh naših delavcev. To je včasih nekoliko težje, predvsem pri zagotavljanju življenjskega standarda. Razumljivo je, da prek naših matenalnih zmožnosti ne moremo«
Tako je razmerje med domačini in fanti in moški-mi, ki so prišli iz drugih republik. Je opazna razlika meddelavci na Langusovi cesti in npr. onimi z žage na Robu?                            f
»Da. Delavci na Robu so pretežno tudi kmetje. Dopoldne so na žagi, popoldne na kmetiji. V DSSS pa mislim, da ni delavca ali delavke s kemtijo. Zatq so tudi ekonomska izhodišča teh delavcev raznolika. Žal pa razlik pri nas ne moremo izraziteje odpravlja-ti. Delavec pač prejema osebni dohodek na podlagi svojega dela in rezultatov dela delovne organiza-cije.<
Hoja ima tozde v Polhovem Gradcu, v Podpeči, na Robu, na Škofljici, ob Ižanski cesti in na Langusovi cesti. Kam kot direktor splošno-kadrovskega sektor-ja najraje greste. Kje mislite, da vaši predlogi naleti-jo na najboljši sprejem?
Morda v TOZD Galanterija Podpeč, TOZD Žaga Rob, pa tudi v TOZD Stavbno mizarstvo v Ljub-Ijani.«
Jože Šketa je prejel nagrado mestnega sveta zveze sindikatov Ljubljana tudi kot avtor ali sodelavec treh
pomembnih dokumentov oziroma napotil: »Dnižbe-nega dogovora o oblikovanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin«, »Sindikata v združe-nem delu«, »Delovnega pripomočka za javno raz-pravo o gradivih za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije.« Ta oblika dela je predvsem pismeni, enostranski stik z Ijudmi. Bogate pa so njegove izkušnje v neposrednem srečevanju in izmenjavi mnenj s krajani naše občine.
»Delovni ljudje in občani zelo radi spregovorijo o svojih problemih, radi se odprejo v razpravi, seveda, če najdeš primeren stik z njimi, če si se voljan z njimi pogovarjati in če ti ni merilo dolžine pogovora čas, ampak vsebina. Skratka, vzeti si moraš dovolj časa in se temeljito posvetiti problemom sogovomika.«
Zapisala sva besede o času. Kje pa je čas za družino?
»Časa za družino mi premalo ostaja!«
S. J.