t KMETIJSKI STROKOVNJAK VILJEM ROHRMAN Kmetijski strokovnjak Viljem Rohrman Rojen je bil v Novem mestu kot sin pisarniškega uradnika dne 11. maja 1862., kjer je obiskoval osnov no šolo in gimnazijo. Veselje za kmetijstvo se mu je vzbudilo pri stricu Matiji Rohrmanu, posestniku in znanemu sadjarju v Dobroški vasi pri Skocjanu na Dolenjskem, kamor je zahajal o počitnicah. Po kon čani VI. gimnaziji se mu je posrečilo dobiti državno štipendijo za obisk višje kmetijske šole v Tetschen- Liebvverdu na Češkem, katero je s prvo odliko dovršil leta 1883. že med šolskim letom se mu je nudila prili ka priti za 1 mesec v prakso na veleposestvo kneza Thuna v Perucu, kjer se je bliže seznanil tudi s slad korno industrijo. Po dovršeni šoli je bil sprejet za kmetijskega praktikanta na bivšem cesarskem velc- posestvu v črvenem Avjezdu pri Pragi, kjer je ostal do maja 1884. in se seznanil z raznimi panogami ob širnega veleposestva. Leta 1884. je bil imenovan za adjunkta Vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vi pavi. Leta 1886. se je s šolo iz Slapa preselil na Grm pri Novem mestu. Leta 1907. je bil imenovan za rav- 114 natelja Kmetijske šole na Grmu, kjer je plodonosno in neumorno delal celih 33 let do leta 1919. — Iz dvo letne šole, ki je bila premalo obiskana, sta nastali po njegovem prizadevanju dve šoli, letna šola in dvo letna zimska šola, ki sta skupaj v kratkem dosegli do 60 učencev. Ravno tako je izpopolnil zavodu prilike za praktični pouk učencev in gospodarjev. Na šoli je vpeljal številne tečaje za najvažnejše gospodarske stroke, katere je opremil z vsemi potrebnimi učnimi pripomočki. Vpeljal je tudi bolj intenziven popotni pouk, da so se učitelji zavoda lahko poučili o razmerah kmetijstva po deželi, številni udeleženci tečajev pa o razmerah pouka na šoli. Svojo strokovno izobrazbo je izpopolnjeval s poučnimi potovanji po Švici, po če škem, po Nemčiji in z udeležbo na raznih kmetijskih tečajih po drugih naprednih deželah. Obiskal je vi narske tečaje v Klosterneuburgu, perutninarski tečaj v Schardingu v Gornji Avstriji, tečaje za mlečno kon trolo in krmljenje ter tečaj za pridelovanje krme na Dunaju. Leta 1904. je vodil veliko ekskurzijo kranj skih kmetovalcev v Švico, da so se poučili o visoki stopnji živinorejskega napredka. Kmetijska družba, ki je aranžirala ta izlet, je izdala o tem potovanju posebno brošuro z mnogimi slikami. Obsežen delo krog je razvijala šola tudi na zunaj s tem, da je pod pirala težnje kmetijstva pri Kmetijski podružnici no vomeški, ki jo je vodil kot ravnatelj dolgo vrsto let. V tem času je zlasti pospeševal vinarstvo in sadjar stvo. Pri podružnici je ustanovil tudi kmetijsko bral- nico in praktično poučeval gospodarje ob nedeljah tudi o cepljenju trt in sadnega drevja. Ustanovil je tudi vinarsko zadrugo, perutninarsko in živinorejsko zadrugo ter snoval živinsko zavarovalnico. Ko je zaradi vojne prenehal pouk na šoli, je bil ravnatelj Viljem Rohrman prideljen Deželnemu od boru, kjer je opravljal službo deželnega kulturnega nadzornika in ravnatelja deželnega urada za krmila, do leta 1919. Poučeval je tudi na gospodinjskih šolah v »Marijanišču« in »Mladiki«. Obenem je opravljal nadzorstvo šolskega gospodarstva na Grmu. Pri Kmetijski družbi je sodeloval od leta 1884. do 1930., torej več kot 40 let kot sotrudnik »Kmetoval ca«, 22 let kot glavni odbornik in od leta 1922. do 1930. kot urednik »Kmetovalca«. Za te zasluge ga je občni zbor Kmetijske družbe dne 28. decembra 1927. imenoval za častnega člana. Od leta 1920. do 1933. je delal pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljub ljani in postal končno častni predsednik tega društva. Uspešno se je uveljavljal kot načelnik Kmetijskega oddelka na ljubljanskem velesejmu in v načelstvu Kranjske deželne vinarske zadruge v Ljubljani. Veliko je delal tudi na literarnem strokovnem po lju; pisal je številne članke v »Kmetovalcu«, v »Do lenjskih novicah« in drugih listih. Njegovo glavno delo pa je »Poljedelstvo«, ki ga je v treh zvezkih izda la Družba sv. Mohorja. Njegovo »Kmetijsko gospo darstvo« je izšlo v treh natisih. Zbirka kmetijskih naukov je izšla v dveh zvezkih. . V ]>rostem času se je bavil tudi z risanjem in sli kanjem in napravil več uspelih portretov, kakor: družbenega predsednika Frana Povšeta, ravnatelja Gustava Pirca (obe sliki sta last Kmetijske družbe), Patra Hugolina Sattnerja itd. Za svoje zasluge za kmetijstvo je bil odlikovan z redom Sv. Save III. stopnje. 115