SEDEMDESETLETNICA FRANCETA GODCA
Slikar z violino pod pazduho
"^§refianje s slikarjem umetnl-kom, ki praznuje sedemdesetlet-nico je prijetno doživetje; sreča-nje in pogovor s Francelom God-cem pa je povrhu tega še zant-mlvo.
Mojster se je rodil 1910. za Be-Žlgradom. Študiral je na zagreb-ški akademiji pri učiteljih Kršinl-iu in Babiču. Studije je dokončal v Ljubijani prf Strnenu, Jami in Tratniku, Sodelovai je na mnogih razstavah v Jugoslaviji in ino-zemstvu. Od leta 1937 je ime! več kot slo samostojnih razstav.
Vznemirljiv sogovomik, z ve-dno pnžgano cigareto, odkrif tn svojegiav, nepopustijiv v svojih nazorih, Tančice svojih misli od-slira počasi, kljub temu pa tem-peramentno.
KOT MLADENIČ STE BILI NA RA2POTJU: GLASBA ALI SLI-KARSTVO. ODLOČILI STE SE ZA UMETNOST.
-Romain Roland je zapisal, da ima vsak talentlran človek vefi ta-lentov, žrtvovati mora ostale, da se uspešno posveti enemu. Niko-li ntsem zanemarjal likovništva. ki sem ga z glasbeno vzgojo islo-časno intenzivno prakticiral in se ufiil od 6. leta starosti -
KAKŠNO JE BILO TISTE ČASE UČENJE SLIKARSTVA, KO STE SE VI V ZAGREBU IN POTEM V LJUBUANl SEZNANJAL! Z MJIM?
"Ivan MeŠtrovič mi )e nokoč u pismu napisal. .Veliko je dobrih ufiencev od siabih ufiiteljev, toda še več pa slabih od dobrih učite-Ijev šola slikarstva je bila mno-go strožja; opirala se )e na zelo natanCno izdelan program Oa-nes pa je vse to zelo svobodno Sicer pa so vsi, tudi največjl sve-tovni umetniki, bili najprei začet-niki.-
STE ZADOVOLJNI. DA OSRE-ČUJETE S SVOJiM DELOM TUOI DRUGE?
-Zavedam se In praksa mi do-kazuje, da s svojim delom bol) ati manj oBrečujem tudi druge » k      CENITE SVOJE OELO? '      -Jaano. sa/ bi drugafie te zdav-nai opusti! sllkarstvo«
CE NAREDITE SLABO SLIKO. KAJ STORITE Z NJO? KAKO JE PO VAŠEM MOC UGOTOVITI KAKOVOST. MORDA TUDI IZJE-MNOST LIKOVNEGA DELA?
-Dosti slabih slik sem ze za-grešil. ker pa sem napravii tudi dobre, to vzdržuje ravnotežje in me vzpodbuja k vedno novemu delu. Samo izkuSen poznavalec takoj pozna kvaliteto slike, do iz-ku&enosti pa se phde šete po doigih letih Studija, primerjanja
in spoznavanja ;godovine in te-hnoiogije sNkarstva. Moderna umetnost je zavrgla vsa tisoč let vetjavna pravila in se spustila v pustolovšiioo. ki daje možnost tisočim, da se pod plašfiem ,svo-bode' izrazajo mnogokrat brez potrebnaga znanja ,po svoje -originalno'. Toda tudi v tem stro-kovnjak lahko ugotovi znanje ali neznanje ustvarjalca. Mati mo-derne urnetnosti je demokracija, ki je ustvarila tehnično revolu-cijo-
LAHKO VAM REČEMO GLAS-BENIK UUBITELJ. OB VAŠI SE-DEMDESETLETNICI JE BILOZA-PiSANO, DA STE BILI SVOBO-DEN ČlOVEK Z VIOLINO POD PA2DUHO NA POT! V SLIKARSKI ATELJE. SLIKATE OB GLASBI?
¦PoskuSal sem v ateljeju - pa ni Slo- Kadar detam ne utegnem poslušati dobre glasbe, za slabo je pa Skoda časa. Za sllkarja je narava simfonifini orkester, ki nenehno napolnjuje njegovega duha.«
KAJ SLIKATE. KJE SLIKATE?
»Slikam povosod: v ateljeju, v sobi in na prostem. Vaino je, da ni okoli mene Ijudi, ki bi me pri detu - ki je intimno opravilo -motili, opazovali ali nadlego-vali.«
STE KATERO SLIKO USTVAR-JALI ZELO OOLGO ČASA. JO POPRAVUAU, NAD NJO OBU-POVALI, NA KONCU PA JO VEN-DAflLE DOKONCAU IN BILI Z NJOZADOVOLJNI?
"So siike. ki sem jih delal daljši tas. s presledki, nikoli pa nisem obupoval nad narejenim; bolje bi bilo reči o novem izzivu.-
KAJ VAM JE LJUBŠE SLIKATI: ČLOVEKA, TISTO KAR JE ČLO-VEK NAREDIL, ALI POKRAJINO?
»Zalo rad sem in zelo rad bi slfkal Človeka v vseh mogočih pogfedih - tako vizuefnih kot du-Ševnih. V krajino sem se zatekel iz Ijube^ni do narave.-
NA SVOJI SLIKARSKI POTI STE SE VEDNO IZOGIBAU RAZ-
NIM -IZMOM«; JE 81LO TO TEŽKCP
"Nikoli se nisem umikal vpli-vom. res pa je. da se nikoli nisem predajal posnemanju.=
V SLOVENSKEM LIKOVNEM SVETU STE ŽE OKROG PETOE-SET LET...
»V teh letlh sem ugotovll, da so si profesionalni umetmki nepre-stano v laseh in v sporih, medtem ko .samorastniki' držijo skupaj in se ne prepirajo -
KAJ VAS JE POSEBNO NAV-DUŠILO. KO STE HOOILI PO SVETU.
-Povsod po svetu nafdem pri-jatelje. Navdušujem in oplajam se v stiku s tujino."
BEŽIGRAJCAN STE. V NAŠl OBClNI ŽIVI IN TUDI DELA ČEZ 30 AKADEMSKIH LIKOVNIKOV; V OŽJI DOMOVINI JIH JE TUDI VELIKO. SE VAM TO ZDI DO-BRO?
¦¦V bistvu je vsak človek umet-nik, tak ali drugačen, prav po-sebno pa še otroci. Ptcasso je
nekoč dejal: .Do 12. leta sem se učil od Rafaeia. zatem se učim od otrok.1 Kjer je veliko umetni-kov. tam je kuitura gotovo na vi5-ji stopnji Vendar se umetnost iabko razvija samo, če je mecen-stvo na visoki stopnji, to pa po-meni, da je treba umetnost pod-pirati. Mislim, da so pri nas za mlade likovnike. 4e hofiejo dela-ti, velike možnosti.-
GMOTNI POLOŽAJ NEKATE-RIH LIKOVNIH UMETNIKOV Nl DOBER?
»Umetnikom je treba omogo-čiti redno delo. Eno takih poma-gal bi bil zakon oziroma dogo-vor, ki bi omogočal, da bi se laže odločall za opremljanje javnih zgradb (mostovj, stadtoni, dvora-ne. avle, stopnišča. fasade. parki, aleje) in tudt privatnih večjlh ob-jektov. Pri nas smo s tem zelo revni in nas je lahko malo sram.
Veliko imamo zaslužnih moz in žena. Kje je. na primer, aleja veli-kih Slovencev - lahko bi stala v
Plefinikovi tivolski aleji. Kje so spomeniki. kje dekorativne pla-stike? Ta praznina je spritevalo nizke kulturne osveičenosti Slo-vencev. Zgodovino starih naro-dov poznamo v prvi vrsti po za-slugi umetnikov. Umetnost je svetmja in dragulj vsakega kul-turno osveSčenega naroda.«
imate za likovnike, kl gre-do po vaslh stopinjah, kak-Sen nasvet?
"Delo, delo, korajza in vera v svoje delo. Vsem mladim talen-tom avetujem. da potem, ko so osvojili primerno znanje, nasto-p\\o na razstavah. da lako poka-žejo kaj delajo in nakaiejo s tem svoje jutrignje delo.-
MIRO ŠUBELJ